PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATEUE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU NO. 208!. CHICAGO, ILL., August Z7, IS47. Published Wssfcly at SI01 8. Lawndale Are. s«s LETO—VOL. XUI CEMU POMANJKANJE JEKLA? — Citajte o tem rasne spise v tej številki. Položaj po svetu se zamotava vzlic zborom za mir Ameriška politik« v Grčiji slabo uspava. — Kaj bo storila naša vlada s konferenco v Parizu? Našo nalogo na Kitajskom vso zanemarjene Po svetu se gre za mir, ali pa za novo premirje, da se države do dobrega pripravijo za ponovno klanje. Naša politika v Sredozemlju Na Grškem je moral prejšnji stil ga je vodja monarhlstov Konstantin Tsaldaris. Ali bo ostal na krmilu in če mu bo vlado sploh mogoče obdržati, to v času ko pišemo te vrstice še ne vemo. Tsaldaris, ki je glavar roja-listične (po imenu "ljudske stranke"), je ljubljenec Wsll Streeta. In celo Chieago Tribune, ki je ultrakapitalistični list, poudarja, da v Trumanovi administraciji dominirajo sedaj merodajni bankirji z Wall Streeta, ne pa stari "ameriški idealizem". Res je Truman s svojo doktrino za vozil, kar sedaj priznavajo tudi mnogi kapitalistični zagovorniki. Kajti podpirati ro-jaliste, ki še vedno žive v srednjem veku, je izguba. Naš kapitalizem si lahko s to taktiko podaljša življenje — in to je vse. Grški bogataši na begu Poročilo iz glavnega grškega mesta Aten, datirano 11. avgusta, poslano dnevnikoma New York Times in pa Chieago Tribune, pravi, da je v Grčiji nastala tolikšna nervoza, da ^ogati Grki selijo svoje družine v "varne kraje' (v Anglijo in Ameriko)! In seveda s tem tudi svoje dolarje in furite šterlinge, ki so si jih nabavili na račun inflacije grške drahme. Bogatašem je patriotizem tako tuj kakor eski-movcem tropični zrak. Ampak kaj pa z našimi tri sto milijoni dolarjev, ki smo jih dali v pomoč monarhIstlčni Grčiji? To dela najtežji glavobol našim komisijam v tej starodavni deželi, ki so bile poslana tja* da nekaj rešujejo, kar se rešiti ne more, ker je toliko zastarelo, da je obsojeno ražpadu. Reporter omenjenih dveh največjih ameriških listov ugotavlja, da nimajo grški bogataši no-bei-e vere več v našo zaščito, zato beže na varno celo It glavnega mesta, čeprav blizu tam i zlagajo našo municijo v pomoč tistim Grkom, ki pobijajo svoje rojake iz domovinske fronta. Pomoč Grčiji se slaba obnesla Kot stoje stvsri dosedsj, smo se s T rums novo doktrino ns Grškem pred svetom bolj osmešili kot pa kaj pridobili na ugledu. Navadno ljudstvo v Grčiji, ki bi moralo dobiti našo živilsko pomoč zastonj, ne pride do nje, ker se zalog po las te v pristaniščih špekulanti, pa jih potem prodajo onim, ki lahko plačajo. Ni čudno, ^ako v nah vpričo in "ekonomskih veščskov" domovinska fronta narašča. Zed. države so v minulih dneh poslale Grčiji križarske obrežne ladje, kopice municije, letala, moderno orožje, uniforme in sploh vse za ugonobi tev civilne vojne. A sedaj tudi ža reporter ji konservativnih listov smatrajo, da smo svojih začetnih tri sto milijonov dolarjev v Grčiji v borbi proti komunizmu zapasli, ker se ni ljudstvu z njimi ničesar pomagalo razen kolikor se je to storilo z živili. Nobena skrivnost nI, da bi morala grška vlada že zdavno zbežati, ski ji bi ne pomagala naša vlada. In z živili ter z dolarji se lahko marsikogs omami, s peharji dolarjev pa tudi podpre in podkupi. Predsednik Trumsn je po na-šem mnenju naredil zelo slabo potezo, ker se je udal tistim svojim svetovalcem, ki so mu narekovali, kakšna naj bo njegova politika, v tekmi s Sovj. unijo, v Grčiji, ns Turškem in v ostalem Sredozemlju. Prijatelje si je a svojimi dajatvami dobil le med reakcionarji — ki pe so v sedanji dobi v zatonu, hočeš-nočeš! Kitajska v škripcih Kot prihaja politika naše vla-(Konec na 5. strani.) Sedanja živina in ekonomska berba vodi svet v novo vojno katastrofo* V Petropolisu v Brazil ji so se zbrali nedavno pod vodstvom predstavnikov vlado Zed. držav zastopniki dvajsetih republik (?) latinske Amerike, da se domenijo o skupni obrambi proti "agresorjem Naša vlada jim je predlagala, da naj bo vsa oborožena sila vseh dele/ na tem kontinentu sistematizirana po enem vzorcu — to je, po modelu oborožene sile Zed. držav. In v tem smislu je vlada Zed. držav pripravljena oborožiti vse republike v centralni in v Južni Ameriki Kanada pa z nami že ima tak dogovor. Enako Anglija. In usiljujemo ga Grčiji in Turčiji, Franciji in Italiji. čemu latinski Ameriki treba oboroževanja proti "agresorjem"? Nemčija, ki ji je bila edino nevarna, /e poražena. Toda vzlic svojim imperialističnim ambicijam Nemčija pod Hitlerjem *in prej pod kajzerjem v Južni Ameriki ni imela sovražnikov, toliko več na-sprotstva pa so imelo tam vsled svoje ekonomske agresije Zed. države. Nemčija je tam ameriškemu in angleškemu kapitalizmu zelo uspešno konkurirala in ob enem je vodila posebno v Argentini propagando sovraštva proti "molohu s severa". Sole pod pokojnim Rooseveltom so je ameriška vlada zgenila napraviti tej nemški invaziji konec z doktrino "prijateljskega sosedstva" med USA in latinsko Amoriko. S to politiko je pridobila skoro vse dežele v Južni in v Centralni Ameriki za napoved vojne proti osišču, in prejelo so vsled tega ad Zed. drŽav visoka posojila, ki jih ne bodo nikoli vrnile. V vojni pa so pomagale le materialno, toda za haš denar in le Brazilija je poslala tudi nekaj vojaštvu v Evropo. Ker je torej "osišče" tepono in bo za dolgo dobo nezmožno za invazijske vojne, razen ako Japonsko in Nemčijo mi podpremo — to je, Zed. države, čemu toliko vpitja, da se konferenca enaindvajsetih ameriških republik v Petropolisu vrši zaradi skupne obrambe proti "agresorjem"? Veliko bolj resnično bi bilo, če bi zborovala povedali, da so jim gre za ohranitev sodanjeoa reda. Do- 'špMsransMiv-aB^flMr^aAfe A^ff^A »it,/.— — -i? ft, —. ^. rwnir [e io, ira rotrso susffCJfO prow • swirunfifTrw • In ker se toliko gnjavijo z Rusijo. Toda Rusija jim ni nevarna, tudi ako jim bi hotela biti, ker je predaleč. Rosničnejšo je, da smo ji mi nevarni. Kar je v naši deželi liberalnih časnikarjev, rade-voI je priznavajo, da je glavni namen konference v Petropolisu obvarovati ta kontinent za kapitalizem. In ob enem mimogrede omenjajo, da če bodo vlade republik Centralno in Južno Amerike kdaj rabile to moderno orožje, ki ga jim nudimo v duhu "dobrega sosedstva", ga bodo namerile na tiste množice, ki so izkoriščane in se nekoga dne morda upro. In to je tisto, čemur pravimo "komunistična nevarnost". Proti nji smo v vojni sedaj/ z orožjem v Grčiji, pretimo Jugoslaviji, zgražamo se nad Bolgarijo in Poljsko — in smo v živčni in ekonomski vojni z Rusijo. Ako se bo to nadaljevalo na ta način, se bo pričelo novo klanje - hujše kot pa je bilo pod Hitlerjem. In to po naši krivdi. • Nočna procesija v Gorici V Gorici so priredili nočno procesijo. K slsvnosti je bil po-vsbljen le ožji krog nsjgoreč-nejših pristašev. V sprevodu so nosili pod pazduho sliko sveto-gorske Matere božje. Procesija pa ni zavila, kot običaj nazaj, od koder je prišla, ampak je odšla tja na laško strsn. Vse govorice, češ, da je bila ukradena, so iz- mišljene. SliKa je dobila le dekret za prestavitev in to baje naravnost iz Vatikana. In da bi bila prestavitev čim slovesnejša, so jo priredili v tihi noči in ob spremstvu neoporečnih gospodov. Da so govorice o kraji neutemeljene. je jaano, saj ni doslej o tem niti sam škof Santin črhnil nobene besede., Baje je tudi sama Sveta gora že dobila dekret za prestavitev proti jugu. A gora, kot znano, ni nora Naša vlada ie vedno zadržuje zlato, ki * spada Jugoslaviji Jugoslovanski veleposlanik pri ameriški vladi, Sava Kosa-novič, je zadnjo soboto 23. avgusta) znova protestiral, ker državni department še zadržuje jugoslovansko slato» v vrednosti SO milijonov dolarjev. Ko se je bližal napad Hitlerja tis Jugoslavijo, je Anglija poskrbele za beg ne samo kraljevi družini ter rasnim politikom, pač pa so njena letala odnesla is Beograda tudi vse jugoslovansko slsto, ki se ga je potem vložilo deloma v angleške, deloma v ameriške banke, pod kontrolo teh dveh vlad. Anglija je jugoslovansko zlato že sprostila, ker je imela koristi od tega in pa iz reeaice, da spada tisti vladi v Jugoslaviji, ki je priznsna ne samo od nje (od Anglije) temveč tudi od ogromne večine naroda. Zed. države pa vodijo v tem pogledu popolnoma drugačno politiko. Ko je ambasador Sava Kosanovič prešlo soboto poudaril svojo pritožbo znova, je dejal, da je ta denarna kovina Jugoslaviji zadrževana v času, ko jo sa svojo rekonstrukcijo najbolj potrebuje. Kar nas napredne Američane slovenskega porekla vznemirja je tole: Čemu "zamrzujemo" to vrednoto državi, ki je bila v zvezi z nami? In pomagamo tistim deželam, ki so nspadle Jugoslavija? To je vredno, da pojasnite posebno naši mladini, ki jo pitajo s propagando proti takosvsnim sovjetskim satelitkam toliko, da lahko sagasi v histerijo. Dokler sta bila v vladi kralj Pater in njegova čaršija In ja bil tu sa ambnsndaria Konstan- vanskim zlatom, is shramb ameriških bank, svobodno razsipati. A sedsnjs Jugoslactja pa sa preostalo zlata niti zdravil na more kupiti! Taka ja naša politika, tak je naš pritiak na "Titovo Jugoslavijo." Kosanovič ja časniškim poročevalcem pojasnil, da je Jugoslavija hotela rešiti svoja slato, ki bazira na denarni vrsdnasti na mednarodnem trgu, v Ameriko in Anglijo. Anglija ga je takoj izročila sedanji Jugoslaviji, naša vlada pa ga ji je "zamrznila". Saj bi to jugoslovansko zlata itak ostalo tukaj, v zameno sa živils In stroje, je dejal Kasanovlč, a izgleda, da je dosdaj zaman protestiral. Stara čarftlja ima baje v Washingtonu ša velik vpliv, ne pa vlada v Beogradu, čeprav je legalna in prisnana ter se ravna po mednarodnih zakonih. "PESEM PETLETKI" Aleksander Ptuško, ki ja lan-sko leto snemal v praških ateljejih na Barandovu barvni film "Kameniti cvet", isdeluje sedaj film "Pesem petletke'!, ki kale gradnjo in obnovo mest po vojni v Sovjetski zvezi. in ne bo šla nikamor, odnesti se je pa tudi ne da kar tako Čez noč. —Soški tednik. Ameriška ekonomija vsa v posesti monopolov Justlčni department je jeklarskemu kartelu zapretil, da ga bo prosekutiral, če ne bo čimprej prenehal s svoja sedanjo "prakso". . In neki kongresni odsek, ki aa kavi s vprašanji, kako pretek-tirati "mali bisnis", ki gs "vele-blsnis" bolj In bolj sadavlja, jeklarskim velekorporacljant tudi preti — seveda s "preiskava". Basvoj kapitalizma je pač tak kakršen ja, kar drugačen biti ne more. Razvija sa s malega v veliko, nato v tekmovalna družbe, ♦e se sčasoma sadlnija sa mono-polsko prakso in pa v kencentrl« rsnje mednarodnih kartelov. Čemu pomanjkanje jekla sedaj? — vprašuje justični department — ko pa so ga Ista družbe med vajno producirale lahka kolikor smo gs kotell? In zakaj tolikšna sloga med jeklarskimi magnati v zmanjševanju produkcije ter v podra-ževanju železa? Ali ja bil kak vzrok, da so ta leden v Detroitu spet .odslovili ns tisoče delsvcev pod izgovorom, da avtne družba nimajo zadosti jekla? Merda pa je to la pretveza zs novo navijanje cen, nov dir za večjimi prof iti? Predsednik Truman pred inflacijo svari In tudi nekateri člani njegovega kabineta mu pomagajo. A da bi kaj isdatnegs storili — to na! Rasns vlada taka na bi smela delati. Ali je sa sajesltev naraščujoče draginje. ali pa ni. Ako je, naj jo ustavi! Ce ni, čemu trositi besede samo zato, da meče javnosti pesek v oči. Vladni organi prete na selo neresen nsčin tudi živilski borzi, mesarskemu* trusfu, oblačilnemu kartelu Itd. Toda nihče ismed teh magnetov ni nikoli rasno prosekutlran, razen ako se ga pokliče na sate-žno klop is političnih razlogov, kskor je bil n. pr. nedsvno svtni magna! Hughes in ps psr njegovih pomočnikov, med njimi sin pokojnega predsednika Roosevelta, Elliot. Obutvena industrija je tudi na kritičnem rešetu. Isdeluje zs ljudstvo še vedno manj trpežna obuvala, a ob enem navija cene. Konkurence med njimi nI več, čeprav mislijo tisti, ki peslušajo reklamo v radiu, da je je nič kaliko. Vsa velika oblačilna, obutvene, jeklarske, avtne, oljne ter druge velekorporacije ta sicer ispodrlvajo* toda ne ket nekoč na način, da ao kenkarirale v cenah. Sedaj sa cene enaka, le reklama je ša vedno lata kakor nekoč. Zed. država še dolgo niso več "free enterprise" nego cesarstvo največjih monopolov, kakršnih v tako mogočni obliki na svetu še nikdar ni bila. Kar pomislita pri tam na stav-blnsko industrijo, ki ae sedaj "navsdnega človeka" najbolj tiče, pa vam bo Jasno. : KOMENTARJI Zbira in presoja urednik Joseph Menton iz Detroita je bil minuli teden pri nas na obisku in omenil, da se mu zde komentarji prekratki. Včasi jih je komaj eno kolono. Vzrok je, ker so čestokrat napisani zadnji moment. Pred nekaj meseci pa se je "Big" Tony potožil, da dočim je za stvari, recimo kot so "Komentarji", v vsaki številki zadosti prostora, je bilo par njegovih dopisov zapostavljenih in eden zelo važen celo nepriob-čen. Tako se pač godi v uredništvih. Ohraniti dobro voljo — to je naš namen. A se dogaja, da so tudi pri najboljši volji zamere neizogibne, i Društvo Nada, št. 102 SNPJ, je imelo minulo nedeljo piknik na vrtu članice in naše naročnice Josephine Prezelj v Clarendon Hillsu (111 ). Bil je to res družabni sestanek, in ob poznih urah, kar se nas tiče, so bili rešeni domalega vsi svetovni in tudi naši ožji problemi. Ako se pomisli, da je bilo to izvršeno v vročini nad sto stopinj, je bil Nadih izlet vsekakor ve)ik uspeh. Zed. držsve hočejo v organizacijo Združenih narodov posebno Italijo, Avstrijo in Irsko. Vse te so bile ali v vojni proti nam, ali pa nevtralne v prid Hitlerju. Tudi Rusija se navdušuje ra par dežel, ki naj bi prišle v Z. N., čeprav so bile med vojno proti zaveznikom. Te so predvsem Bolgarija, Rumunija in Albanija. Ampak vlade slednjih treh so bile strmoglavljene. Irska in Portugalska sta še to kar sta bili med vojno. In Italijo pa naša vnanja politika tudi potiska nazaj v stari red in v primitivno konservativnost. Združenih narodov na tak način nikdar ne bo. Židovski problem — ali ni to čudno — je bolj nerešen kot pa še kdaj! In čudno vlogo boja proti židovstvu je morala prevzeti Anglija, ker ima mandat nad Palestino. Dasi se je Hitler baje sam umoril, in so Goebelsa ter druge nemške antisemitske rablje v Nuerenbergu zavezniki obesili — vendar Zidje, kar je še živih, ne vedo ne kam ne kako. Žele v Palestino — najamejo si ladjo, pridejo do obre* žja, pa jih zajamejo angleške križarke ter odženo nazaj od koder so prišli, ali pa na otok Cl-orus, ki je grški po prebivalstvu, toda pod angleško oblastjo. Nedavno pa so Angleži pognali nazaj od palestinskega obrežja kar okrog 4000 Židov, ki ;o se skušali utihotapiti v svojo "obljubljeno deželo" v ladjah iz Francije.. Vrnjeni so bili nazaj v Francijo, toda ker se Židje niso hoteli izkrcati v francoskem pristanišču in vprizorili na ladjah "sedečo stavko", so jih Angleži po nekaj dneh poslali nazaj v Nemčijo, iz katere so se hoteli rešiti. Ni ga na svetu danes človeka, ki bi mogel svetovne probleme reševati v svetovnem obsegu. Le Roosevelt je to zmogel, a še on ne v vsakem slučaju. In komunist bi lahko dodal, da je tudi Lenin znal igrati pravilno na taka vprašanja. Toda on jih je porajal — oziroma reševal s potresi, dočim je skušal Roosevelt te operacije izvr-Ševsti "brez bolečin". Tudi Wal-lace si predstavlja, da bi mu bilo to mogoče, a kot se stvari po svetu pleto sedaj, bo bržkone povsod le sila in premoč odločevala. V Evropi je živelo pred vojno 7,500,000 Židov, izmed teh jih je bilo po židovskih virih uničenih — namreč umorjenih, ali pa ugonobljenih s plinom, s Nsdaljevanje na 5. strani.) Nekaj o naših stvareh Na delavski praznik 1. septembra bo počitniške sezone konec ki treba se bo tudi nam — namreč vsem tistim, ki jim je kaj za obstoj tega lista in za druge naše aktivnosti požuriti, da se izkopljemo iz poletnega mrtvila. Res je bilo skozi minulih par tednov celo v osrednjem zapadu silno vroče, čestokrat nad sto stopinj in človeku ni zameriti, če mu po mučnemu rednemu Sih-tu ni, da bi ie ob večerih nadaljeval s kakim delom. Tako se to pozna tudi pri nas. PoŠta je bila revna — večinoma kaki cirkularji, ki so za v kol. Zelo dober je v tej Številki izkaz prispevkov listu v podporo. A je tudi potreben. Oglase, kakrSne smo pri-občevali skozi precej tednov na četrti strani (v angleščini), smo od dotične firme za bodoče odklonili, ker je priSla v navskrižje s poStnimi zakoni. To je naSe dohodke prilično zmanjšalo, a se zanaSamo, da bodo prijatelji Proletarca sedaj na jesen agitacijo zanj po-speSili in se čimbolj potrudili tudi z zbiranjem prispevkov v tiskovni sklad. Upravnica Anne Beniger pravi, da se Število naSih naročnikov dobro drži, oziroma da za nekaj malega zmerom napreduje, toda ako se pomisli, da lo tiskovni in drugi izdatki v minulih par letih narasli za več kot sto odstotkov, bo treba resno misliti, kaj storiti, da obvarujemo list. Na delavski praznik 1. sept. bo v Clevelandu velika manifestacija članstva SNPJ. Ob tej priliki bo navzočih tudi mnogo naročnikov in zastopnikov Proletarca. Apeliramo nanje, naj to priliko porabijo Proletarcu in sploSnemu našem gibanju v korist. V soboto 6. sept. bo soja članstva Družabnega kluba Slovenski center. Gre se radi predelave poslopja v prid klubovlh prostorov. Vsled 'pretiranih cen kon-trdktorjev je direktorij odločil, da se načrt Izvede ko bofio ceno nižje, ker bi bilo nevarno riskiratl vse, pa |e boljša delati previdno in sigurno. , Vse to bo pojasnjeno na šefi 6. sept. In pa deloma v prihodnji Številki. % NaSa milwauika Slovenka Louise Jursoy opisuje v tej Številki na angleSki.strani življenje ih delo Louisa Adamiča. Spis bo nadaljevan prihodnji teden. Kaj neki je z A. Turkmanom (Cleveland), da se več ne oglasi. PROLETAREC, August 27, 1947 PROLETAREC UST ZA INTERESE DJ._AV3KEGA LJUDSTVA t IZHAJA VSAKO SREDO. 1*4»J* Jnr* Uvo.k* D«U«ik« TUk»«M DmiU. Ck»«*a». IM ___S___;__^ GLASILO JUGOSLOVANSKE SOC IAAJ STICKS L/k t darilnih paketov, ki so ljudem prilepljen listek. Dobro je in po-• v obubožani Evropi in v Aziji v (sta to tudi zahteva, da se nasiov veliko pomoč. ' vključi tudi v paket. Pravilno je Toda mnogo teh paketov je treba tgpii izpolniti carinske list-tako neapretno zavitih in vse- » J& dobite na pošti in va-bina v njih tako slabo izbrana. I *no je, da ae niVede vsebino pa- PROLETAREC SMI S. lawndale Avenue CHICAGO 23. ILL. Telephone: ROCKWELL 2S64 . . .....i ..... . . . >■ . . ^ . „ , — Resnica o pravu vetirpnja v svetu združenih narodov in o posledicah Iz Lake Success prihajajo dan za dnem poročila o sabotaži, ki*jo uganja sovjetska delegacija napram demokratični večini. Anglija, Francija, Kitajska, Sovj. unija in Zedinjene države imajo pravico vsaka zase zavreči vsak predlog, s katerim ae ne strinjajo. To je njihen takozvani veto. Zahtevali sta ta privilegij predvsem dve velesili: Sovjetska unija in Zed. države. Vanj so radevolje pristale Francija, Kitajska in posebno še Velika Britanija. Tudi ako vseh petinpetdeset članic združenih narodov gla-auje za kako stvar, večina nič ne zaleže, ako ena izmed trajnih članic varnostnega koncila uloži ugovor. Ker se sovj. delegacija v varnostnem svetu združenih narodov nahaja vedno v manjšini, se poslužuje veta. Na prihodnjem zasedanju združenih narodov v septembru to leto ji bodo skušali ta privilegij odpraviti — namreč ako bo to pogodu naši vladi. Kajti ne samo Moskva, temveč tudi Washington in London ata se navduševala za veto. Žed. države ne bi hotele, da bi imel varnostni svet Z. N. pravico pošiljati naše čete, letala in pa magari atomske bombe po svoji mili volji. Zato je pokojni Roosevelt zahteval, da naj ima ameriška delegacija pravico vetirati vsak tak ali sličen obvezni sklep, in končno besedo pa ima seveda zvezni senat. Moskva se poslužuje pravice vetiranja, ker je osamljena. Naša vlada se togoti, toda bi v slučaju Kremlja enako postopala. Ce nimaš večine, je nimaš. In zato "veto". Naš zastopnik ima za sabo vse glaaove, razen sovjetskega in poljskega. Torej je zmerom v večini in mu ni treba ničesar vetirati. A na podlagi pogodbe, sklenjene med Zed. državami, Sovj. unijo, Veliko Britanijo, Francijo in Kitajsko med vojno, so te dežele edine, ki lahko z enim protivnim glasom zavržejo kakršen koli predlog, ki pride na dnevni red v organizaciji Združenih narodov ali v njenem varnostnem svetu. * Šlo se je v minulem tednu posebno koga naj sprejmejo medse. Anglo-ameriška kombinacija se je navduševala za sprejem Irske, Italije, Avstrije in drugih prej nam sovražnih dežel v svojo sredo. Rusija bi rada Bolgarijo, Madžarsko in Vnanjo Mongolijo, pa Albanijo. Pa jih ji je zapadni blok odbil. Kar je tudi veto. Torej Združeni narodi Še dolgo ne bodo združeni narodi pač pa le torišče za boje med dvema svetovoma, čeprav je svet res sedaj le eden, ki ga lahko preletiš, ako imaš sredstva, že v dobrih dveh dneh. V DETROITU IZDELUJEJO AVTE — več kot jih izdelujejo vsepovsod pe svetu. A kar naenkrat je letos v detroitskih avtnih tvornlcah zmanjkalo jekla in železa. Pa še marsičesa. In tako se mora po tisoče delavcev vračati v "počitnice", ki so neprostovoljne, a sa celotno goapodarstve naše dežele jako pogubne. Preobširna govorica Siuvanje v novo vojno, ki je proti, vsaki logiki in pobija napore za mir Vsekakor izgleda,'da se naša dežela sistematično pripravlja v novo svetovno vojno. Cre se kajpada med nami in Sovj. unijo. Mnogi menijo, da zgolj proti slednji. Na vseameriški konferenci v Braziliji je Argentina predlagala, da če že hočemo pogodbo medsebojne zveze na kontinentu Severne in Južne Amerike, naj bi se glasila le proti vnanjim invazijam, to je, recimo iz Evrope in Azije. Zed. države so proti. Kajti baš naša dežela se je že tolikokrat umešala v razne "revolucije" v latinski Ameriki, da je bilo čudno vtem, razen rudniškim in oljnim ter raznim drugim kartelom. Argentina želi, da če se ena ali druga močna dežela na tem Hontinentu zaplete v takozvano agresivno invazijo, naj imajo druge republike v takih slučajih prosto voljo. Lahko so za — ali proti Zed. državam. Ali pa ako se gre za borbo med republikami latinske Amerike. Naš državni tajnik Maršal kajpada sledi Trumanovi doktrini, ki pa med izkoriščano maso v latinskih republikah ni pri--Uubljena. ' Vseeno, on je več sli manj uspel, ker vse ondotne dežele vladajo privilegiji, dočim je — na splošfto vzeto — velika veČina ljudstev v neznanju, to je, ker, ne zna niti čltati, še manj pa seveda ptosti. Sol imperialist! zasužnjencem nikdar ne dajo, rasen tako šolanje, ki jih usposablja za delo ne da bi sami imeli od tega kaj drugega kot skromno preživljanje. * Tak sistem skušamo ohraniti tudi po minuli vojni — n. pr. v Nizozemski Indoneziji, v francoski Indokinl, v Sredozemlju in sploh povsod drugod, kjer gospodarijo prlvstni Interesi. Zaleteli smo se protektiratl najreakcionarnejši režim Grčije, pomagamo nič boljšem^ režimu v Turčiji, utikujemo ae v Indonezijo v prid oljnih magnatov — to je — naših, nizozemskih in angleških — in vse te napore zakrivamo s frazo borbe zoper komunizem. 4 * * To — v bistvu — je razredni boj. Sovj. unija je Lahko še tako obdolžena za imperialistično silo, kar nedvomno je, a mi se bi vsled nje ne smeli predstavljati za angelje, ker nismo — že zaradi tega ne, ker protežiramo in varujemo vrage. Povsod po svetu smo zapasll zaupanje, saj tako trdijo naši najboljši žurnalisti, ker se rajše ogrevamo za kralje V srečnih šolskih letih smo se neznansko zabavali z latovščino, ki nam je stavke daljšala za pollvico. Namesto: "Trava je suha'* smo govorili: "Trapavapa jepe supuhapa". Hitro govorjenje je delalo tak pomenek nepoučenim docela nerazumljiv. To je bil za nas prav poseben užitek. V goriški okolici je lepa slo-venska vas, ki si drugače daljša svoje pomenke, za polovico in tudi več. Pomešaš se po maši med vaščane na trgu in čuješ: "Porfkodijo, kakšna predga! Pordijo, ta oštja ne zna p'vedat, por kodi jo, nič druziga, dijopor-ko. To, porkodijo, smo slišali, oštja, že trkaj botov, porkodijo, dijo bouh". Pomudiš se pri bali near jih, ki se razvnemajo: "Di-joporko, udari tu oštju od bale, porkodijo! Ma p'glaj, porkodijo, kaj si slep, dijo porko? Ne vidiš, porkodijo, k je je ta oštja od belina, porkodijo? Kratka, dijoporko!" Pivci v kotu podirajo mizo s "moro": "Porkodijo — šjest! Diš! Porkodijo — vot! Doji Oštja, kaku si vrgu? Nuf, porkodijo! Vrži prou — dijo-porko! Sink, sink, sink — porkodijo!" . Kamorkoli kfeneš, povsod isto poudarjanje irf podčrtavanje. Najkrepkaje med možmi srednjih let in med fanti. Pa tudi šolski otroci po cestah ne zaostajajo. Najmanj takih okraskov vpletajo ženske, dasi naleti* tudi med njimi na nekaj odločnih pristašinj takega širjenja. Vaščani so zavedni Slovenci in so ponosni na svoje slovenstvo. Gorje, če bi jim kdo očital, da so "b'štardi" ali na pol 'zb'Štrdirani". Mussolini je moral biti drugačnega mnenja kakor oni sami, ker jim je začel pošiljati laške družine v vas in je upal, da nadomestijo polagoma tudi vse druge svoje besede s njegovimi. Pomnožili so svoje okraske a porka to in porka ono, z "dijokane" in še s tem in onim. S tem bogastvom so odšli v gozdove ln krepko pomagali partizanom. Po osvoboditvi so se z vso dušo oklenili starih isročil in priljubljenih tujih Razmejitvena komisije je mo- rala o tem kaj doznati. Prisodila jih je stari domovini takega podčrtavanja. Niso pomagale ne spomenice ne resolucije, ki so dokazqVale, da so čistokrvni Jugoslovani, da so prelivali kri za Jugoslavijo in ae hočejo za vse večne čase otresti Italije. Živahna govorica, vse natrpana z ocvirki "porkodijo, šotja, porka-madona, d i joporko, dijokane" itd., itd. je komisijo najbrže prepričala, da so U ljudje Lahi, in jih je pustila tam, kamor po teh dišečih rožicah najlepše spadajo. "Porkodijo", se je nato razvnel domačin, "nis'n mona, di joporko, de bi gladeu, porkama-dona, tu oštju od laške mižerje, dijokan! Rejši gran po sveti, porkodijo! Ne. ne b'n s temi ošt-jami vk'p, dijoporko! Nis'n L h. porkodijo!" Človeku, ki te naše ljudi gleda in posluša, se neznansko smilijo. Na njih prav jasno vidi, kakšno mračnjašstvo in nazad-njaštvo jih je v dolgih letih suženjstva vcepila Italija. Zavedajo se svojega.Jzvora in si želijo odrešitve izpM gonobečega jarma, njih zavest pa je še napol omamljena, da ne Čutijo; kako s takimi ocvirki sami sebe smešijo, ponižujejo in ugonabljajo. V mestu opozarjsjo italijanski napisi, da grdo govorjenje ponižuje človeka. Koliko bolj ponižuje grdo laško govorjenje slovenskega človeka! Človeška govorica je znamenje duha in razuma. Pri takih ljudeh pa so njih ocvirki znak duhovnega uboštva, omejenosti in posurovelosti. Grde besede so včasih potrebne za grde reči. Ce pa se grdo govorjenje tako raz-pase, kakor se je v tisti goriški vasi, da ga ni več stavka in je ni več rečenice. ki bi je ne oblatili z gnusnimi tujimi pritlklinsml, tedaj je to kužna bolezen, ki bi jo bilo treba vsekakor zajeziti, omejiti in polagoma ozdraviti. Zaman se 'bodo taki vaščani potegovali za narodno odraša nje, če bodo s svojim govorom sproti dokazovali, da je vsaka druga beseda v njihovem po-menku nepotrebna tuja spaka. Nobena komisija jim ne bo nikdar verjela, da niso Lahi. Njih da predno' pridejo ha cilj, so brez vrednosti, ali pa vsled pokvarjenosti že prej zmetani proč. Ameriški Slovenci pošiljajo pakete svojcem v starem krsju od kar je bila pošta te vrste v Jugoslavijo in na Primorsko ter v Avstrijo odprta ln po našem mnenju je ofesomna večina teh zavojev pravilno zavita in vsebina taka, da se na poti ne more pokvarit). A vendar je mnogo ljudi drugih narodnosti v tej deželi, ki pri tem delu niso tako vešči in pošta se radi tega zelo pritožuje — naša in one, skozi katere gredo pošiljatve. Vsled tega je pošti in pošiljateljem v pomoč pripravila lastni rojaki se bodo takih bratov sramovali. Pomoč ni nemogoča in Je npj- j svetovalna agencija FLI$ slede-na. Ce začno vaščani tiste OMb, j« zelo koristen članek! ne tuje ocvirke sami opuščati, 2e dolgo je zdaj tega odkar jim bo najhitreje pomaganO? Američani pogosto stoje v vr-(Iz Soškega tednika.) jstah na svojih krajevnih poštah , I v mestih ali pa na podeželju in PO GOBE v industrialnih naseljih, da od- Dedek Je vzel košarico. M po M'1* i^«*1" ,vb ; grem nabirat kra>u Iz *ga b. bilo sklepati. gob " Zaslišale SO gfobc ded M nrihli^nn nnhm rammpin kovo pesem in se skrile. Niti ene ni našel ded in prišel je prazen domov. Baba je godrnjala: "Kaj poješ, hodi molče!** Drugi dan je šel ded zopet po gobe. Po poti je molčal. Postalo mu je dolg čas, ni vzdržal brez petja pa je zapel: "Grem nabirat jagod; grem nabirat jagod..." Gobe so slišale dedkovo pesem, pa se niso skrile. Brezskrbno so molele svoje glavice iz zemlje. Ded jih je vse pobral. Nabral jih je toliko, da sta jih imela s ženo za vso zimo dovolj: suhih in nasoljenih. in razne druge pijavke kot pa da bi se prikupili izkoriščanim masam ter pod jarmi jen im narodom. Konvencija Kolumbovih vitezov (K. of C.) je dne 21. avgusta in v svojih poznejših resolucijah raznih sort zahtevala, da naj "Rusijo iztrebimo", dokler je še čas. Apelirala je na predsednika Trumana in na zvezni kongres, da naj pod vzame ta vse mogoče korake sa ugonobitev nevarnosti "iz vzhoda". To je mogoča le z našo vojno silo. * A kaj bi | tem dosegli? Kolumbovi vitezi, kajpada, so zgolj stari ljudje in jim ne bi bilo treba na fronto. lipa jo pa moč ščuvati v vojno in jo tudi zanetiti, ako hočejo in ako jim v tako taktiko pritrdi VaUkan. Poleg te klerikalne organizacije, ki se navdušuje za novo vojno, je zveza vojnih veteranov (Veterans of Foreign Wars). Tudi ona zahteva napram Rusiji "čtmostrejšo politiko". Nikomur ismed voditeljev teh dveh skupin ne bo treba tvegati življenj na bojiščih. To bo naloga tistih mladeničev, ki ae na razne vnanje politike nič ne razumejo. Prpti Kolumbovim vitezom deluje precejšnja skupina ameriških duhovnikov protestantskih ver, ki menijo, ds se Zed. držav vzlic Trumanovi in prejšnji Rooseveltovi politiki ne sme podvreči Vatikanu. Vojni govor proti Rusiji je imel nedavno tudi trgovski tajnik Harriman, ki je bil tudi že naš ambasador v Moskvi. Njemu je za obvarovanje kapitalizma, zaradi tega je i on za "tough" taktiko v borbi z Moskvo. , • « , Lahko se sprijaznimo z dejstvom, da je to rszredni boj, ne pa boj med demokracijo in totalitarstvom. Gre ae 4U naj bogataši še. ostanejo multimilijonarji, ali p$ naj prično njihna bogastva služiti tistim, ki garajo ln jih s svojim znojem in umom spravljajo skupaj. TISKOVNI SKLAD PROLETARCA XII IZKAZ ILLINOIS Chicago: Ray Travnik in Joe Culkar nabrala ob priliki seje glavnega odbora SNPJ $37. Prispevali so: Pa $5: Matt Petrovich, John Cebular, Andrew G rum Pe SZ: Ray Travnik, Joe Culkar, Frank Gradi-sak, Anton Shular, John Petritz, John Spiller, Anton Trojar, John Kobi. Pe SI: Prank Vratarich, Rudy Lisch, C. Zamik, Joe FifolL Frank Polšak, Louis Kaferle (skupaj $37). Andrew Vidrich $2, Fr. Barbich $2, Matt Turk $4. Klub št. 1 JSZ, prebitek priredbe dne 20. aprila, $300 (Ostali prebitek te priredbe bo izkazan v tej rubriki pozneje.) Victor Zupančič $3, John Rak $2, John Turk $2, John Mosely $2, Louis Mohar $2; B. Kaltinger $1, I Ull ft, F. Tersetich ft. Waukegaa: Jos. Zelene $5, F. Jereb $2. A. Moiek $2, J. Slmčlč $1, A. Mesec $1. Oflesby: Kristina Nadvesnik $2. La Salle: Leo Zevnlk $1.50, Anton Udovich 75c. Norrta: Ignac Hresčič $1. Springfield: Jos. Ovca 75c. PENNSYLVANIA Moon Raa: Klub št. 175 JSZ $5. (Poslala tajnica Jennie Jerala.) Houston: Louis Brltz $2. " Sharon: Jos. Cvelbar $1. Carsopoils: J. Rozman 50c. OHIO Cleveland: Frank Cerne' $5, A. Babič SS, Ivan Babnik $2, John Pollock $2, M. Fuchec $1, J. Za veri SI, J. Gerlioa $1, V. Coff $1. Glrsrd: Andy Krvina $1.50. INDIANA Winawac: John Kruzich $2. Beeeh Greva: John Terček $2. Kekemo: Mary Petkoviek $1. CALIFORNIA . Fontana: Peter Benedict (^1 Cajon) $10, J. Pečnlk $2 25, Louis Parke! $1, John Rodman $2. Lee Angelas: Bis* Mezorl $2, Julia P%rke1 $1.50. Oakland: Anton Tomšič 75c DRUGI KRAJI Demepolls, Al«*: John Miklič $12. Ne* York, N. t.: A. Koširnik $2. Detroit, Mich.: Martin Menton $2, Jo«. Koršič 75c. Dnlnta, Minn.: John Kobi 75c. Partington, Kans.: J. Tersinar 50c. Walsanbarg, Cola.: Igpac Urban $2 * Skapaj $447.SS, prejšnji iskas $1.317.9$, skopaj $1,7SS.4S.. — • „ - y, ... Jr. . • . feSA. r Bhk , . ..... .A _ da se približno dobro razumejo na zavijanje paketov, tif žalost pa temu ni tako. Se mnogo Je takih, ki pakete pošiljajo, ne znajo jih pa prav pripraviti za dolgo pot in s tem prizadenejo sitnosti pošti% sebi in onim,'katerim so paketi namenjeni, pa nepotrebno žalost in izgubo ter škodo. Poštni načelnik v New Yorku je pred kratkim dejal, da pride mnogo paketov v dežele preko morja poškodovanih, ker vsebujejo bodisi tekočine v ste-klenkah, ali pa predmete, ki se lahko med potjo raztope. Nekateri ljudje pošiljajo med ali kaj sličnega in slabo za pro posode ali pa kupijo med v kanticah, ki se pod normalnimi okolščinami ne odpro same od sebe, a po poti Pft se pokrovčki pogosto odločijo in tekočina pokvari ostalo blago v paketu. To se da preprečiti, ako se tako kantico položi v drugo večjo kositreno posodo ali kan to, se isto napolni z žagovino in dobro zapre. Tako paketiranje tekočin zahtevajo mednarodne poštne regulacije, kajti na ta način se tekočina nikdar ne more razliti po ostalem blagu v paketu, ker žagovina popije mokroto. Poštne oblasti prekomorskih dežel so že ponovno obvestile ameriške poštne oblasti, da pridejo pogosto* s pošiljkami paketi, ki so prava zmes kake sladke gošče ali medu, sladkorja, masla, zaponk, gumbov, šivank, sukanca, moke, kakava, obleke in čevljev, kar pa je vse tako pokvarjeno, da ni za rabo. Da si torej prihranite nepotrebno škodo in onim tam preko razočaranje, vprašajte pri vaši okrajni pošti kako je treba ravnati kadar se pošilja tekočine in živila, ki se po poti lahko staja-jo (mast, maslo itd.). Upoštevajte tudi vreme, oziroma letni čas. Pozimi je primeren čas za pošiljanje živil. To velja posebno za maščobe. Pomniti je treba tudi, da napravi paket dolgo pot in delavci ga ne prenašajo s pošte v skladišče in od tam nfc ladjo, z ladje pa spet v skladišče, ko doseže prekomorsko lu-ko, kakor da je novorojeno dete —pakete se nalaga, kakor vse drugo blago, s hitrico in brez ozira na to kako je kdo zavil paket, če pride cel na mesto dpbro, če ne pa tudi. Dolžnost onega, k^ pošilja paket je, da istega dobro pripravi in zavije. Pakete lahko obšijete s trdnim belim blagom (canvas) ali kakim podobnim materialom. Ako rabite papirnate zavoje ali škatije, morate gledati, da jih dobro zavijete in povežete. Nekateri rabijo tudi lesene zaboje narejene iz do pol inča debelih deščic. Vse je odvisno od tega kaj pošiljate in kako velik paket naredite. V vsakem slučaju glejte, da je trdno in dobro zapakiran, ker trpežno zavitega zavoja ne bo zrahljalo premetavanje v skladiščih, na 'ladjah in na post n h Ko ste paket dobro zavili in povezali (pokrove lesenih pribil! z žeblji), pazite, da napišete še razločen in točen naslov na-slovljenca in pošiljatelja in si- keta pravilno, da nima potem prejemnik kakih sitnosti radi carine. Poštnino ra vse pakete preko morja je trel^plačatl na poki, kjer se paker odda. To velja za pakete, ki Jih ameriška poŠta odprem! naprej. Kdor pošlje paket recimo le do New Yorka z namenom, da ga od tam naprej odpremi kaka agencija ali organizacija, naj plača poštnino samo do New Yorka, prekomor-ske stroške pa bo seveda plačal agenciji ali organizaciji, ki prevzame pošiljatev preko morja. (Jugoslevsni so n. pr. to poletje poslali v New York pakete, ki so bili naloženi na jugoslovansko ladjo "Radnik". Na ta nagin pošiljajo pakete tudi drugi, večina ljudi pa enostavno odda paket ameriški pošti, ker je s tem najmanj opravka.) V juliju bilo mnogo brezposelnih Meseca julija 1.1. je bilo v tej deželi'' k,580,000 brezposelnih, sited njimi 770,000 veteranov druge svetovne vojne, ia pa 600,000 žensk, ki so iskale delo. Zaposlenih delavcev je bilo v juliju 60 milijonov. Sila atomske bombe Dr. W. A. Higinbotham, ki|je tajnik zveze ameriških znanstvenikov, pravi, da je naša nova izpopolnjena atomska bomba tolikšna sila, da se z njo v tej deželi ne more več eksperimentirati, pač pa le kje na daljnem Pacifiku, tisoče milj od obljudenih krajev. Neki drugi znanstvenik je dejal, da ako bi už-gali dve taki bombi na našem teritoriju hkrati, bi povzročile tolikšno radio atmosfero, da bi postale Zed. države za dolgo časa neprikladne za Človeško bi-valilSe ali sploh za kakršnokoli drugo življenje/ Ni čudno, da toliko Rusiji sovražnih ljudi zahteva, naj začnemo s temi bombami eksperimentirati rajše na ozemljih Sovjetske zveze. Cene farmam previsoke Cene farmam so vsled inflacije in Špekulantov silovito narasle — blizu toliko kot po prvi svetovni vojni. In na tisoče ljudi kupuje farme na upanje, to je, na obroke, kakor takrat. Prišel jc krah — farmarji obrokov niso zmogli, pa so jih šerifi s solz-n i ca mi ter krepeljci izganjali z njihnih domačij. Vladni krogi svare, da bodo enake posledice tudi sedaj, ako se ljudje ne izpametujejo ter nehajo kupovati po pretiranih cenah. Pišite po novo knjigo "Slo-vensko-ameriška kuharica" v Proletasčevo knjigarno. Cena IS.tt. Naročite si jo še danes. Tole mi ne gre Cevne se Zed. driave še vedno toliko brigajo, da bi bile volitve na MadSarskem, Poljskem, v Jugoslaviji in v Bolgariji svo-bodne in demokratične, nič pa ae stiki V tem oshm v Španiji, v Grčiji, v Turčiji, na Kitajskem is v drugih reakcionarnih deželah. Ta dvojna mera sapa-dne demokracije ml nikakor ne gre v glavo! WANDA WASILEWSKA: Iz ljubezni (Konec.) Morija se je zasukala. Mizo je pregrnila z belim vezenim prtom, kamor je poatavila dva kozarca, sir in konserve in steklenico vina. "Kje je odčepnik? Odpri, Griša," je neprevidno rekla in postavila steklenico na mizo. Takoj je okamenela. Gri-gorij je stresel z lasmi... "Bomo pa odprli!" S koleni, je stisnil steklenico, vzel v levo roko odčepnik in čez minuto je bila steklenica odprta. "Izvolite, prosim." "Ah, kako vljuden je gospod," se je zasmejala. Grigorij ji je nalival vino, ona je primaknila stole. "Prosim, sedite nasproti." "Ne, ne, jaz hočem tu, poleg..." "Na tvoje zdravje, Marija!" "Na tvoje zdravje, Grigorij!" Smešno je, a ona je šele danes razumela, da je on živ. Razumela je vso srečo te besede, ves njen veseli, zmagoslavni smisel. "Na tvpje zdravje, Griša!" "Za zmago, Marus-ja!" "Za zmago." "Zapoj, Griša." ...Zaprla je oči. Grišina pesem, njegov glas. Ne, nihče ni pel tako, kot on. Tam, v Berjo-zovki, ko je bila sama, je slišala njegov glas, ki je pel nekje blizu, v njenem srcu... To je tista sreča, resnična, najgloblja sreča ljubezni. To je on, njen Griša, isti kot v Berjozovki, isti kot pod jablan J. Vrnil se je k njej iz daljne poti, ona pa mu mora pomagati, ga podpirati. Kakšno moro je občutila zadnji mesec? Mogoče pa so bile le teike sanje? "Marija ..." "Kaj, dragi?" "Oprosti mi..." "Ustrašila se je. "Kaj vendar, dragi?" Tisto, takrat... Vidiš, mislil sem ..." Razumela je. "Nič, nič ... Nikar, dobro je tako, kot je ... Ah, kako dobro!" Da, da, podvomil je vanjo, hotel je zbežati, se skriti, pustiti jo samo, hotel je biti mrtev zanjo. Kdo je prvi krivec in kdo je začel? Kdo je prvi grešil proti življenju, proti veri, proti ljubezni? Sicer pa to zdaj ni bilo važno, zdaj je vse dobro — ona in Griša, Griša in ona — neizmerna sreča ... "Zapoj, Griša!" Neusmiljeno ga je spremenila roka vojne. A nič se ni Jzpreme-nilo — to*je bil on, ftjen Griša. Poslušala je njegov glas, gledala njegov nasmeh, njegov pogled. Spomnila se je vseh preteklih dni, ki so ju vezali, velika in maj n na veselja, bežne in globoke žalosti. Ne, tega sovražnikovi bajoneti in sovražnikovi udarci niso mogli prečrtati, streti in izpremeniti. Griša je bil Griša, in Ude bo vedno do konca življenja. Zdaj pa je bila beseda "konec" prazna, brez vsebine, brez pomena, zdaj se je začenjalo življenje. Griša je ostal Griša in nič ni moglo tega spremeniti. Ne njegovega glasu, ne nasmeha, ničesar tistega, kar je bilo v njem bistvenega. Grigorij je kot domovina, ki jo je sovraž- nik pohabil. Rodna mesta so kazala strašne rane, strašne brazgotine. Domovino so teptale noge okupatorja, železni žeblji njegovih škornjev. Pogorišča so maličila mesta in vasi, ponosne stavbe so bile porušene. In vendar stokrat ljubša in dražja je zdpj domovina, človek bi hotel dati zanjo vse sile, da bi se zacelile njene rane in bi se vrnila v prejšnje življenje, se spet razcvetela pod toplim soncem svobode. "Težko je bilo brez tebe, Marija, kako težko!" ji je rekel. In ona je vedela, da ne govori o času, ko sta bila ločena, ko sta bila daleč drug od drugega, marveč ravno o tistem času, ko sta se spet srečala, o težkih dneh v bolnici in tu, dpma. "Tiho, tiho, s teboj sem, slišiš, vedno, vedno bom s teboj," mu je šepetala na uho, kot da bi mu zaupala veliko skrivnost. "In ti boš z menoj, vedno, vedno, kaj ne?" Vedno, ljubica ..." Zdaj je našla v sebi besede, ki jih je s tako težavo iskala nekdaj, v bolnici. -Premišljevala je: "Vse strašno, kar si preživel, boš pozabil. Spet se boš smejal, vzbudila bom v tebi veselje do življenja. Pobirala bom vsak kamen s tvoje poti, vsako zapreko. Kar boš potreboval, ti bom dvignila, da ne boš čutil, da nimaš druge roke." Saj zdaj vsega tega ni treba govoriti. Zdaj je vse brez besede jasno — jasno njemu in njej do dna srca. Naenkrat je Grigorij poskočil. "Vključi radio, hitro vključi radio." Vključila je. Jasno, Grigorij se tudi to pot ni zmotil. "Široka je moja domovina. Pričakovanje milijonov, veselje milijonov in sreča milijonov je bila v teh zvokih. "Vključi radio, vključi radio!" Nikoli se ni zmotil. Gledal je na rdeče, zlate, zelene zvezde raket, ki so se svetile na nebu in je prepričano govoril: "Danes bodo še salve!" In ni se zmotil. Spet so iztrgali sovražniku del domovine iz rok. Široka je moja domovina ... V predzadnji sobi je zazvonilo. Marija je šla odpirat. Pri vratih je stal Voroncov. Umaknila se je, kot da jo je nekaj udarilo v prsi. "Dober večer, Marija." Ni ga povabila naprej, stala je pri vratih in ga prestrašeno gledala. "Vlak gre jutri dopoldne ob dees ti h. Bodi pripravljena okoli devetih." Pobledela je. Hotela je odgovoriti, a glas ji je odpovedal. "Karte in vse potrebno je urejeno." Marija se ja pomirila. Tiho, vendar razločno, skrbno izgovarjajo vsak zlog, je odgovorila: "Viktor, jaz ne grem nikomr." Ni razumel. "Nikamor ne grem," je ponovila. "Ne jezi se, jaz ..." '"Marija, kaj se ja zgodilo?" Se včeraj... Saj je bilo vendar vse dogovorjeno?" Sklonila je glavo. "Ne, ne, Viktor, motili smo se..." Zgrabil PRISTOPAJTE K : SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA DESET CLANOV(lC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO NAROČITE SI DNEVNIK "PROS VETA" j ! Nsrsčnlaa sa Sdi S fS.SS aa leta; M il S Ceok Co., SS.SS sa • — države (livsemšl Chleaga) la lata; $S.SS sa ietrt lets; ss Cklsage la leta; |4.1S sa pel leta; as laossnistvs $11. Nosfov ia list in tajniitvo je: 2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS i«asse*seeeeeeeeeeee*eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeees jo je za roko. "Kaj govoriš? Kdo se je motil? Jaz? Ne, ljubim te, ti to dobro veš, že dolgo te ljubim ... In ti... Jasno si mi rekla ..." "Zmotila sem se..." je ponovila. "Kako zmotila? Rekla si, da me ne ljubiš, kakšna pomota more to biti?" "Da, seveda, rekla sem, da te ne ljubim, vendar bom šla s teboj ..." "Torej, vidiš!" "A zmotila sem se ..." "Ničesar ne razumem. Kaj se je zgodilo?" "Nič, samo danes se mi je zjasnilo..." "Kaj?" "Da, jaz /, da jaz..." Preko Voroncova ja pogledala na vrsta. Globoko je zajela zrak. "Ljubim Grigorija." Ta hip se ji je vrnil mir. V srcu je začutila srečo. Njen plamen ji je dajal moč in veselje v težkih dneh. In zdaj je spet z njo njena moč, njena volja, njeno navdušenje. "Z njim hočeš oatati?" je vprašal z mrtvim, zamolklim glasom Voroncov. "Da; f njim hočem ostati," je ponovila, kakor bi prisegala. 'Taka žrtev, Marija ..." Prekinila ga je: "Motiš se, to ni žrtev, Viktor." "In kaj je po tvojem to?" "Enostavno ... Enostavno... ljubezen iT." je rekla tiho, jaeno. Voroncov se je zdrznil. Njen glas je zvenel. Pogledal jo je, kot da bi jo videl prvič. Pred njim je stala prejšnja Marija, kakršna je bUo do one vesti o Grigorijevi smrti. To je bila tista Marija, ki sa je je spominjal is časov njenih srečnih dni, ko je bila skupaj z Gri-gorijem. 'Torej ... želim ti sreče. Marija." "Srečna sem. Ne jezi se nama. Viktor... Ti..." "Pusti," jo je rezko prekinil. "Zame se U ni treba bati." Iz sobe sa je zaslišal Grigorijev glas: "Marija, hitro!" Zbežala je, Voroncov je saprl vrata sa seboj. "Kje si? Prvi strel!" Pri-sedla je h Grigoriju ln ga objela okrog vratu. Nekje daleč se je zasvetila rdeča luč. Prasketale so rakete in se vsule po temnem nebu kot zlate, zelene, rdeče zvasde. "Dva," je štel Grigorij. "Tri ..." Tesneje se je stisnila k njemu kot otrok. Da, to Je>bil~ee, njen Grilse Zenj so grmeli topovi, sanj. Njegovim ranam je prestolnica , pošiljala pozdrav. Od strani je pogledala na iznakaženi možev obraz. Razločno ga ja videla. V Grigorije-vem obrazu je bila tista notranja svetloba, ki ga je delala nadčloveško lepega. Marija se je ljubkujoče in previdno dotaknila brasgotine na licu in pod očesom. Sam ja sedala roka vojna. Sem je udaril sovražnik. Na čast ta brasgotine -na obrazu njenega Grigorija streljajo topovi. Previdno jo je objel s svojo edino roko. Pobožala ja prasni rokav. S to roko je raztrgal verige, s katerimi je hotel sovražnik vkovati domovino. "Daaat!" Vojska je šla, šla, šla na sapad. Z njimi je šal Grigorij — nič zato, če Je njegova roka ostala nekje daleč, na neznanem bojišču. Sel je s enakomernim in trdim korakom, s visoko dvi^ gnjeno glavo. Njen Grigorij. Eden mad milijoni. Njen Grigorij — edini na svetu. "In ko bodo začele goreti zvezde ie nad Kremlinom," je rekel Grigorij in Marija jih je videla, kot da že gore... "Petnajst..." "Cena zmage...," kdo ja Že rekel tako^ Kdaj? Ah, da, Voroncov ... Na, ne, to ni raa, ni tako... S čim je mogoče primerjati veselje nad zmago In srečo svobodne domovine? In potem, kje je maja tnad človekom in njegovo domovino? Ali človek ne raste kot list na ogromnem drevesu, ali ne plava kot kaplja v šumeči reki, na živi kot kristal med gorskimi vrhovi? Da, da, prav je imelo Vasjino dekle. Naj spoznajo v njenega Grigorija, Grigorija, ki ga Moskva pozdravlja v imenu domovine. Žrtev? Oh, U Voroncov! Nikoli ni ničesar razumel, žrtev? Kako ja neumen ... Samo ljubesan... Kaj praviš, Marija?" "NIČ, nič, kar tako..." Enostavno: ljubesan! — so govorile rakete. Samo ljubezen — so grmeli topovi. Samo ljubesan — *> pisali na nebu saleni, rdeči, zlati trakovi. Zemlja sa ja dušila v velikem vasalju, v opojni pasmi, v globoki, resnični sreči. ZAKAJ KUUNOROG ZAZIDAVA SVOJO DRU2ICO V DUPLO? V PARIZU je sa bogataša še vedno vsega zadosti in zmerom *Uvahne". Obrekovani tobak Ake varujeta t I sfcfteil Ni je skoraj bilo zakonske Žene, ki bi svojemu možu vsaj enkrat na dan ne omenila tistega psa, ki je poginil v treh minutah, ko so mu vbrizgnili pet gramov nikotina. Sedaj je navadno zakonski mož tisti, ki uporablja primero o psu kot svareč zgled Ali ima ta pes res tak pomen v vsakem dobrem zakonu? Seveda ga ima! Kajti noben mož in nobena žena si nikotina ne vbrizgavata, marveč — kadita. Dim vsebuje vsekakor nikotin. V prvovrstnih havanskih listih ga sicer ni, pač pa ga je povprečno 1% v manjvrednih tobačnih vrstah. Pri tlenju, pri temperaturi torej 480 stopinj, se nikotin uniči; vendar prodre en delček, Čeprav neznansko razredčen, v dim. Razredčen ali ne — strup je strup — porečejo nasprotniki tobaka. To se res dogaja povsod drugod, le pri strupih se stvar na ujema. Sicer bi bil tudi kisik strup! Pod velikim pritiskom se zaduši človek in žival v njegovi preobilici; razredčen, kakršen je v zraku, ni kisik nikak strup, marveč sa življenje potrebna tvarina. Kar uniči močna rastopina nikotina psa ni treba, »da bi bil dim cigarete strupen. In v resnici minila Je doba, ki Je videla v tobaku največjega sovražnika človeškega rodu, povzročitelje vseh mogočih bolezni. Glavna obdolžitev, da povzroča tobak raka na ustnicah in na jesiku, Je že davno propadla. Isto velja sa ambliopijo, delno ali popolno oslepelost, ki nastane saradi vnetje vlaken vidnega živca. Ta oalepelost nastopa le pri kadilcih, ki so tudi pivci in gre isključno na rovaš alkohola. Ali sa bo dal oprostiti tobak krivda, da škoduje srcu, da povzroče srčne tspremembe? Zelo resni rasiskovalci so pre vseli v zadnjem času njegov zagovor. Oni pravijo, da niso vsi, ki bolehajo na srcu, kadilci, da pa tudi vsi kadilci nimajo srčne bolacni. Ali naj dejanski krivimo pri ka ki bolezni vzrok, ga pri polovici bolnikov šaman ižčemo? Seveda ve vsak sdravnik, da bijajo občutljiva srca pri kroničnem nikotinismu hitreje in predvasm neenakomerno. Toda to se dogaja tudi pri ljudeh, kl niso kadilci in pri nekaterih se nič več na izboljša, tudi če opu-ste kajenje. Zi živce, ne samo srčna, pomeni cigareta gotovo škodo, prav tako ss slusnice, naj jih že draži neposredno, kakor na pr. slusnice v goltancu, ali posredno: želodčna slusnice. Toda na duŽevne funkcije vpliva cigareta vsakakor ugodno. Intelektualci, duševni delavci, pripisuje- jo kajenju pobudo možganov. Če navajamo pisatelje, ki niso kadili, navedemo lahko prav tako število tistih, ki kade in ti niso najslabši. Tobak ima pa tudi razkuže-valne zmožnosti. Bakterije, izpostavljene dimu, se ne razvijajo. Od tod spoznanje, da se hripa, vnetje možganske opne in kolera ne lotijo tako zlepa kadilcev. Ali naj torej opustimo kajenje? Nasprotno, opustimo kajenje — če moremo! Če pa ne moremo, je pa že boljše, da se zastrupimo s tobakom kakor pa s stalno bojaznijo njegovih škodljivih posledic. Avstrijski humorist Sandor Rosenfeld, bolje znan pod psevdonimom Roda-Roda, je nekoč napisal, da je dočakal njegov ded osemdeseto leto, Čeprav je kadil ko Turek, da je pa umrl njegov brat, čeprav ni imel nikdar cigarete v ustih, že v svojem četrtem tednu. Kako je z oljen in testeninami? Vedno težje je dobiti zadnji čas v trgovinah olje in testenine; cena ne raste samo vsak dan, ampak skoraj vsako uro. "Se pred kratkim sem lahko kupila testenine po 140 in 150 lir. Sedaj pa zahtevajo za enako in morda isto blago 200 lir za kg in tudi več. Testenine so poskrili in jih mislijo prodati drugam, kjer je višja cena," se je pritoževala na trgu neka gQri-ška gospodinja. Tudi olje je že doseglo ceno 1200 lir za liter. Delavec in uradnik si olja po taki ceni ne moreta privoščiti. Se manj si ga lahko nabavijo upokojenci ln brezposelni. In vendar vidimo, da je tega blaga vedno dovolj na trgu za tistega, ki je pripravljen plačati tako visoko ceno. V Jugoslaviji, kjer vlada ljudska oblast, so take špekulacije nemogoče. Kaj pa pri nas? Ali naše oblasti ne mislijo podvzeti nobene mere? Čas je Že, da se kontrolni organi za to pobrigajo. —Goriški dnevnik. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SUROKON 1714 WBST SStk STREET Tel. Crawford SS1S OFFICE HOURS: 1:10 ta 4 P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.) 141 la S:SS P. M. (Except Wed., Sat and Sun.) Res. SS1S Se. Rligswry Ave. ■arfern S44% Tel. Cra II ea — Call 0YSS Ignorance Ja prekletstvo ed Znanje Je parol, kl ta po-— Shakespeare. NE ČAKAJTE, do prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. Stem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost napram listu. Ptič kljunorog doma po Indiji, Afriki in Malajskem otočju, se imenuje tako, ker ima veliko glavo z ogromnim težkim kljunom, na katerem čepi velika iz-rastlina rdeče barve. T* ptič ne zida sebi gnezda, marveč meče svoja jajca v duplo. Brž ko so jajca iznesena in je ženka sedla nanje, možek zazida odprtino, pustivši le ozko skvožnjo, skozi katero more ženka potisniti kljun. Tako zazidana v duplini ostane ženka vse dotlej, dA se izležejo goliči, včasih pa še dlje, dokler ne napoči čas, ko je go-denčičem poleteti. Kot stavivo, s katerim se zadelava taka duplina, služi po vsej priliki neka tekočina, ki jo izloča ptičji želodec, deloma ptičji izmed in ilovica. Pri nekih teh ptičev ostane ženka zazidana 50—60 dni, pri drugih 157—175 dni. V vsej tej dobi možek hrani ženko, pozneje pa vso družino na prav izvi-rert način. Možek prinaša hrano ne v kljunu ali v krempljih, kakor to običajno delajo drugi ptiči, temveč v svojem želodcu. Približa se odprtini dupla in po-vrača hrano iz želodca skozi kljun. Pri tem so plodovi, ki jih bruha, večkrat oviti s tanko opno. Dognano je, da je to epite-lialna želodčna opna, želodčna povrhnica. Ptič ima nenavadno sposobnost, da izbljuva površno plast, v kateri so zbrani tudi po-žrti plodovi. Na ta način, ki spominja na sveže pripravljeno salamo od sadja, možak pita svojo soprogo. Kljunorožec se neznansko trudi, tako da je prišel v pregovor. Dokler samka vali, jo pita slednji dan do 3000-krat. Um-ljivo je, da se njegova boljša polovica, sedeča v duplini, od tolike hrane zredi, on sam pa toliko hujša ln medli, da neredko v dobi dolgega deževja pogine. Toda samka, ki ne more sama iz zazidane dupline, ne propade, četudi ji je preminul druže. Skrb za njo prevzamejo sosedi. V takem primeru jo krmi po več samcev in ona do kraja izvrši svojo iqaterinisko dolžnost. / Kako bi se mogel objasniti ta izredni način zazidavanja žen-ke? Po vsem videzu se je pojavil pri tej ptici kot sredstvo, da se zaščiti samica, ko vali, kakor tudi sama jajca pred sovražniki — kuščarji, kačami in malimi zgrabljivci, kakršnih je v izobilju po krajih, koder živi ptič kljunorog. S svojim močnim kljunom bi se ženka mogla imenitno ubraniti neprijatelju, ki bi želel za napad izrabiti odprtinico v duplu. Nagon po zavarovanju potomstva ima na splošno velik pomen pri gradnji gnezda. Z namenom, da se mladiči čim bolje ohranijo, se dela globok žleb in se višajo robovi gnezda, stavijo se pokrita gnezda, lažne šupljine in stranski izhodi, nekoliko prekatov ali predelov gnezda. Za-stran boljše zaslombe se stavijo gnezda v krajih, nepristopnih napadalcu, n. pr. na strmih stenah, v votlinah, pod slapovi, na najtanjših drevesnih vejicah, po katerih se ne more približati gnezdu niti gaščerica. Zanimivo je, da se najbolj zahomotane oblike gradnje srečujejo po vročem in pol vročem pasu, koder je obilo kač in kuščaric, kl razdirajo gnezda. Domiseln način obrambe pred sovragom je stavljenje gnezda v bližini gnezda ujed. Na ta način postopajo n. pr. neke gosi v tundri, gnezdeče blizu gnezda sokolca selca, nekatere ptičice pa zopet vi jo mnogobrojna gnezda v vejah gnezda čaplje, ki se hrani z ribo in se ne dotika svojih "najemnikov". Vrabčja gnezda se vidijo po zidovih orljih gnezd, a neke vrste sokolov se nameščajo po čapljinjakih (kolonijah čapelj). V vseh takih primerih ima sosedstvo popolnoma miren značaj. V Afriki in Južni Ameriki — morda katere ptice kot detli, papige in drugi pa prav tako zaradi zavetja — gnezdijo nelese-nih in prstenih izgradnjah belih mravelj. Iz še nepoznanih vzrokov bele mravlje ne napadajo ptičev, a detli ne samo da izrabljajo njih stanovanje, marveč se celo hranijo z njimi. V Aziji, Afriki, Južni Ameriki ter Avstraliji mnoge vrste mu-holovk, tkalcev, nektark in celo krepke j ših operjencev gnezdijo bodisi blizu osinjakov pikač (pika jočih os) ali pa poleg bojevitih,napadalnih naselij gozdnih mravljincev. V vseh zgledih, kadar stoje ptičja gnezda v bližini osirjev, zidajo ptiči pokrita gnezda, najsi sosedi trpe drug drugega, in ptiči ne zobljejo os, ose pa puste na miru ptiče in njih pomladek. Imamo nešteto pripovedk o tem, kako ptiči čuvajo, varujejo svoja gnezda z lestjo in močjo, odločeni napasti celo človeka. Privlačen zgled navaja v svojem "Dnevniku potovanja" znani potovalec "doktor Znanstvene akademije — Ivan Lepehin", ki je križaril po raznih pokrajinah Ruske države 1768 in 1769. "Na visoki topoli smo zapazili čapljino gnezdo, kjer smo se nadejali zateči ali mladiče ali še jajca. Poslali smo nekega od naših ljudi, da spleza na drevo. Se ni dospel do gnezda, kar ga doleti čaplja: zagnavši se kvišku, se zakadi na dečka ter mu sname kapo, nato pa se znova požene kvišku. Uplašeni dečko je prej bi se reklo zletel dol kakor splezal z drevesa. Ves vznemirjen nas je prosil, naj mu pregledamo glavo, ali ni okrvavljena. Pomirivši se nekoliko, nam je povedal, da je v čapljinih krempljih strup, od katerega lahko umreš." Močan nagon za množitev in skrb za naraščaj ustvarja pri ptičih nešteto različnih načinov zaščite.Zategadelj je pojav ptičev priživnikov, n. pr. splošno znana kukavica, ki podmeta svoja jajca v tuja gnezda, ne meneč se na svetu nič za svojega golca, jako čuden in neprav-danskl. (Is knjige E. Redin, "Pticy". '_A. Debeljak. Novi človek Odkar Kolumb odkril je novi svet, ljudi odvaža stari vsakojake, izgnance, kaznjence in siromake in pustolovce tja že več sto let. Prekrasno gre tam novi Človek v cvet! nazaj se vozi prek velike mlake na ladjah in letalih skoz oblake in vrača za izgon — posip, razmet. Z ljudmi in blagom "svobodno" trguje, prevaža gumo, nafto, petrolej, meso v kositru; vsako uro huje v "svobode" senci se peha naprej, iz žuljev gladujočih pridno kuje v pohlepu kapitalov si brez mej. Lljudski tednik —d— Ake vam Je naro&Una proatmo. »baovlts Je šimprsj. •seeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee ..............MM.................S.......... I, PRVA SLOVENSKA PRALNICA' Parkview Laundry Co. : 1727-1731 W. 21st Street CHICAGO 8, ILL ; Fino postrežbo — Cono zmerno — Delo jomceno i TIUTONIi CAM AL TITS—71 TJ , .............................Ml...............j ZA LIČNI TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ADRIA PRINTING CO. U MOHAWK «m 1838 N. HALSTEP ST. CHICAGO 14, ILL raOUTAHIC M TISKA MU NAS LOJZE KRAKAR: Poštenost v Klančarjevi hiši Marko, predsednik kraievne-1 nienih oreizlasnifi l Marko, predsednik krajevne ga odbora pri Sv. Mihaelu, je vstal tistega dne dokaj pozno. Ko se je prebudil je bilo v sobi svetlo kakor še nobeno zadnjih rovemberskih juter. Marko jfc bil namreč navajen, da je vstajal ob določeni uri, ne da bi ga bilo treba buditi. S pogledom se je zapičil v st?-no, kjer je stara ura kazala pol osmih. Ni mogel verjeti, zato si je z desno roko pomencal kra« mezljave trepalnice, da bi videl, če se morda ne moti. Toda ni ga varalo — danes je res za dobro uro potegnil. Naglo je vzdignil noge in z njimi poiskal ob kraju postelje copate. Ko je Vstal in začutil, da ni prespan, saj jc šel snoči— ali bolje rečeno danes—šele ob eni uri zjutraj v posteljo. Sestanek se mti je zavlekel do enajstih, nato je imel še posle, ki jih je moral urediti, tako da se je zakasnil mftog6 dalj kakor sicer. Ko se je hotel oblačiti, so se mu nakopičile v glavi misli, s katerimi je imel celo noč v sanjah opravka. Pošteno so ga zdelali snoČi na masovnem se*-Stanku. Marko je bil tega navajen, a včeraj je bilo le preveč. "Kdaj bo moka?" "Zakaj dobi U karte, jaz pa ne?" "Kdaj boste dali kaj obleke in čevljev?" ''Jaz sem bolj potreben kakor ona, ki ste ji dali sladkor." Taka in slična vprašanja so ga obletavala iz natlačeno polne sobe radovednih in prepira željnih žensk. Marko jih je dobro poznal. Vsaki je odgovoril, kakor je vedel in znal. Tolažil jih je, jim dopovedoval, obljubljal ih zmerjal — vse z istim, vedno nasmejanim glasom in dobrosr6-nostjo, kar je delalo Marka priljubljenega v "občini", kakor so ljudje še vedno radi imenovali krajevni odbor. Tako je Marko predsedoval pri Sv. Mihaelu že leto in pol. Nikomur se ni zameril. Kjer je le mogel, je pomagal, kjer se ji zgodila krivica, je razsodil, kakor je bilo treba, tam so ga odnesle še vedno Ishko noge, če-prav je imel že čež pet in trideset. In ljudje so mu zaupali. Včasih mu je kdo na sestanku iz maščevanja, ker so imeli Marka večinoma vsi radi, vrgel kaj pred nos. Marko se je nasmejal in ni zameril. Tega pa, kar se je zgodilo včeraj, Marko še ni pomnil. Stara Klančarica, vdova po srednjem gruntarju, ki je imela od cele družine edino hčeko Jožico, mu je preveč natolkla. Jožica je odšla pffed dvema mesecema na mladinsko progo. Stara ji ni branila, a jezilo jo je,- ker se ji je zdelo, da je ni predolgo nazaj. Ker ni imela kje drugje stresti svoje jeze, si je poisksls tistegs večera primerno mesto v kotu sobe na sestanku in začela bobneti Marku svojo pesem. "Jožico hočem nazaj! Odvlekli ste mi jo, da bo ie kje umrla. In jaz sem sama doma — bosa, izčrpana in lačna — ker nimarti nikogar, da bi mi potaagal delati." Takrat je prišla Klančarica na sestanek nalašč v raztrganem krilu, zamazani ruti i h pofvedranih čevljih. "Jožico hočem takoj. Vzemite jo, kjer hočete, a videti jo moram v par dneh, smrklo smrkavo, ki se mi je potepla. In čevlje mi poskrbite! Obleko!" Kar lasje so ji leteli izpod nazaj Stvfte ruti« in sline so ji ob njeriih preglasnin besedah frčale na sosede. Marko je mirno sedel za mizo in poslušal. Najprej staro Kfan-čairco,' nato pa še druge, ki so se ojunačile ob KlančAHčinem kričanju in začele vpiti druga preko druge, kakor dobikaželjni trgovci na semanji dan. "Mir!" je zakričal Marko in 9e stegnil čez mizo. Besede niso zalegle. Vsa dopovedovanja so se izgubila v tem sejmu. Marko je ob enajstih zaključil sestanek. Potem mu je še dolgo rojila vse to po glavi. Porioči je v sanjah gledal pred seboj Klanča-rico z zariplim obrazom in gibčnimi rokami, s katerimi je hotela premahati vse, kar bi ji prišlo pod nje. No, tudi sedaj, ko se je že zbudil, se Marko ni mogel znebiti besed Klančarice in bliskov njenih razgretih oči. "Prokleto!" se je zasmejal, ko si je zavezal čevelj, in se udaril po kolenu. "Babe me pa še ne bodo nosile. Nak! — "Krepko je stopil v kuhinjo in veselo, kakor bi bilo vse v redu, pozdravil ženo. "Ali imaš kaj?" Potem je pobrskal po časopisu na mizi. "Pripravi hitro, medtem se umi jem." Pod vodovodom si je zmočil tilnik in težko glavo, se površno obrisal, stoje posrebal kavo in odlomil košček kruha, nato se jO počesal, oblekel, nataknil dežnik na levo roko in koračil skoči vrata. "Na svidenje." Žena je zamomljala za njim: "Pa glej, da te ne bom spet čakala s kosilom." Zunaj ga je pozdravil mokri jesenski sneg, ki je spremenil ceste in poti v luže ln kupe mastnega blata, preko katerega so še vedno padaji gosti, debeli kosmiči snega. Marko je zabredel na ozko cesto proti vasi. Dobre četrt ure je imel do nje. Hitro je sfopal, ker ni hotel zamuditi svoje določene ufe. Pod vasjo je zagledal žensko, ki je pravkar zavila izza ovinka in se mu s ppčasnik korakom bližala. Spoznal jo je. Bila jo Klančarica, ki se je vračala ed jutranje maše. Debelo knjigo z rdečo obrezo je stiskala pod leto'pazduho in z desno roko nerodno držala palico dežnika, ki jo je nagnila čez ramo. Marku je počasi zdrsela noga, ko jo je zagledal. Ne bi jo rad zopet srečsl, saj je vedel, da ima zbrano novo pridigo. Pa tudi Klančarica bi ga rajše ne srečala. Nekoliko srsm jo je posta-16 — snoči jo bilo le prehudo. A oba sta mimo stopala in se bližala drug drugemu na korak fazdalje. "Dobro jutro, mati." Marko je hotel iti naprej, a Klančarica se je razkoračila tik predenj in zabodla svoje oči v Markove, ki so bile mirne, kakor bi že vse pd-zsbil. "Si kaj jezen? Ne zameri!" Marko se je nasmejal."" "Oh mama, saj poznam take zgodbe. Malo preveč ste zahtevali od mene." Klančarica je vprašujoč nagnila glavo proti desni rami. "Jožica se vrne v teh dneh. Ža ostalo pa potrpite. Bom že pogledal, če se bo kje kaj dobilo." "Veš. čevljev nimam, obleke, in.,/? J "Razumem, 1 razumem. Saj pravim, da bom skušal kje kaj najti." Marku so se rahlo ran-tejrtile ustnice, ko je zagledal [CONOfteSfMAN DRiPP ar .voMiN SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Pilite po cenik PROLETARCU 2301 S. LAWN DALE AVENUE CHICAGO, 23, ILLINOIS 'NtXT SCSSKHJ-Wiu. Mtt A LAWMKM9 WA9*$ UU4AL" 02.Hl! iiniii fn i"'ftirfk na njenih nogah čisto nove čev-lje. Hotel se je je odkrižati. "Pozdravljeni!" Kakor bi ne verje-la. je pogledala Klančarica za njim. "Pa glej, da ne pozabiš. Saj veš nimam ..." Marko je ni več slišal. Naglo je odhitel za Ovinek. Ko je stopil v pisarno, je tajnik, ki je ponavadi pozneje prihajal tjakaj kakor Marko, nerodno poškilil z očmi na uh>, ki je kazala 2e deset minut čež osmo. Ma/ko je ujel ta njegov frigled in se zasmejal sam pri sebi. Potem je odšel v sosednjo sobo. Čez kake četrt ure se je vrnil z debelim zimskim plaščem v roki. Vrgel ga je na mizo in dregnil tajnika: "Zavij!" Sam se je vsedel k mizi, vzel iz predala kuverto in položil vanjo tisoč dinarjev. Zraven je dostavil papir, zapisal nekaj besed in na koncu dostavil: "... da bo za prvo silo." Oboje je zapečatil, vstal, vzel zavoj, kamor je tajnik zavil plašč, in z njim vred položil ha mizo Še kuverto. "Na, nesi Klančarici! Pa povej, naj mi več nikar ne kriči na sestanku." Tajnik je nekoliko začudeno pogledal, vsel in odšel. Ko so se oddaljili njegovi koraki za zaprtimi vrati se je pred oknom zvalil sneg raz strehe... t kakor da so ji fta^ sadili nož v grlo. "Snaha," je seiepetala in stopila k vratom, "snaha!" 'thje m mu m dvorišču — lupiti lil dva striinika fiden ižmed obeh ji' Vts&ko (Hal gO* \J. * ' " " ' lil reco pismenico. "Tefcd, tako," je rekel župan, "hajprej posvetimo ttrtbi."1 "Kaj pi hočeš, prekleti pes? Zakaj joče snaha?" * Stopila je k ztinanjim vratom, toda zgrabila sti jo dve močni moški roki. Poskušala je, da bi se jim istrgata, a tri mogla. 2e SO ji zvezah roke, začutila ji mrzlo ielezte ih se spomnila, di je ihtel takšno okovje na rokah njen starejši sin, ki so ga ubili pred itirimi leti. Zaman se je takrat trudila, da bi ga jim iztrgala in s svojimi slabotnimi rokami osvobodila. Tedaj se je plamenica približala prepereli strtM, ki jb je plamen pohlepno obliznil. "Da bi nikoli več ne videli svojih domov, prekleti psi! Da bi izgubili svoje domove in svoje otroke! Včasih so nam domove zažigali turški krvoloki, zdaj pa to delate vi!" Nekdo ji je zamašil usts. Snaha je nenehno vreščala z visokim glasom. Ni mogla pozabiti svoje koče, ki jo je gradila leto dni. Tudi dete je ve-kalo. Nenadoma se je zasvetilo v mračno noč. Grozotna rdečkasta svetloba Je planila proti nebu in se žarila v oknih sosednjih hiš. Psi so zavijali in zvezde so utonile v visokih hlastajočih plamenih. Rada je stala sredi dvorišča in gledala, kako ogenj golta streho. Napela je vse sile, da bi raztrgala verige. Pobledela koža ji je zardela, kakor da jo je ošinll plamen. "No, si videla, stara copmica? Glej, kako sem U posvetil." "Les gori, surovins, les gori, vse pa ne zgori v ognju." "Tudi ljudi bomo sežigali. še tebe. Zdaj te pa še potrebujemo. Moramo te še nekaj vprašati." Plameni so segali više in više. Višje od joka ženske in vreščanja deteta. 2upan je pahnil Rado skozi dvoriščna vrata. Zunaj na cesti so se zbrali starci, matere, žene, bratje in sestre partizanov. Vsi so imeli verige na rokah. Tudi snaha je bila v verigah, da ni mogla nositi otroka. Nosila ga je mala svakinja. Rada je stopila k njim, visoko je dvignila glavo in zaklicala: "Ne jokajte! Saj pride dan, ko bomo imeli nove hiše. Vsi naši se vrnejo, ds nam zgrade nove domove!" Nekdo jo je udaril po hrbtu. "Da vrnejo se, prav gotovi pridejo — o —o." V temni noči so šli po klancu z okovi na rokah. Gnala jih je straža na konjih, kakor Turki so tu gonili zasužnjeno ljudstvo. Jutro so pričakali v kleti okrajnega načelstva. Debeli kamniti zidovi so bili vlažni m hladni. Snaha je stala naslonjena na zid z odkrito dojko, mala svakinja je dvignila k njenim prsim lačno dete. Na kamnitih stopnicah so se začuli koraki. Vstopil je načela nik ter s pogledom ošinil jetnike. Pogled mu je obstal ns Radi. Loksvo se je nasmehnil. •'Da, ti si tista, ki si poklala dVa sinova v goščo/1 FUdaga ni pogledala^ . Stopil je k njej ter ji zagrozil s kbrobačtm. "Mi zdaj poveš, kje sta tvoja lepotca?" Molčala je. "Ne glej me kakor tele. Kmalu ti bo žil; da si ju kdaj imela. Povej, kje sta?" "Kffftj sstn bila zadnjikrat doma?" — Načelnik jo je udaril. Se trenila ni. SaMo tobeč jI je zdrknil z osivelih las na ramena. NdV udarec Jo je izzval, da je spr*|0vt*i!i: bvlfertila je osivelo odkrito glavo, visoko je ^ — - - r fr"* - - ii dvignila okovane roke in zakričala *In čeMri imela še dva Sinova, bi ju tudi poslals v goščo. v <• (Iz bolgarščine.) b bra Jožica," Ji ie stisnil roko. "Ta-kril M manjka v hifi far! " Mhtšt ga je rsztttneli fn htu hvaležno pogledala v zadovolji ne oči. Potem sta odila Vsak za svo- • • • . t Jezo onim drugim Dfjvibilo brhko krilo brhko krilo ni sprehod. ' Desno krilo je is TrsU, levo krilo ' je ps ikot. Vzdih triaikega kadilca Kako zelo prijetno, bi bilo na tem svet', če tbi'ko kot čerinov, bi, videl cigaret! Vnetijhra roba Oče in sinko gledata četo čerinov na tržaiki ulici. Sinko: "Atek, ali se ti-le če-rini tudi lahko vnamejo?" Očka: 'Tudi. Ce slišijo: Živijo Tito!" Cenena roba A: Recite, tovarii, ali ni to poceni: juha, pečenka, pražen krompir, salata, dve bigi in pol litra terana vse skupaj za borih 100 lir? Ali ni to res poceni? B: "Seveda Je poceni. A kje je v Trstu to dobiti? A: "Dobiti ni nikjer, ampak poceni pa je. Lainjiv odgovor Tone: Mi veš povedati, kje živi najve£ Angležev? Pepe: Tega ne vem, a vem, kje Jih žiVi najmanj. Tone: No, kje? Pepe: Na Angleikem. f*« *. Vi f * K 0 ■ Neverjetno, a rasUteljive A: Neverjetno, kako prepolne so izložbe tržaikih trgovin naj-razno vrstne j iih zemeljskih dobrot. B: Razumljivo. Kdo naj bi pa kaj kupil pri teh cenah? Sovj+tfko "propagando" ie treba Dlačati ■W ■ ■ wlrw MWI ■ Do avgusti je sovjetsko po-* slaništvo v Washingtonu izdajalo informacijski list v angleščini. ki je bil na razpolago listom ln posameznikom zastonj. Odslej pa mu je določena naročnina. Izhaja dvakrat na mesec. Stane $1.20 na pol leta in 10c posamezna številka. Amerika podprla italijansko industrijo Privatna industH)a v Italiji je* dobila v avgustu $23,000,000 posojila. Avtomobil- am ska druiba Plat je dobila $10 milijonov, ' kemična tOV*ma Montecatini $9 milijonov tn družba Pirreli, ki izdeluje kav čug, Žice in kable $4 milijone. r Nesreče na železnicah Na Železnicah niso Žrtve samo potniki ampak ie v večjem številu železniški delavci. V pHri polovici leta jih je bilo pri detU 365 Ubitih in 17,941 pOško- dbVinlh. - Poslušajte vsak4 nedelja prvo In najstarejšo jugoslovansko ro-dh uro v Chicagu od 9. do »0. ure dopoldne, postala WCtS, 1360 kilocycles. VoT lo Gebtgo Marthan. * m m t* MIh #« Ml NAJBOLJŠA POMOČNIKA PRI UČENJU ANGLEŠČINE IN SLOVENŠČINE STA ANGLEŠKO-SLOVENSKI WSJEDNJAfc in ANGLESK0-SL0VENS& BERILO «• / * j of tfifMpjii.'* ? i ^ ' 't ? f * Cena $2.00 AVtor obeh knjig je DR. ¥.J< KERN ■ • * i \ ' •.' • naročila sprejema PROLETAREC » 2301 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO 23, ILL M (fib ..ji \ . . PBOtpAflEC, Avgust ti, 1»4T Iz SANSovega urada 3424 W. 26»h St.. Chicago 23, III. PRISPEVKI V SKLAD OTROŠKE BOLNICE 4 ,> SEZNAM »T. 1* Ciotovina v skladu dne 31. januarja 1947,:........... ........... $123,248 0* Sprejeto v februarju, marcu, aprila, maja In Junij« 1947: ILLINOIS: Podružnica St. 96 SANS, Auburn, 111.; 23 oseb darovalo po $2, IS oseb po SI. dve po 50c In ena 29c, skupaj » $64 25 (za upravni sklad SANSa $32 12).................. 32 IS Podružnica 5t 2 SANS, Chicago, 111.: Luka in Theresa Garden $5, Maggie Krone $10 (izročila Mary Arnet).... 15 0t Podiuinica St. 49 SANS, La Salle: Mary Zngieh, Depoe 100.0C Podružnica it. 36 SANS, Waukegan: Mary Kauchnik $10, Slovenke is Waukegana, namesto cvetlic rajnki Mary Babnik, rojena Bergant na Dobrovi pri Ljubljani $10, Anton Varsek $5, Waukegan-North Chicago Community Chest $300 325.00 INDIANA: Kokomo: Po $5: Joseph Repovi, John Krhin, Anton Medved, Ignac Uršič, Prank Milar in Pilip Milar, dve osebi po $2. in ena SI.50, skupaj $35.50, izročil Jos. Repovž. Steve Skorjanc, Indianapolis, namesto javne zahvale vsem onim, ki so bili v pomoč ob čdku bolezni moje žene, in vsem, ki so poklonili cvetje na njeno krsto $14 50 .......................................................................... MICHIGAN: Paw Paw: društvo št. 539 SNPJ ................................... Podružnica št. 44 SANS, Traunfk: Prank Mikulich in žena $10, John Bartol in lena $9, skupaj ...................... OHIO: Podružnica St. 33 SANS, Bridgeport: Joe Bergant........ Canton: Društvo it. 315 SNPJ,..................................... Podruinlca it. 39 SANS, Cleveland.................................. Neffs: Josephine Brelich ik Helen M ark on vankn po $5 Power Point: Agnes Chuck $10, po $5: Chas Bogatay, Jacob Tauchar in Thomas Mercina, dve osebi po |l, skupaj $27. (Ta vsota je bila ie izkazana v seznamu St. 13, novembra 1946, pod: Društvo It. 358 SNPJ.T PENNSYLVANIA: Cor.emaugh: Društvo sv. Alejaija št S* Ali ............. Fayette City: Društvo it. 224 SNPJ......!...................... Podružnica it. 73 SANS, Herminie: Louis Ravnikar, Wyano ....................................J."........ Nemacolin: Druitvo it. 554 SNPJ................................... . i ; h ■. 4* •. }'•"« »'« • i - . Izročeno na II. konvenciji SANSa: Podrnšnica št. 4$ SANS, Cleveland, Ohio ..........._ Podruiniea it. 39 SANS, Cleveland, Ohio____________ Podružnica St. 53 SNPJ, Johnstown. D. Dom v Lorrain Borough, $50, John Jurca, Qu% Creek St9. Anton Furar, Chicago, IH.....____ 50.0C 25.Of ip.00 5.0C 15JH 5SS.1I io.bt 100.00 5.00 5.00 15.00 1,000,00 900,00 " i 60.00 BOO Prispevki naročnikov Glasa Naroda, New York: John Vatencic, Corry, Pa. $10; A. J. Wtkher, PoweL Pa.. $8; Po $5: Cart De Zeutel, Elmhurst. W., Prank Primosich. Hasbrouck Heights. N. J., Mfke Pfke, Jenfiy Lind. Ark.. John Sumer, Memphis. Tefei., Katarina Pfeiffer, New York, Jakob Oblak, Bessemer, Pa., An-ton Celesnik, Waukegan. 111., dva po $3. eden $2.50, dva po $2 in eden $1, skupaj ............................................ RAZNI KRAJI: Združena slovenska društva, San Francisco, Calif......... Karl Kociancich, Santa Rosa, Calif............................... Frank Hafner, st, Louisville, Colo................................... Martin Absec. Wardner, Idaho ...................1................. Druitvo St. 225 SNPJ, .Edison, Kansas............................ Anthony E. Gnezda, Kinney, Minn................................. Frank Smuk, Nopenilng Sanitarium, Minn..................... Podružnica St. 23 SANS, St. Louis, Mo. ........ ................ Pomožni odbor in podrulniee SANSa. Brooklyn. N. Y : Karol Lustik $5, ena oseba $2, 3 po $1, skupaj........ Podružnica St. 10 SANS. Canton, O. Prebitek priredbe kluba UniU (prej A.J.C.C.)............. AmeriSki slovenski državljanski klub, Acmetooia, Pa. Podružnica it. 56 SANS. Milwaukee, Wis.: John Ocvirk $10. Frank in Amalia Bizjak $5, skupaj ..................... Joseph Torkar, Carolina, V. Wa................................ Obresti ........J................ 66.50 896.80 10.00 5.00 10.0C 20.00 5.06 5.00 27.00 Gotovina v skladu 30. Junija 1947.. Obljubljena vsota (Pledges)............. 10.00 13.50 14.00 1 r 15.00 14.00 805.14 ——i. PODRUENICA ST. 30 SANS, SHARON, PA.: Druitva: Po $25: Slovenec ia. 262 SNPJ, Koystoners it. 755 SNPJ, Federacija druitev SNPJ za Ohio-Penna. Slovenski dom $115, Mladinski krotek it ti 8NPJ $199, draitvo Slogs it. It« ABZ $15, prebitek tresel k* 17. novembra $115, od predvajanja slik $86. — Posamezniki: loseph Cvelbar $31, Anton Bogolin $80, John fcefe $20, Joseph Melodic* $18, Anton Valentin«« $15, John Novak (Martine) $14, Louts Godlna $18, Prank Kramar $13, Godlna Joseph (Gfceenville, Pa.) $1S, Joseph Steklačič $12, Cvelbar Louis $18, Garm Joseph. «t. $12, po $11: Frank Stebla j Kristina Lenarčič ta Frank Novak (Slikar) Po $8: Frank Garm in Frank Stambol. Matthew Bohar, ST, John Cvetin $8. Jacob Jort $8. Po $5: Frank Bogolin. Helerf Bltenc,1 Cimpermsn Frank (Kri,1 Cimperman Frank, st., Cvelbar Louis '(ski Jos ), Prank Domtk (Ell-wood City), Garm Jack. Garm Joseph, ml., Leo Germadnlk, Joseph Glavsn, Frank Hribar (Cleveland, ©.), Anton KikeK Yotmtstown), Kolone Joseph, Locknikar Rudy. John Maček, John Slabe, Frank C-Kom, Jerry O'Korn, Frank Rupnik st. in Frank Rupnik ml., (oba is Wheatland, Pa.) vsak po $5. Dalje po $5: Savor Martin( Warren), Shmit Joseph, Joeeph Valentinčič in Louis Zikar. Po $10: Martin Cvelbar (Greensburg. Pa.), Frank Mlakar in Frank Apeh (Wheatland. Pa ), John Paulenich $8, Martin Trobentar $10. Vesela družba 17. novembra $4.15. Ena oseba darovala $3, šttri po $2, ena $1.50, dvanajst oseb po $1 in ens 50 centov. Skupaj zbrana in poslana vsota znaša 81,000.00. (Ta vsota Je bila ie prej sprejeta in izkazana v naših prejšnjih leznamih, danes objavljamo samo imena darovalcev.) Vsem prispevsteljem in nsbirslcem naša iskrena aahvala? MIRKO O. KUHEL, tajnik. NANKING* GLAVNO MESTO KITAJSKE Nanking je s svojim visokim, nazofečkanim. iz opeke zgrajenim obzidjem podoben trdnjavi. Obzidje ima petero vrat, ki jih straži jo vojaki in orožniki in jih ponočtzaklepo jo» Področje mesta obsega ogromen prostor, o čemer priča že to, da je mestno obzidje dolgo 35 km. Prebivalcev v mestu pe ni čez milijon. V severnem delu mesta, v teko imenovani vladni in .$1IT,T47.18 .. 33.0M.00 $160,747,15 J.M js s t ?? $$ i $ i f f y t f t? i f $ f $f $ 111 m m i $ m $ $ m t f f ▼▼▼▼▼ \\ PROLETAREC" /e v novi Jugoslaviji dobrodošel list. V J < I Naročite ga svojcem. Stane {3.50 zo celo j leto. Pol leta $2. Naročit« ga čistkam tor bralnim drukvom v valih rodnih krajih. >f dp, fll narodi J AMERIŠKI DRUŽINSKI |Sfone za stari kraj $1.^5. Z lanskim letnikom poi- : ; '/emo oba zo $3. Dvo knjigi ia tri dolarja. Tiskovni ; |urod slavonsko vlado i^li, da pošljemo ljudem tam l Hmvei izvodov ProHtarto In Družinskega koledarja \ Ne odlaiojM Poli j i te naroČilo takojl četrti, ao vile, poslaništva vladna poslopja. Na vzhodu je letališče z vojaškim uradom. Tu je mnogo prostegl prostora ln vrtov. Le Južna Četrt je gosto naseljena. Nanking nima visokih hiš. Najlepša poalopja so — kakor tudi v drugih kitajskih mestih — v posesti pravih gospodarjev dežele, in to so banke. Največja in najbolj elegantna palača, k je bila šele po vojni dograjena je Centralna banka. Tudi poslopja Kitajske banke, Goapo» darske banke, Industrijske banke in Mestne banke vzbujajo pozornost Razen bank, vil, poslaništev in nekaterih vladnih poslopij ima mesto zgolj eno in dvonadstropne hiše, ki so neznatne umazane in zanemarjene. . Industrijskih obratov v Nan kingu ni. Glavno mesto živi na stroške dežele, kateri ne dajo v povračilo n)č drugega kakor yla-dne dekrete. Prebivalstvo Ifan kinga pripada uredništvu in tr» govstvu. Kulturno življenje je zelo skromno. Nanking ima nekoliko srednjih in visokih šol, dva kinematografa ir^ dvoje ali troje starokopitnlh gledališč, drugega nič. Znanstvenih tata < I nov ni. V Nankingu rte ljubijo j nspredka in novotarstva. Na-** pralni duševni delavd si zatorej za svoje bivališče rajši izbe-rb vsak drug kraj kakor glavno mesto. To daje vsemu življenju v Nankingu svoj pečat, življenje je enolično in israaito "pro-vincialno". lani ln letna pa rfta lenobno mesto razgibala dva dogodka. Junija 1&4S. je prispelo v Nanking odposlanstvo prebivalcev Sanghaja protestirat pri vta-di zoper državljansko vojno, ki venomer divja v tej^dežeii. Na kolodvoru ae odpoalance ftan^ haja sprejeli policijski agenti z gorjačanft, ki eo poskrbeli, da je bila vsa delegscijs prepeljsna naravnost v bolnišnico. Obla-stva ao ooakrbeU, da so odpo slanci takoj po okrevanju odrinili nazaj v Aanghaj. Dogodek Jc prebivalstvo močno ra*burii. Latoe v januarju pe ae je 4 zgodilo nekaj drugega. Prišlo je do demonstracij proti Američanom. Tisoči mladine in dijaštva iz Nankinga so se zbrali in začeli pokret, kakršnega ni bilo zadnji dve desetletji, odkar vlada tu Koumintung V Nankingu je kakoh 1200 ameriških vojskov. Pravijo, da so svetovalci v Ciang Kaišeko-vem štabu. Svetovalci pa so tudi v finančnem ministrstvu *in bankah, v propagandnih ustanovah in v poročevalski službi. Američani se počutijo tu kakor doma. Imajo lastno radijsko oddajno poatajo in lastne telefonske centrele, svoj vojaški štab, svojo preskrbo in propagando. Imajo tudi lastno policijo, ki je pogostokrat bolj oblastna kakor kitajska. Američani imajo pravice, kakršnih nima noben Kitajec. Trg je kar poplavljen t ameriškimi izdelki: polno je konzerv, sadja, cigaret in vse mogoče drobnarije iz vojaških in civilnih zalog. Kolikor je naprednega tiska na Kitajskem je že ponovno naglašal, da so Američani prišli na Kitajsko "ne kot zavezniki, marveč kot zmagovalci." Množične ftemon stracije mladine ao bile izraz protestnega gibanja proti vse^ ameriški politiki na Kitajskem Demonstracije so razgibale vse mesto. Po demonstracijah je bi la na osrednjem vseučilišču tiskovna konferenca, na kateri so voditelji" demonstracij odgovarjali . poročevalcem izmenoma ali po skupnem posvetu. Govorili ao o državljanski vojni, vmešavanju Američanov, o želji, da bi že končno zavladal mir. Poročevalci so jih vprašali: ''Kaj pa nameravate dalje? septembra 1845. je bila kapitu-1 ali j a Japonske uradno podpU sana. 9. septembra je sledil V Nankingu svečan podpis kapitu-ladjske Hstine v imenu Japonske vojske na Kitajakem. Toda Nanking Je še nedelje oetel v rokah Japoncev. Se več, ko je kitajski vojni minister dne 8 septembra prvič po vojni prispel z letalom v Nanking da bi podpisal kepitulacijsko listino, so Japonci stražili letališča. Ljudstvu je bil pristop zabra-njen. Ministra ao sprejeli zgolj visoki uradniki in oddelek kitajskih vojakov, vse skufc>aj pa 90 stražili Japonski bajoneti Ve-itje ljndstva se Je sprevrglo v >ridržano ogorčenje in sovra-čtvo Ob cesteh, po katerih se )e peljal vojni minister, ao stali IJfctdje ln mu molče sledili z očmi. Pozneje so vkorakali kitajski vojaški oddelki v Nanking, tudi ti v varstvu jsponskih vojakov. V ameriških uniformah in • z ameriškim orožjem Je prišla kitajska armada v Nanking. Neki kitajski poročevalec, s katerim sem ostal na ulici, Je rekel: "Japonska straža, ameriške uniforme in orožje, samo vojaki so kitajski .. * Do septembra 1945 so Japonci še stražili nekatera poslopja v mestu. 2elesnice med Nsnkin-gom in Sanghajem je bila do januarja v lanskem letu delno še zastražena od Japoncev. Novembra IMS si še lehko videl na Cestah kitajskega glavnega mesta kitsjske čete, v katerih bo bili tudi Japonci. Japonska komisija je še mesece in miaace varovala KOMENTARJI (Nsdaljevanjs s 1. strani.) tradanjem in mučenjem, 6,000,-)00. V Zed. državah je sedaj v eku kampanja v židovski do-irodelni sklad — v pomoč preostalim Zidom in kvota je določena na $170,000,000. Kampanj--ski odbor je 2idom v Chicagu določil nabrati vsoto v ta sklad 112,000,000 Mi pa mislimo, da smo storili kdo ve koliko, ker mo nabrali $190,000 za otroško bolnico v Sloveniji. Seveda, mi imamo lahko izgovore, da je med nami le malo bankirjev, malo veletrgovcev, in malo in-dustrialcev. To je res. Ako de- v Nankingu ""red" v imenu "narodne vlade", kakor prej v imena Japoncev. Kaj vse Je to pomenilo, je ljudstvo šele pozneje do kraja razumelo. Ko je bil sovražnik premagan, ao ae kitajski vladni krogi obrnili na japonsko armado zastran zaščite, na drugi strani pa so zaprosili za pomoč zaveznike Američane, ker so se beli lastnega ljudstva, Id že dolgo sanja o tem, da bi bila njegova domovina svobodna. Zdaj pa v tej deželi vedrijo in oblačijo Američani. (Po Novo je vremja.) vele tako brezskrbno v duhu bi-rokratizma kot dosedaj. Kar se tiče zasedanja var postnega sveta združenih narodov v Lake Success, v New Yorku, pa je polom. Kaj bo jutri iz vsega tega, eli pojutrašnjem, lahko ugibamo. Vemo le, da je po svetu sušs — toda ne samo *e njivah temveč tudi ns diplomatskem polju. laš sam, lahko daš le toliko kolikor ti zaslužek dopušča. Ce pa delajo zate sto in ps tisoči delavcev, imaš dobičke, od katerih si lahko veliko odtrgaš, pa bo zate denarja še vseeno veliko ostalo Ta čudna razlika je vzrok, čemu je po svetu\oliko an-tisemitizms. A tudi če bi Zitiov ne bilo, kaj pa je razlika, če te izkorišča kak Arijec, ki lahko prav tako prispeva za muzeje ali za kar že, ali za cerkve |x> stotisoče in tudi milijone dolarjev! Cene živilom vedno višje Firma Dun Si Bradstreet v New Yorku, ki sestavlja statistike o cenah, pravi, da so cene v tednu z dne 14. Julija narasle lie in da so naraale tudi v prejšnjih dveh tednih. Ako je številka v oklepaju na vašem naslovu nižja kot pa je tekoča številka Proletarca (vidite Jo na prvi strani), pomeni to, da vam je naročnina potekla. Prosimo, da jo obnovite. A. S. JAKOVU€V, graditelj letal llnin MimfA -n^lft m ■■IMIoII..... mo|e prvo srecan|e z iCiaisTvoni k Neki študent Je odgovori^ ga ie ne vemo. To bo odvisno Od položaja. Nikakor pa boja ne bomo končali, dokler ne dosežemo svojega namena." Poročevalec nekega reakcionarnega lista je izzivalno vpra kl! "Kaj bi pa vi tekli, če bi na Kitajskem začeli pretepati Američane?" Bodro Je vžkliknila neka Študentka: "Oni si rade le pomoč in pa da bi ži- Ko sem bil star aedem prvič videl letela Ob nedeljah ao odšli starši na obiske, mene pa ao izročili v varstvo babkL Babica me je Imela zelo rada in me je vedno skušala na kak način n liti. To pot je sklenila, da mi napravi posebno veselje. Rekla Je: "ftarik, danes pojdeva mm Ho-dinko gledat, kako letajo letele. Gorel sem od nestrpnosti. V eni minuti sem bil oblečen in priganjal sem babioo, naj ae čimbolj podviza. V tramvajn je sedele babice strogo, oblečena vse v črno, po stari modi in videlo ae ji je, da se zaveda, de je najina pot nekaj izrednega; jaz pe sem ae vrtel na sadežu, pogledoval škod okno in neprenehoma spraševal, kdaj bova že vendar na mestu. Zelo me je zanimalo, kak* šna ao letela, kako ee dvignejo v zrak, kako letajo in kam še*. Končno smo le priKft*n*'Hoi dinako pelje, te taint, prod mnogimi leti Je bilo ta letnliiže.4 Zastraženo ni bilo in vsi so se smeli svobodno sprehajati. Na letališču je bilo zbranih ie mnogo ljudi, ki so prav lake prilli gledat, "kako letajo la- tnla" Dolgo sam gledal v nebo in s očmi iskal letala. Bolel me je že ■ . . - J - 1 .1,1 M - _ » t »« - -» vrst, toos tetaia ae m ono DUM-nega. Počasi mi je postajalo dolgčas ln sem bil nžalfe^ k*r sam mislil, da me je babica tik* * * k m.. * , i t«. 11 Ur «_« nila. Naenkrat se je zaslišal ne kak tresk in šum. Nekaj ae je moralo zgoditi na polju. Prerinil sem se skozi gnečo in zagledal ne velik, neroden aparat, podoben hišici. Kasneje sem zvedel, dai je bilo to letalo tipa "Blertot". Letalo je brzelo po polju, strašno hreščalo in vzbujalo med radovednimi gledalci preplah. "Takoj bo vzletelo," so kričali krog kt krog. Letalo se je zaokrenilo na zemlji, odbrzek) do konca polja in se tam ustavila Cez nekaj časa je znova tahreščalo in odbrzelo. 44 Zdaj bo prav gotovo vzletelo," me je tolažila babica. Toda letalo spet ni vzletelo. Tako je nekajkrat brzelo sem in tja, toda od zemlje se ni ločilo. Trudni in razočarani smo ae vrnili domov. Takšno je bilo moje prvo srečanje s letalstvom in z moško v-Jkifct leUlIščem. T tem času Rusija lastnih letal skoraj ni imela Na tujih letalih pa so ruski letalci delali šele prve in največkrat brezuspešne polete. Tudi sam sam Ul prida enemu takih neuspelih poizkusov, zato to prvo ssečanje v mani ni izzvalo nobenega posebnega navdušenja. Hitro aem pozabil letališče in letalo. Tedaj ni Slutil še nihče v družini, da bom graditelj letal, le nuj* mati je ie sanjarila, da bom inženir. • * -_ Imenik zastopnikov Proletarca - v ' * . «■ r\ i Kdor ieli prevzeti zastopstvo sa nsbiretije naročnikov Pro/e-tare«, prod m j at i Am. družinski koledzr brošure in knjige, naj piše oprarništru, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. CALIFORNIA. ' Poitaeat John Pečnik. Oatfani: Anton Tomšič. A*s%l*tt Prank Novak. fnsdMtt A. Leksan. ' COLORADO. ' CmtW B«tt«t Aat Slobodnik. Pseblo: Louis Maleniek. Wall—b»rg in okolic«: Edwarc TsariBI, ILLINOIS. CUmco ki »Mkat Frank Bisjak, Joseph Oblak, Peter Verhovnik in Frank Zaitz. • U Sails In •kSUtat Anton UJovith in Lc*> Z^nrib Joseph Ovca Is Jobs i SpfitffUMt Gorftek. VirdM! Pr. Ilsrsieh. Wa«fc*faa-Na. Cfcksaf«« Martin Jud nit h. * » - • INDIANA. liilmpiSii Mary gnoj. Arasat Anton Shular. Ar«Wiat John Shular. WmI Mi nor« I i John Harolt MICHIGAN. Detroit-Dearborn John Zornik, Jos Korllč. MINNESOTA. B«Mi Max Marts. Chahshni Frank Klun. OmiJohn KoM. £l>< Jokif Ttraa ia Jacob Knnatelj. MISSOURI St. Loeto: John gfrttier. , hISuumILm >11 MMMi <— i .B Salts: Anton Zugel. Kast Halsna« Joseph MlksU^k Rod Lsitti K. Crsnotnlk. V MFW JERSEY. Ettsobotki Amska OUak. NEW MEXICO Oallep: Mary In Jennie Marlnlek. - NEW YORK. | Jame* Doklova. OHIO. Akron-Barberton: Mike Kopach in Alois Ocepek. Bridgeport la okslles: John Vitcz. Cleveland: John ^rebel, Anton Jankovich In Prank Hribar. Fairport Harbors Lovrenc Baje. Giro/di John Kosln in Andrew Krvi na. Lisjhon-Powor PoiaU Jacoh Bergant Maple Helghta: Frank Volkar. Powhatan Point, O.t John Gusel. Warren t Joseph Je!. PENNSYLVANIA. AU*«toat Geo. Smrekar. Avella: Frank Bregar. Carmichaels: Anton Zupančič. Crafloa-Mooo Root Jennie Jerala. Canonsbarg-Strabane: John Ter-1 čelj, Vinko Peternel in Marko Tekavc. Export: Jos. Brits. Forest Cltyt Anthony Drasler Jr. HsveMnlei Anton Zohitk Impel Mr Frank Aufuitln. aaslinn la okslles: Frsnk Cvc tan. \ John in Mary FrsdeL Louis Brlta. LiiSiyi Niek Ti4ller. ids. Martin Baje. Park Hill - ConaoMoght Frank Pod-hoy. lorooi Joseph Cselbar. Potovalna sastopnika sa Proletarca, Ameriški drsšinaki koledar in Majski Glas sa sapadao Penno Anton Zornik, HonoinU, sa Cambria ia 8omerse« okraj pa Frank. Cvetan, Johoatowo. WASHINGTON. Seattle. Lucae Dobeljak. WEST VIRGINIA. Elan Groeei Frank Eessiu. Stor City« Lawrence Selak. • Leahart Wsrdinek. WISCONSIN. MlhPoobeo In Woat AUlai Louis Bar-horich Shehoreani Frank Stih. Wlltard: Matt Mstnsr. WYOMING, rsr In okolica: John H Kr- aiatiik. Springs: Frank Remits. PROLETAREC VOL. XU1 CHICAGO, ILL., August 27, !t47 THAT IS "FREEDOM OF THE PRESS" „ Men Who Aro Making Fabulous Profits Kadeavor to Deprive "Vendors" of Benefits of Social Security System By voting a bill which would deprive newspaper "vendors" of Social Security benefits, President Truman recently again called attention to the greed of wealthy publishers. The big daily papers are "gold mines" — on the basis of money invested, they produce more profit than any other industry—yet the publishers seem to lie awake nights thinking up schemes to take pennies from the boys and men who make ail this wealth posible by delivering the papers of peddling them on the streets. • • • ••.♦'! The publishers have seen to it that their newsboys are not protected by child labor laws, on the pious theory that such legislation infringes on the "independence" of the "little merchants." As no one under the age of 18 comes under the Social Security Act, the publishers have never paid Social Security taxes on the earnings of most newsboys, nor do the latter gain any "credits" toward pensions in their old age. Even the greed of the publishers should have been satisfied by their favored position under the child labor and Social Security laws, but they were still unhappy. They had to pay Social Security taxes on the earnings of the older boys and men who operated "newsstands" on the streets, and depended on these stands for their livelihood. • • • The publishers went to court to get these newspaper vendors "exempted" from the Social Security law. The courts said, "No," so the publishers turned to Congress. Congressman Bertrand W. Gearhart (hep., Calif.) introduced a bill giving the publishers what they wanted. The measure passed the Senate and House in the crowded closing days of the past season. If the President had signed it into law, the men who devote their lives to selling newspapers would never qualify for Social Security pensions, but the wealthy publishers would pocket some extra profits. In vetoing the bill, President Truman said: "It narrows coverage under the Social Security laws. While our object should be to enlarge that coverage. "It would establish a'precedent for special exemption. Ws must not open our Social Security structurf to piecemeal attack and to slow undermining." * TC/HYPOPCOniSrCAKCF M MEAT MEN IN TERMS OF M MATlONAUTYf <3RfAT 4 m GERMANS, GREAT CNGUQtf- ■ MMf GOFIW " CAUWV A GERMAN POST, a GflWMEN A** SIMPLY MEN F The Greeks in Power Will Use Us Plenty What Constantine Poulos predicted in The Nation of June 28 has already begun, to happen. #On the eve of Administrator Griswold's arrival in Greece, Poulos wrote: "The Greeks in power will use us for all we are worth... They'll take the dollars, they'll make some revision in their economic and political policies to please us, and sooner or later thc'U ask for more money." Tne Greek government has not yet asked for more money; it could hardly raise the ante while the first Jeeps and trucks and guns are still being unloaded in the Piraeus. Former Premier Maximos dispatched a note to Mr. Griswold and to Washington requesting the revifion 'in favor of the army" of the present plan to spend half thf American aid funds on the Greek military establishment and half on the civilian economy. The note also hinted at the probaMe eventual need of American armed forces to clean up the guerrillas. That is the start. Watch closely, fellow-citizens, as the week* pass, and see whether the guerrilla forces don't grow and grow, and banditry increase, and the Communist threat mount. WSteti what sorts of goods go to Greece from America. Watch your dollars, voted by a panicky Congress; find out, if you can, into whose pockets they ultimately find their way. The implementation of the Truman doctrine has only begun.—The Nation. in 1*11 ■ ................- ■ Af U'l >i I ■ BLOOD AND RAILS NUT WISH TODAY The shedding of blood on the t wish I was a billionaire rails continue at a heavy rate. With my pockets fuU of cash. In thc first half of the year 185 By )4epers and by creepers, employes were killed in the per- ri do something rash forma nee of duties and 17,841 were I would hire all the coal miners injured, according to a report put And Send them on vacation, out by the I. C. C. And let the operators of the mines There were 8,404 smashups, an Dig the ooal to supply the whole Increase of more than 1,100 com* . Nation. pared with first six months of 1S4S. Yefe, you bet, I would do Just thatl The casualties altogether ex- —•f P. Auerswald, ceeded 28,000 1* United Mine Workers Journal MNOVATID An evangelist claims no new Ste km been Invented in the last 8.SS8 years but a let of them have bes« polished up until they look se good as new.