PoStnlno nfnfnmt v octooMI
Cena Din 1*-
Štev. 29D
V fiubljoiti* teteteh 23. decembra 1937
leto II.
Važni govori v angleški zbornici in vaini sklepi londonske vlade:
Angleško brodovje pripravljeno za na Vzhod
London, 23. dec. o. Včeraj popoldne je bila cadnja seja angleške vlade pred božičem. Seja je bila tajna in ni izšlo o njej nobeno poročilo. Pač pa vedo povedati v krogih, ki so blizu vlade, da so obravnavali samo vojno na Kitajskem in pa, kaj je treba storiti, da ne bo japonsko osvajanje zadelo bitnih koristi angleške države. Nekateri ministri so zahtevali, naj vlada takoj pošlje vse sredozemsko vojno brodovje v kitajske vode, da bo lahko v potrebi nastopilo proti Japoncem. Tej zahtevi se je pa uprl mornariški minister Duff Cooper, ki je dejal, da bi potovanje vsega brodovja iz sredozemskih oporišč na Daljni vzhod povzročalo prehude izdatke. Predsednik vlade Camberlain se je tudi izrekel proti odhodu brodovja, češ da položaj v Sredozemskem morju ni tako varen, da 1 mogla Anglija poslati večino svojih bojnih ladij na vzhod. Nazadnje so sprejeli sklep, da sredozemsko brodovje za zdaj še ne bo dobilo povelja za ndhod, pač pa mora biti pripravljeno, če bi se pokazala potreba, da bo takoj lahko odplulo v kitajske vode. Zunanji minister je na seji poročal, da se vlada še vedno pogaja s holandsko vlado, ki ima ▼ bližini Kitajske največ posestev in važnih vojaških postojank. Ta pogajanja naj bi privedla do skupnega nastopa angleškega in holandskega brodovja ob kitajskih obalah. Ce bo angleško brodovje odplulo na Kitajsko, bi ga na Sredozemskem morju nadomeščale francoske bojne ladje.
Obsodba japonskega napada
r' London, 22. dec. V angleški poslanski zbornici ge je pričela razprava o zunanji politiki. Začel jo je
vodja delavske opozicije Attlee. Zahteval je od vlade, naj da izjavo o zunanji politiki in pojasni njeno stališče v sedanjem mednarodnem položaju. Vodja delavske stranke je dejal, da ee zaveda nevarnosti, ki prihaja od propagande kominterne in ki jo je treba po njegovem mnenju zelo strogo opazovati in pobijati. Pristavil je pa, da je treba prav tako motriti tudi druge propagande, ki utegnejo angleškim koristim močno škoditi. Po njegovem mnenju angleška javnost tej propagandi ne posveča zadostne pozornosti. Semkaj spada zlasti japonska propaganda, ki skuša opravičiti napad na Kitajsko, ki je po njegovem mnenju morda najbolj brezobzirna in najstrašnejša kršitev mednarodnega prava. Na koncu je major Attlee obsojal stališče angleške vlade v španskem vprašanju.
Odgovoril mu je ministrski predsednik Chamberlain, ki je izjavil, da Kitajska, katero je izbral major Attlee kot predmet svojega govora, nikakor ni najprimernejše in najbolj varno poprišče za govorniške dvoboje. V tako motnih časih, kakršni so naši, je treba bolj kakor kdaj prej paziti, da se s prenaglenostjo in nervozo ne izzivajo spori, katerim bi se bilo mogoče sicer izogniti. Ali morda major Attlee misli, da ee mora Anglija vreči v boj z vsemi onimi narodi na svetu, katerih ureditev ni enaka angleškemu notranjepolitičnemu sistemu. Nato je Chamberlain prešel v svojem govoru na Ha-lifaxov sestanek s Hitlerjem, pri čemer je takoj spočetka podčrtal, da Velika Britanija nikakor ni pričakovala kakih stvarnih uspehov tega sestanka.
Britanska vlada tudi ni nič drugega želela kakor samo osebni stik za izločitev nadaljnjih nespo-
razumov in je v tem pogledu tudi popolnoma uspela. Sedaj lahko rečemo, da v celoti poznamo poglede nemške vlade v vprašanjih, ki bi jih bilo treba po mišljenju rajhovske vlade čimprej rešiti
Chamberlain je opozoril na potrebo, da se gospodarska vprašanja ne ločijo od političnih.
Glede nedavnih razgovorov, ki sta jih imela on •in minister Eden v Londonu s francoskim ministrskem predsednikom Cbautempsom in zunanjim ministrom Delbosom, je Chamberlain poudaril, da vlada med angleško in francosko vlado popolno soglasje glede vseh važnih vprašanj. Chamberlain je nato pohvalil pobudo nemškega zunanjega ministra Neuratha, ki je na prehodu skozi Berlin pozdravil francoskega zunanjega ministra Delbosa.
Chamberlain se je dotaknil tudi Španije in izjavil, da so sedaj vse države, od Italije do Sovjet ske unije, sprejele angleški načrt. Ako se bo v kratkem, kakor je pričakovati, odposlala v Španijo mednarodna posredovalna komisija, bo to delala sedaj po sprejetem angleškem načrtu. Britanska vlada je igrala zelo pomembno vlogo v naporih za omejitev španske državljanske vojne. Položaj pa je sedaj zapleten zaradi mučnih dogodkov na Daljnem vzhodu. Ugotoviti je treba, da ni Japonska storila ničesar, da bi ga uredila na miren način in da je celo odbila sodelovanje na mednarodni konferenci v Bruslju, kjer so se vodili razgovori o ureditvi tega spora. Konferenca ni uspela in odgovornost za ta neuspeh nosijo države, ki niso hotele na njej sodelovati.
Švica za popolno preosnovo ZN
' Bern, 23. decembra. Predsednik švicarske *vezne republike Motta je izjavil na včerajšnji seji švicarskega narodnega sveta: Ne moremo več prezreti dejstva, da Zveza narodov danes ne kaže več ono slike kakor smo si jo zamišljali leta 1920. Tedaj smo si mislili, da bo Zveza zadovoljila v vsakem pogledu, sedaj pa si moramo V naši sivi vsakdanjosti postaviti tudi ml Vprašanje, ali odgovarja vsem potreba mnaše varnosti. Zaupanje v ženevsko ustanovo smo lahko imeli samo dotlej, dokler go bili naši sosedje še člani ZN. Sam izstop Nemčije iz ZN še ni izzval strahu, upali smo, da se Nemčija slej ko prej povrne v Ženevo. Izstop iz ZN drugfga našega velikega soseda Italije pa nas je postavil pred težko vprašanje. Mišljenje zveznega sveta je, da se nevtralnost naše države nikakor ne sme spremeniti, ker moramo ostati zvesti zgodovini in svojemu zemljepisnemu položaju. Navzlic našemu težkemu položaju pa naj nihče niti za hip ne misli na izstop Švice iz ZN, ker ne smemo dati povoda, da bi mislil, da se nahajamo v nerodnem položaju v sredi boja velesiL Mi hočemo ostati sami svoji gospodarji, ker hočemo biti svobodni in
neodvisni. Naša nevtralnost pa je pri vsem tem za nas večje jamstvo za neodvisnost kakor ZN. Ker se ZN še vedno briga za skupno varnost, naj poišče svojo rešitev v drugih smereh. Ako si želi znova pridobiti splošno veljavo, mora imeti toliko hrabrosti v sebi, da opusti prisilna sredstva in da ostane to, kar naj bi bila; to je velika ustanova za miroljubno sodelovanje vseh. Tedaj bodo vsi njena priporočila tudi bolj upoštevali kakor danes. Švicarski zvezni svet je mnenja, da bosta velesili Francija in Anglija, ki jima bodo v tem odločno pomagale tudi druge države, kakor Holandija, Belgija, skandinavske in druge države, skrbno čuvali, da ne zapade ZN v veliko in usodno napako, da bi služila samo enemu ali drugemu svetovnemu nazoru, ker bi s tem spremenila svoj značaj, ter svoje cilje in namene. Švica bo sicer še nadalje igrala, kakor doslej, 6vojo skromno vlogo, ki pa nikakor ne bo brez pomena v tem pogledu. Ona bo vedno svobodna in enotna, dasi z več narodnih sestavin združena republika, ki se zaveda svoje naloge v Evropi.
Končni votivni izidi iz Romunije:
Romunska vlada ni dobila večine
Bukarešta, 23. dec. o. Po končno znanih nradnih volivnih izidih romunska vlada .ni dobila pri volitvah vposlansko zbornico večine, čeprav so uradna poročila še včeraj govorila o tem. Vlada je dobila vsega 38% glasov. Toirej ne more po volivnem redu dobiti večine poslancev. Zaradi tega se bo morala vladna skupina pogajati z malimi opozicijskimi strankami, če Boce še vladati. Za vladno skupino je dobila največ glasov narodna kmečka stranka, ki je dosegla 19 in pol odstotka. Fašistična Železna garda v Romuniji nad 16%, narodna krščanska stranka 9.7%. S tem je v Romuniji nastal nov
Vojna na Daljnem Vzhodu
politični položaj, ker se je prvič po vojni zgodilo, da vlada ni dobila absolutne večine oddanih glasov. Zaradi tega bodo nastale precejšnje homatije, zlasti če se ne bo posrečilo sestaviti koncemtracijske vlade pod predsedstvom Tata-resca.
Vlada dobi potemtakem 142 poslancev, narodna kmečka stranka 77, Železna garda 62, drugo ostale stranke. Volitve so potekale, razen nekaj malih izjem, mirno.
Po doslej znanih rezulatith volitev v senat so vladni kandidati zmagali s vseh volilnih okrožjih.
Novi kitajski obrambni poskus
flankov, 23. decembra, o. Kitajsko poveljstvo bo začelo boj s Japonci na popolnoma drug način, flamesto, da bi pokljali, kot so do sedaj, vse svoje moči o ogenj, hočejo Kitajci odslej naprej pošiljati le manjše oddelke, katerim bi bila poverjena naloga, da sovražnika neprestano vznemirjajo na več straneh in mu prizadenejo čim več škode. S takim načinom bojevanja bi Kitajci obvarovali svoje lete pred večjimi izgubami, katere so do sedaj vedno imeli.
Japonci imajo sedaj v načrtu, da bodo osvojili mesto Hsijuang ob progi Hankov-Peiping. To mesto je strategičnega pomena za Japonce. Japonci {počasi napredujejo ob hvainanski železnici ob reki Jahgce nasproti mesta Wuhu. Na tej progi so Japonci zasedli majhno mesto Tsaočin in nadaljujejo s prodiranjem v smeri proti Hofeju, ki leži ob vojaško važni cesti Tientsin-Pukau in železniški progi Peiping-Hankov. Kitajsko vrhovno poveljstvo je storilo vse, da prepreči prodiranje Japoncev proti Hsinijangu. Nadaljnja poročila pravijo, da Japonci nameravajo pričeti s protiofenzivo pri mestu Hangčovu. 12 trgovskih prevoznih ladij je prispelo v reko Jangce. Na njih je okoli 10.000 mož za ojačenje japonskih čet. Dve diviziji sta se izkrcali na severnem obrežju Jang-eeja. Večje kolone Japoncev pa operirajo v Cesarskem kanalu severno od Pukauva. Japonci nameravajo izvesti svoj glavni napad na železniško progo Pukau-Hsuečov. To bo pričetek za novo prodiranje proti Šantungu. šantunški guverner, ki je ostal zvest nankinški vladi, se pripravlja na odpor, ^	"*
Japonska poročila pravijo, da so japonska letala včeraj obiskala mesto Nančan v Kiangsi pokrajini in so bombardirala letališče, kjer so povzročila ogromno škodo in uničila mnogo letal.
Novo japonsko izzivanje Amerikancev
London, 23. dec. o. Včeraj je prišlo do dveh novih neprijetnih dogodkov blizu Vuhuja, kjer so japonski vojaki strgali ameriško zastavo z motorne ladje, last ameriške mornariške bolnišnice v Vuhuju. Japonci so zastavo obtežili s kamenom in jo vrgli v reko Jankce. Dalje so japonski vojaki vdrli v Akademijo ter prisilili ravnatelja, da je moral sneti ameriško zastavo z akademijskega poslopja. Akademija je pod ameriškim pokroviteljstvom. Ta dva dogodka eta vzbudila spet veliko razburjenje, za katero bo zahtevala ameriška vlada zadoščenja. Odgovornega za to delajo poveljnika japonskih čet v Vuhuju.
Tokio, 23. dec. AA. (Stefani). Doznava se, da je bilo na sestanku kitajskih poveljnikov sklenjeno, da ee izvrši mobilizacija še 400.000 vojakov, tako da bi skupne vojne sile znašale okoli en milijon ljudi.
škofje iz italijanske Vzhodne Afrike so
imeli te dni sestanek v Addis Abefoi, na katerem so se posvetovali o ureditvi katoliške dušno-pastirske **lužbe y AJbesiniji po navodilih Svete Stolice, '
Nova mirovna zveza
po italijanski z a m sli
Rim, 23. dec. Rimski »Popolo d’Ita!ia : objavlja članek vojvode Pi6tojekega, ki piše med drugim, da bi bilo za zagotovitev miru potrebno odstraniti vzroke vojne. Nemčija je s tem, da ee je ponovno oborožila, storila samo uslugo svetovnemu miru, ker s tem odstranila j>oyod spopada. Namesto novega k>karnskega dogovora naj bi se Nemčiji vrnile rajši njene kolonije. Ko bi na to še Velika Britanija in Francija priznali abesinsko cesarstvo, bi bilo mogoče 6pet misliti na četverozvezo, ki bi lahko s Poljsko postala peterna, kar bi nedvomno predstavljalo najboljše jamstvo za evropski mir. K tej zvezi bi se mogle pridružiti tudi Jugoslavija, Bolgarija, Portugalska, Švica, Avstrija, Madžarska in Albanija, ki bi skupno tvorile skupino narodov, ki bi nedvomno boljše jamčil mir kakor Zveza narodov.
Krst na?e nove bolne facTe
Belgrad, 23. dec. Danes ob 9.15 so spustili v morje v francoski ladjedelnici v Nantesu prvo od treh velikih naših topničark, ki bodo v kratkem pomnožile našo vojno mornarico. Po izročilu naših pomorcev 6ta ladjo pred 6pu6titvijo v morje blagoslovila pravoslavni in katoliški duhovnik, nato jo je pa slavnostno krstila botra ga. Avgusta Stojadinovičeva, soproga predsednika vlade in zunanjega ministra in žena belgrajskega župana g. Vlade Iliča. Torpedovka je dobila ime »Belgrad«. Svečanost so prenašale vse naše radijske postaje.
Vesti z naseoa dvora
Belgrad, 22. dec. AA. Danes ob 9 dopoldne ee je pripeljala v Belgrad Nj. Vel. kraljica Marija z Nj. Vis. kraljevičem Tomislavom in kneževičema Aleksandrom in Nikolo, ki 60 prišli v Belgrad, da prebijejo božične praznike v kropu kraljevske družine. V spremstvu Nj. Vel. kraljice Marije je bil polkovnik Branko Pogačnik. Nj. Vel. kraljico je sprejel na postaji v Topčideru Nj. Vis. knez namestnik Pavle, sprejemu so prisostvovale tudi vse dvorne dame ter civilni in vojaški dom Nj. Vel. kralja.
Božično pismo o usmWen?u
Pariz, 23. dec. A A. (Ha vas) Pariški nadškof kardinal Verdier, ki se je pravkar vrnil iz Rima, je zaradi božičnih praznikov izdal pastirsko pismo, v katerem naglaša, da je usmiljenje sedaj potreb-nejše nego kdajkoli. Lahko bi rekli, nadaljnje Verdier, da ljudje ne poznajo več ljubezni do bližnjega. Kamorkoli pogledamo, slišimo besede sovraštva. Nato poudarja, da je dobrodelnost in usmiljenje najlepša krepost krščanstva in da je treba usmiljenje med verniki razširjati. Storiti je treba vse, da 6e ljudje med seboj pomirijo.
Vremensko poročilo
Rateče-Planica: —13, jasno, mirno, pršič na 150 cm podlage.
Planica-Tamar: —14, jasno, pršič, 170 cm snega.
Kranjska gora: —16, jasno, mirno, barometer se dviga, pršič na 90 cm podlage.
Vršič-Erjavčeva koča: —14, jasno, mirno, pršič na 130 cm podlage.
Pokljuka: —10, jasno, 20 cm pršiča na 110 cm podlage.
Komna: —15, jasno, mirno, 15 cm pršiča na 255 cm podlage.
Kofce: —14, jasno, mirno, 20 cm pršiča na 90 cm podlage.
Krvavec: —14, jasno, 20 cm pršiča na 110 cm podlage.
Velika Planina: —14, jasno, 15 cm pršiča na 140 cm podlage.
Polievo: barometer se dviga, jasno, mirno, pršič na 20cni podlage.
Bakilna:, —12, jasno, 30 cm podlage.
Vesti 23. decembra
Pogreb generala Ludendorfa je bil včeraj v Miinchenu z velikimi svečanostmi. Pri pogrebu je govoril vojni minister general Bloanberg, ki je slavil pokojnikove zasluge za nemško vojsko in za takozvano duhovno edinost nemškega naroda.
Budimpeštanska policija je prijela 25 elanov mednarodne družbe za širjenje Svetega pisma, ker so dejansko širili komunistične nazore in knjige.
Holandska vlada bo priznala italijansko cesarstvo in bo januarja imenovala novega poslanika v Rimu.
Zveza švedskih trgovcev je poslala vladi zahtevo, naj švedska zaradi svojih gospodarskih koristi čimprej prizna špansko nacionalistično vlado.
Angleška kraljevska rodbina se je včeraj
odpeljala na božične počitnice v grad Sandrim-gham.
Usoda egiptovske vlade je odvisna od prihodnje seje poslanske zbornice, ki se bo morala izreči ali za vlado ali za kralja, s katerim je vlada prišla v hud spor, ker hoče mladi vladar vladati preveč po svoje.
Avstrijski izvoz je v primeri z lanskim letom narasel do konca novembra za skoraj pol milijona šilingov Ta porast gre predvsem na račun izvoza orožja.
Knjiga avstrijskega kanclerja »Trikrat Avstrija« je doživela velik uspeh tudi v Pragi, kjer jo za božič izmed političnih del ljudje najbolj kupujejo.
Pri bojih med ameriškima republičicama TTaitijem in San Domingom je bilo do zdaj nad 12.000 smrtnih žrtev. Nasprotniki se bojujejo s sekirami in noži brez strelnega orožja. Ozadje tega spora med državicama, ki sta živeli toliko časa v miru, je v tem, da«boče baje San Domingo Haiti spraviti pod svojo oblast.
Izvoz angleškega orožja ni omejen ne na Kitajsko, ne na Japonsko in ga prodaja Anglija kot nepristranska država obema sovražnikoma. Tako je povedal gospodarski minister Stanley v zboraiei poslancem, ki so zahtevali, naj vlada prepove prodajanje angleškega orožja Japoncem.
Češkoslovaška vlada Je za zdaj umaknila
predlog zakona o razpustu protidržavnib strank. Zakon 'je vzbudil jr demokratični ČSR, pjebifdo nasprotje..
Mussolini je sprejel predsedstvo italijanske
časnikarske zbornice in se mu zahvalil za podporo, ki jo časnikarji izkazujejo vladi in fašizmu.
Holandija bo prihodnje leto nredila dve diviziji vojske iz samih flamskih vojakov, tako da bodo Flamci imeli svoje narodne pravice zagotovljene tudi v voiski
Francosko-norveški trgovinski dogovor, za katerega so trajala pogajanja ves mesec, so podpisali sinoči v Parizu
Ameriški parnik »City of Hamburg« se je v Severnem morju zaletel v italijanski parnik »Confidenzia* in se je tako poškodoval, da se je komaj privlekel do bremenskega pristanišča.
Pol miljona frankov so odnesli neznani roparji blizu južnofranooskega mesta Carcassona, ki so napadli avtomobil neke rudarske družbe, ko je vozil denar za plače delavcem. Pri napada je prišlo do hudega streljanja, pri katerem «ta bila dva človeka ranjena.
Nove zakone o zaposlitvi delavstva tn ureditvi socialnega položaja delavstva bo izdal italijanski vrhovni korporacijski svet.
Nemški državni letalski podtajnik, general Milch, bo januarja obiskal poljske letalce, da vrne obisk poljskega generala Rajskega pred kratkim v Berlinu.
Bojkot nad judovskimi trgovinami v Gdansku se širi, ker so narodni socialisti zdaj pred božičem postavili pred judovske trgovine straže, ki ne puste nobenega nejudovskega kupca noter.
Trgovska pogajanja med Italijo in Francijo se bodo začela januarja v Parizu in bodo predstavljala uvod v politične razgovore. Vsaj tako vedo poročati nekateri francoski listi.
Ameriški zakon o gradnji delavskih sfontv vanjskih hiš so morali odložiti, ker je senat nastopil proti obliki zakona, kakršno je predlagala poslanska zbornica.
Razpnst poljske neodvisne delavske stranke, ki je bila skrajno levičarsko usmerjena, utemeljujejo varšavsko notranje ministrstvo s tem, da je imela ta stranka predobre zveze s Kominterno, od katere je prejemala navodila in denar.
V Parizu se je začela stavka osebja v trgovinah z živili na drobno. Osebje je zasedlo trgovine, ki pa jih je policija izpraznila, nakar so nameščenske organizacije zagrozile s splošno stavko, če bo policija še tako nastopala. Za božič bodo stavkali tudi prodajalci tobaka in vžigalic.
Japonska vlada je razpustila japonsko proletarsko stranko in zvezo delavcev in kmetov. Razen tega so prijeli zaradi komunistične propagande dva poslanca, več vseučiliških profesorjev in časnikarjev.
Prihodnje zasedanje Zveze narodov se bo začelo 17. januarja pod predsedstvom perzijskega zastopnika. Na sporedu je 25 točk, med drugim pritožba kitajske vlade zaradi japonskega napada.
Glavni nadzornik angleškega letalstva, maršal Ellington, je danes odpotoval iz Londona na pregled angleških letalskih oporišč na vzhodu: v Egiptu, Indiji in Singapuru. Njegova pot bo trajala tri mesece
Češki državni dohodki so v 11 mesecih letos znašali devet milijard kron, to je za celo milijardo več kakor lani v enakem času.
Poljakinje so poslale vojnemu ministra zahvalo zaradi novega zakona, s katerim določa ob vojni tudi mobilizacijo ženskega spola.
šest vojaških letališč bo zgradila holandska vlada na otoku Sumatri v Tihem morju kot odgovor na grozeče širjenje japonske moči,
Lep praznik na poljanski gimnaziji
Včenke so priredile svojim souženkam lepo uspeBo božičnico
Ljubljana, 22. decembra.
Lep domač praznik je praznovala U. držav-ta realna gimnazija v Ljubljani v sredo, dne 22. t. m. Zavodovi profesorji in mladina so z združenimi močmi pokazali, kaj je zmožna sloga, dobra volja in pa razumevanje. Danes ima zavod oder, ki je največji pri nas sploh, oder, ki je namenjen Soli — dijaStvu. Ta oder naj bi družil mladino in starše in vzgojitelje. Vsi naj bi se ob tem odru večkrat sestajali in se spoznavali Oder sam je 10 m dolg in 7 m visok. Postavljen je v telovadnici in je premakljiv. Mladina in vzgojitelji so pokazali neverjetno požrtvovalnost. Ves les za oder je podari! vrhniški župan g. Hren, ki zasluži kar najlepše priznanje od vse javnosti za svoje plemenito delo, ki ga je izkazal mladini. Pozabiti pa se ne sme vseh tistih, ki so z besedo in z dejanji tudi pripomogli k temu uspehu. Zavod se je zavedal tega dogodka. Zato je priredil na tem svojem odru prvo božičnico, s katero je bilo združeno obdarovanje revnih otrok. Okoli 400 dijakinj je prejelo darila, večinoma so bila to darila v blagu. Marsikateri se je razveselil tega božičnega darilca, ko je dobil ali nogavice ali blago za oblekco ali blago za spodnje perilo. Marsikateri pa je dobil tudi obutev. Božičnico samo so obiskali starši in mnogo mladine. Počastila sta jo s svojim obiskom tudi prosvetni šef gosp. dr. Sušnik Lovro in ravnatelj g. Remec. G. ravnatelj Osana je v lepem govoru poudaril predvsem željo, da bodi šola starši in vzgojitelji ena sama velika družina. Eden z drugim, eden za vse, vsi za ene-
ga, ta želja je bila poudarjena, ker v skupnosti in v medsebojnem sodelovanju je uspeh. S tem, da .se spoznamo in da se poznamo, lahko gradimo in vodimo mladino v lepšo bodočnost. Z željo k lepim domačim praznikom vsem, staršem in mladini, je gospod ravnatelj zaključil svoje slovesne besede ob otvoritvi odra. Nato je sledilo nekaj točk, ki so jih izvajali učenci sami. Izvajale so se pesmice na harmoniki, nekaj deklamacij, nekaj solo-spevov in nekaj prizorov. Zadnja točka je bila obdarovanje. — Otfer je tu. Želimo mu uspeha, mnogo uspeha. Pozabiti pa ne smemo delavcev za njegovo uresničenje. Levji delež, kakor je rekel gospod ravnatelj, ima pri vsem tem gosp. prof. Šušteršič. Dalje sta mnogo žrtvovala še gosp. prof. Kambič in g. prof. Niko Kuret. Nikakor pa ni pozabiti dveh neutrudljivih delavk, ki imata največ zaslug piri obdarovanju, in sicer gg. Podpačeva in Strelčeva. S skrbnim očesom in z veliko brigo sta iskali in naprosili toliko darov za tako veliko družino. — Vsi imenovani zaslužijo priznanje za svoje nesebično delo. Vse, mladino in gg. profesorje, pa je zajela lepa misel, pomagati svojemu bližnji-ku, vse je zajela ista misel, ustvariti si svoje ognjišče, ob katerem naj bi se zbirali vsi, starši, vzgojitelji in mladina. Priznanje za svoje delo pa je dobil zavod ob obeh prireditvah, ena ob pol 4 za višjo šolo, druga ob pol šestih za nižjo šolo, saj sta bili nadvse obiskani, in sicer tako, da telovadnica ni mogla več sprejemati obiskovalcev. Zavodu, predvsem pa gospodu direktorju, pa veljajo lepe čestitke k temu lepemu prazniku.
6 milijonov za ceste v mariborski okolici
Maribor, 2*2. decembra.
Te dni je bil sestavljen proračun okrajnega cestnega odbora v Mariboru. Mariborski okrajni cestni odbor je največji v vsej naši banovini ter ima tudi največje cestno omrežje v svoji upravi. Njegov proračun za prihodnje proračunsko leto predvideva izdatke v višini 5,873.909 din, dohodke pa v iznosu 3,345.743 din. Primanjkljaj znaša 2,628.16650 ter se bo kril z doklado na državne davke v običajni višini. Novi proračun se, kakor vsi zadnji proračuni, žal zopet omejuje le na najnujnejša cestna dela na področju okrajnega cest-
nega odbora. Predvidena so le najnujnejša popravila in nekatere nove zgradbe, oziroma nadaljevanja započetih cest. Za vzdrževanje banovinskih cest je predvideno 2,189.464, za preureditev in obnovo banovinskih cest 260.000, za nove zgradbe in preložitve cest 1,500.000. za gradnje novih občinskih cest 610.000 din, za vzdrževanje občinskih cest 417.626.36 din. Kakor je iz navedenega razvidno, bolehajo naši okrajni cestni odbori še vedno na napakah, ki jih je zakrivil bivši režim na banovini, ko jim je vzel avtonomijo ter vse dohodke, vrnil jim je pa le malenkosten del tega, kar jim je bilo odvzeto.
Zahvala slovenskih časnikarjev
Odbor ljubljanske sekcije Jugoslovanskega novinarskega udruženja je na svoji seji dne 21. decembra sprejel in odobril zaključno poročilo pripravljalnega odbora za prvo Razstavo slovenskega novinarstva. Razstava je v polni meri dosegla 6Voj namen, kar se je moglo zgoditi le zaradi vsestranske podpore, ki so jo novinarjem prožili vsi čini-telji našega javnega življenja in vsa naša javnost. Zato 6matra podpisani odbor za svojo dolžnost, da se ob priliki likvidacije razstavnega odbora v imenu vseh 6loven6kih novinarjev vsem podpornikom in sodelavcem iskreno zahvali.
Redni člani naše novinarske stanovske organizacije gg. notranji minister dr. Anton Korošec in ministra v p. dr. Albert Kramer in dr. Franc Kulovec so prevzeli častno predsedstvo razstavnega odbora in s tem omogočili plodno delo. Predsednik vlade in zunanji minister g. dr. Milan Stojadino-vič, predsednik narodne skupščine dr. Stevan Čirič, ban g. dr. Natlačen Marko, župana g. dr. Juro Ad-lešič, Ljubljana in g. dr. Alojzij Juvan. Maribor, ’ "-'-'janski velesejem, Združene papirnice Vevče,
Goričane in Medvode, kartonažna tovarna in papirna industrija I. Bonač sin, papirnica Bratje Pi-atnik v Radečah, centralna uprava in zagrebška sekcija Jugoslovanskega novinarskega udruženja so z večjimi prispevki v denarju ali blagu položili materialne temelje za razstavo in za izdajo bibliografije sovenskega časopisja, ki je izšla v obliki razstavnega kataloga. Posebej še izdajo tega izrednega znanstvenega dela so podprle tudi številne tvrdke, ki so zanj naročile inserafe.
Dragocena nam je bila pomoč, ki so nam jo predstavniki V6eh panog državne uprave in nešteti drugi činitelji nudili s sodelovanjem v tej ali oni obliki, zlasti z izročitvijo najraznovrstuejšega gradiva za razstavo. Ne moremo 6e vsakemu posebej javno zahvaljevati. Najlepša zahvala naj jim bo zavest, da so pripomogli k lepi kulturni in 6plošno nared n' prireditvi velike vrednosti. Isto velja tudi za sodelujoče umetnike ki 60 nam priskočili deloma z novimi izvirnimi umetninami, slikami in kipi, deloma z načrti in nasveti. K zanimivosti, privlačnosti in k pomenu razstave so mnogo pripomogle tvrdke, ki so v njenem okviru razstavile najmederneišee stroje kot pripomočke novinarskega dela. V;soko cenimo pomoč, ki so nam jo izkazali služibeni in neslužbeni, z novinarstvom v zvezi stoječi krogi iz Nemčije, na čelu jim direktor Instituta za novinoznanstvo na univerzi v Monakovem g. univ. prof. dr. Karl d’Ester.
Ogromno organizacijsko delo so izvršili gospodje, ki 60 jih poleg naše stanovske organizacije delegirali v razstavni odbor Ljubljanski vlesejem, Društvo tiskarnarjev, Zveza faktorjev, ljubljanska podružnica Zveze grafičnih delavcev, ljubljanski Fotoklub ter slovenska časopisna podjetja. Slednja so poleg tega brez rezerve stavila na razpolago za razstavo vse svoje liste in ves 6Voj dragoceni arhivski material.
Bibliografijo slovenskega tiska je sestavil pri-
Vsiljivi zastopniki
Gornja Radgona, 20. decembra.
V zadnjem času se v okolici Gornje Radgone vedno pogosteje dogajajo čudni primeri prekomernega vsiljevanja raznih zavarovalnih zastopnikov »h potnikov. Pri tem ee dogajajo svojevrstni prestopki, ki so za našega kmeta mnogokrat zelo nevarni. Pretekle tedne se je dogajalo, da so nekateri potniki obnavljali poteklo zavarovalnino pri istih zavarovalnicah, kjer so imeli posestniki doslej zavarovano svoje imetje. Pri tem obnavljanju pa se je kmalu pokazala potegavščina, ko so kmetje prejemali opomine za plačno premije od popolnoma druge zavarovalnice, kakor od tiste, pri kateri so podpisali podaljšanje zavarovanja. Zastopniki so tako mnogokaterega premotili, da se je podpisal v trdni veri, da se mu zavarovanje podaljša pri prešnji zavarovalnici. Sedaj pa prejemajo opomine od popolnoma tujih zavarovalnic. Nekateri prejemajo opomine celo od advokatov, kar povzroča prevaranim kmetom nove stroške. Zaradi tega vlada po vsej okolici veliko razburjenje, toliko bolj, ker kmetje denarja niti za najpotrebnejše stvari nimajo.
Opozarjamo ljudi, da zahtevajo od potnikov vselej legitimacijo in le tako bodo vedeli, pri kateri zaavr.Qyalnici so ee. zavarovali,
znani naš strokovnjak g. dr. Janko Šlebinger, ravnatelj Študijske knjižnice v Ljubljani.
9
Njim vsem in vsej naši javnosti iskrena hvala!
Na isti seji je odbor ljubljanske sekcije JNU sprejel in odobril tudi poročilo prireditvenega odseka za novinarski koncert 1. t. m. Tudi ta tradicionalna prireditev je dosegla lep moralen uspeh. Podpisani odbor se v imenu slovenskih novinarjev toplo zahvaljuje vsem glasbenim organizacijam in vsem gg. pevkam, pevcem in glasbenikom, ki 60 omogočili tako lep koncertni spored, vsem drugim, ki so kakorkoli pripomogli k uspehu vse prireditve, in tudi vsem onim, ki 60 pokazali 6voje umevanje za težnje novinarske stanovske organizacije s preplačilom vstopnic in z udeležbo na koncertu samem. — Odbor ljubljanske sekcije Jugoslovanskega novinarskega udruženja.
Generalni konzul v Metzu 9. dr. Ilič v Ljubljani
Ljubljana, 22. decembra.
Danes je prišel v Ljubljano generalni konzul v Metzu g. dr. A. Ilič, da se tu posvetuje z raznimi oblastmi v zadevi slovenskih izseljencev njegovega konzularnega področja. G. generalni konzul je ljubljenec naših slovenskih izseljencev v Franciji.
Težki in grenki so bili boji skoraj pet let za naše izseljence v Franciji pred njegovim prihodom. Prejšnji režimi so tja poslali zastopnike, ki naj razbijejo stare delavske organizacije naših izseljencev, ker so bile vse katoliške in zato seveda protidržavne in anacionalne. Zato so ti zastopmiki smatrali za 6voje glavno delo ustanavljati med izseljenci hiper-nacionalna društva in zveze proti starim obstoječim in priljubljenim društvom in zvezam. In začelo se je preganjanje in šikaniranje naših izseljencev brez primere, hujše kot tu doma. Stare organizacije so se namreč postavile v obrambo svojega ogromnega dela in svojih koristi. Deset tisoč mesečne podpore je začela dobivati nova organizacija za boj proti tem društvom, katero podporo dobiva še danes na veliko začudenje vseh teh kat. organizacij, ki niso dobile še pare. Kako je bilo takrat v Franciji med našimi slovenskimi izseljenci, se lahko čita v »poročilu o I. slov. izseljenskem kongresu«, kjer 60 natisnjena poročila teh organizacij I. slov. iz6elj. kongresu. Velik borec za pravice naših izseljencev v Franciji je bil takrat g. Silvester Skebe, izseljenski duhovnik. Junaško in neustrašeno je nastopil, pa tudi padel kot žrtev protislovenskega in protikaoliškega fanatizma in zvijačnosti. Zbolel mu je na smrt tu doma oče in ga želel še enkrat videti. Konzul je porabil ta njegov obisk domovine, da je pisal tu domov, naj mu vzamejo potni list. Ker je vedel, da bo režim te krivice zmožen, je sporočil škofijstvu v Metz. da g. Skebeta ne bo več nazaj in da tudi drugega slovenskega izseljenskega duhovnika ne bo več v Merlebach in škof je tako dal od francoske države za jugoslovanskega duhovnika sistemizirano mesto na besedo konzula — Poljaku, ki ga imajo še danes. G. Skebe je še ob pravem času zvedel za to zlobnost in se vrnil, pa našel svoje mesto zasedeno po Poljaku. Tako so delali nacionalno nacionalni zastopniki. Razmere so bile res nevzdržne. Družba sv. Rafaela je krepko posegla vmes in res zmagala. Oba zastopnika sta bila odpoklicana in tja je prišel g. gen. konzul dr. Ilič. Z eno potezo je ta blagi mož pomiril duhove in danes ga ljubijo vsi izseljenci brez razlike svetovnega nazora. Vsem je nepristranski oče. G. dr. Iliču je pravilo: kdor je Jugoslovan, je moj in jaz njegov, pa naf bo političnega ali verskega prepričanja kakršnega hoče. Vsi jugoslovanski izseljenci najdejo na našem konzulatu v Metzu v njem očeta, ki želi 6amo eno — niim pomagati in koristiti. Zato g. dr. Iliča, ki je odličen Hrvat, prav iskreno pozdravljamo v naši sredi in mu želimo prisrčni dobrodošli in iskrena zahvala za vso njegovo ljubezen do naših slovenskih izsljencev! G. konzul bo gost Rafaelove družbe.
Po 3 letih se še pozna čebelin pik
Ljubljana, 22. decembra.
V ljubljansko bolnišnico je pripeljala pred tremi meseci revna kmečka mati jz Slovenjega Gradca svojo 13-letno Terezijo, katero je pred tremi leti pičila čebela na obraz. Oteklina ji &e do sedaj ni usahnila. V bolnišnici 6e je dekletce zdravilo tri mesece, vendar ji zdravniška veda še ni mogla po-maga'1 Dekletce je donla v revni kmečki hiši in 6e je v bolnišnici kar najbolj zadovoljno počutilo, zato ni nič rado zapustilo bolnišnice, kjer je imela vendar snažno posteljo in dobro hrano.
Žalostna usoda Slovencev na Kočevskem
Kočevje, 23. decembra,
V poletnih mesecih je kočevski »Gesangs-verein« priredil v vseh prostorih znanega kočevskega Nemca Gustava Verderberja vrtno veselico, ki naj bi imela po njih pojmovanju samo nekak veseličen značaj, ne pa morda političen, kakor bi si lahko marsikdo od navzočih mislil. Takšne veselice kočevski Nemci redno prirejajo. Od proslave 600 letnice dalje pa imajo v mesecu avgustu nekako obletnico njih naselitve in pri tej priliki so ponavadi prirejali sprevode, ki so jih tvorili samo Kočevarji, napravljeni v njih šemaste narodne noše. Da se je pa ta njih strogo nemška prireditev tedaj lepše iztekla, so pa skrbela politična oblastva predvsem takratni okrajni načelnik Platzer in kočevski takratni vsemogočni zaščitnik Janez Pncelj iz Velikih Lašč. Tako so Nemci nemoteno in ob vzporednem sodelovanju takratnih javnih mogočnikov nadaljevali s svojim kulturno političnim propagandnim poslanstvom, nemoteno prirejali sestanke, imeli zborovanja brez vsakršnega nadzorstva političnih oblastev in imeli nekako od zgoraj priznano nadoblast nad vsemi Slovenci, ki prebivajo na kočevskem nemškem ozemlju. Sicer pa takrat Janez Pucelj za sebe ni slabo mislil Vedel je namreč, da si poslanskega mandata s slovenskimi glasovi na pošten način ne bo nikdar pridobil. 7.ato je enostavno dovolil, da so kočevski Nemci zasužnjili Slovence, kočevski Nemci po so mu v znak hvaležnosti ob volitvah, pa naj so bile to občinske ali pa državnozborske, nagnali na volišče poleg vseh nemških volilcev še od njih gospodarsko ali kakorkoli odvisne Slovence, ki so morali z upognjenimi hrbti ubogati in delati tako, kot je nemški generalni štab v Kočevju pod vodstvom znanega dr. Hanža Arka želel, oziroma zahteval. Nesrečni Slovenci, raztreseni po različnih vaseh in krajih kočevskega otoka, so morali na vsa ta grozodejstva molčati — in kakor so Nemci sami izjavljali — biti so morali veseli, da sploh na tako imenovanem nemškem ozemlju smejo živeti.
Spominjamo se shodov, ki jih je priredil nemški štab po kočevskih vaseh in na katerih je med drugimi neki G. V. kočevski razjarjeni publiki dopovedoval in razlagal, da so profesorji kočevske gimnazije vsi neumni itd. — ni pa seveda pri tem mislil na to, da bodo tudi njegovi otroci kmalu godni za gimnazijo in da jih bo moral dati ravno v kočevsko gimnazijo. Se bo hotel, da ne bodo lakSni kot je on sam. Sicer je pa lahko mogoče, da je V mislil pri tej neumnosti na to, da so profesorji kočevske gimnazije neumni zato, ker toliko tolerirajo kočevske Nemce? Saj je znano, da je do sedaj precej sinov in hčera trdih in zagrizenih Nemcev šla skozi kočevsko gimnazijo in da večina od njih še pri veliki maturi ni znala pravilno slovenskega jezika. Torej je dobrota la-kratnili profesorjev, ki je tako tolerirala Nemce, poolačana s hvaležnostjo, ki je ni bil nihče upravičen pričakovati.
Nadoblast Nemcev nad Slovenci je v zadnjem fesu sicer malo popugtila, Prepričali so ge, da je
v Jugoslaviji mogoča Puclja, čeprav jim je
tudi vlada brez Janeza on nasprotno zagotavljal. Tako so jim še pred 5. majem 1935 zrasli rogovi, da so še pred volitvami govorili in zatrjevali: : Die schicarsen sirrd fiir immer weg!« Neprijetno jih je zato razočarala rekonstrukcija vlade v mesecu juniju 1935. leta. Seveda jih je Janez Pucelj potolažil in jim zagotavljal, da sedanja vlada ni niti nelcaj mesecev mogoča! Da bi pa bila Puci jeva napovedovanja še bolj podkrepljena, se je še istega leta odpeljal v Belgrad kočevski župan Lovšin, ki je imel nalogo, da v različnih mini-sterstvili intervenira v zadevi kočevskega rudnika. Ker pa župan ni imel sreče, da bi bil kjerkoli sprejet, se je vštulil v belgrajski parlament, kjer se je ravno pričela proračuuska debata, in gledal, poslušal in užival, kako njemu politično enaki reveži v svoji nemoči razbijajo po mizah in zvonijo z zvonci. Povrnil se je zadovoljen v Kočevje in pripovedoval, da mora vlada vsak čas pasti in da se Stojadinovič pod temi okolnostmi s klerikalci sploh ne more več držati. Seveda je bila to samo pobožna želja Lovšinova, ki se seveda tudi ni uresničila.
Tudi letošnja nemška prireditev je imela kulturno politični jiropagandni značaj, samo da ni bilo sprevoda in da je bilo manj ljudi kot druga leta. Razlog leži v tem, ker so kočevski Nemci svojega »Fiihrerja« dr. Arka do grla siti, in sicer zato, ker je do letos vsak, kdor je hotel iti v Nemčijo, moral dobiti samo skozi njegove roke in z njegovim dovoljenjem potni list, ker drugače ga je Nemčija na dr. Arkovo posredovanje takoj vrnila Jugoslaviji.
Najžalostnejše poglavje letošnje nemške prireditve je bila pa žalostna vloga, ki so jo pri tej priliki imeli kočevski slovenski godbeniki. Na tej prireditvi je namreč igrala tukajšnja gasilska godba, ki jo nad dve tretjini tvorijo Slovenci. Omenjeni V. je pa v svoji modrosti šel tako daleč, da je slovenske godbenike oblekel v neko smešno pustno uniformo, pod katero so potem Slovenci predstavljali kočevskim Nemcem njim toliko simpatične »Linser Vuabetul Tako so morali slovenski godbeniki na ljubo gospoda V. in Nemcem igrati smešno vlogo »Linzer Puabencl To je pač najžalostnejši del te nemške prireditve in sramotno izkoriščanje kočevskih slovenskih godbenikov v njih politične cilje in namene. Slovenskim kočevskim godbenikom svetujemo, da pri takih in enakih prireditvah, kjer gre za smešenje in zapostavljanje slovenskega naroda, spoznajo za kaj prav za prav gre, in naj ne sodelujejo več.
V kapelici na Kofcah bo sv. maša oba dneva, na božič in na Štefanovo ob 10.
Znižana vožnja na tramvaju za vojno invalide. Mestna občina ljubljanska je odredila, da se dovoli vojnim invalidom, ki ee izkažejo z legitimacijo Združenja vojnih invalidov na tramvaju znižano voznino in sicer za vsako vožnjo 1 din brez ozira na daljavo.
Filmi
ki jih velja videti... ali ne videti
»Devetnajstletna« (Kino Matica). Človek kar ne ve, kaj bi k takemu filmu dejal. Izraz limonada, voda m podobno ne označi na kilometre raz-tegnjenega dolgočasja, s katerim se pita vsak gledalec ob gledanju tega filma. O štoriji, ki je skr-pucana na najbolj nesmiseln način, je težko kaj povedati. Burkaste dogodivščine pijanega Ameri-kanca, ki se v takem stanju zagleda v neko deklo m se z njim v ietem stanju in še isto noč tudi poroči. Jo ni ne komedija, še manj pa užtno, ker so mora gledalec mučiti dolgi dve uri z vsakovrstnim snatepavanjeni«, praznimi domislicami vrtoglave amerikanske družbe, ki se kaže tako plitvo in^zba-naliziranow, kakršna v resnici najbrže ni. Lepi so v filmu le Taylorjevi zobje...
Kranj dobi državno policijo
Kranj, 22. decembra. Pred dnevi je bila plenarna 6eja občinskega odbora, na kateri je poročal g. župan Karl Češenj o tem, kako daleč je stvar z državno policijo v Kranju. O zadevi so namreč govorili že na predzadnji 6eji in na seji policijskega odseka. Iz Belgrada je dobila občina pred daljšim časom poročilo, da bo Kranj dobil državno policijo, vendar pod gotovimi pogoji. Finančni odbor, ki mu je policijski odbor odstopil zadevo državne policije, 6e je o teh pogojih j>osve)oval pri okrajnem načelstvu. Občina Kranj bi morala nositi le del stroškov, ne bi pa vzdrže-va!a„ Y?e Policije. Predstojnika policije, uradnike, stražnike in detektive preskrbi država. G. župan je 133?. Pr* okrajnem načelstvu, da je pripravljena občina prispevati 100.000 din, t. j. približno toliko. k?J>k°r sedaj občino stane policija. Občina Stra-zisce bi dala 10.000 din in je razen tega pripravljena napraviti stražnico. Občina Kranj bi poleg1 denarja dala na ^razpolago eventualno pisarno in zgradila tri stražnice in sicer na Primskovem, v mestu m pri Gorenji Savi.
Izjavo g. župana pri okrajnem načelstvu je občinski odbor soglasno odofbril.
Božičnica prometnih redarjev
Ljubljana, 23. decembra. Kot smo zvedeli, pripravljajo avtomobilisti in motociklisti tudi na letošnji božični večer obdarovanje vrlih prometnikov v Ljubljani. S 6vojo paz^ ljivostjo je prometnik že marsikom rešil življenje ali ga vsaj obvaroval pred nezgodo, to pa ne samo avtomobiliste in motocikliste, temveč tudi pešce, kolesarje itd. Tako 60 prometni redarji dejansko varuhi našega življenja in naših vozil. Ta običaj, da izkažejo avtomobilisti, pa tudi pešci in drugi majhno pozornost priznanja in hvaležnosli se je sedaj udomačil tudi pri nas. V inozemstvu 6e vrši taka božičnica seveda v mnogo večjem obsegu. Obdarovanje bo na božični večer. Na križiščih, koder 6toje prometni 6tražniki, bodo postavljena božična drevesca, kamor naj darovalci prinesejo svoje daiilo. Lahko pa izroče darila tudi tajništvu Avtokluba, 'Kongresni trg 1/1, ki bo poskrbelo, da pridejo na pravo mesto.
Razprava zaradi nesreče v Sfovenji vasi preložena
Maribor, 22. decembra. Danes smo poročali o sodni razpravi proti šoferju Alojzu Kanclerju iz Maribora, ki je dne 9. maja t. 1. zavozil s svojim avtomobilom v skupino mariborskih motociklistov, pri čemer sta se dva motociklista prevrnila. Pri tej priliki se je ponesrečil mariborski trgovec Josip Smeh, ki si je zlomil roko in nogo. Razprava proti Kanclerju se da« nes ni končala, temveč je bila preložena, da se zaslišijo še nekatere priče in se ugotove še druge okolnosti. Kancler je bil že svoječasno obsojen pogojno zaradi smrtne nesreče, katero je s svojim avtomobilom povzročil.
Izza naših meja
Ker se nista prijavila k naboru, stu bila kaznovana pred gori.škim sodiščem France Li-pužič iz Idrije in Andrej Štrukelj iz Kanala. Prvi je bil obsojen na 7 mesecev zajx>ra in na plačilo vseh sodnih stroškov, kazen drugega pa jo nekoliko nižja.
Nesreča v Labinskem rudniku. Tudi Labin-ski rudnik je poleg Rabeljskega znan po številnih nesrečah in o tem smo v našem listu že večkrat poročali. Prve dni tega meseca pa se je zgodila zopet nova huda nesreča, ki je zahtevala tri človeške žrtve. Plaz premoga je namreč pokopal pod seboj delavce Siliča Jakoba, Drandiča Martina in Mirkoviča Mijo. Vsi trije so ostali mrtvi.
V Trnovem pri Ilirski Bistrici so zgradili pred dobrimi petimi leti veliko moderno vojašnico. Za to so morali razlastiti del najlepšega polja. Toda, kar je čudno, do danes oškodovanci Se niso dobili odškodnine in celo izknjižili jih niso še, da morajo še sedaj plačevati davek od odvzetega zemljišča in so morali tudi plačati petodstotno posojilo na nepremičnine, ki je bilo pred kratkim razpisano. Sedaj se govori, da bo ta krivica končno popravljena.
Otvoritev akademskega leta na tržaški uui-verzi se je vršila letos na posebno slovesen način, kakršnega pri nas sicer nismo vajeni. Slavnost je imela namreč. Čisto vojaški značaj. V veži je vršil službo oddelek univerzitetne milice, na dvorišču pa je stala v strogem vojaškem redu na eni strani stotnija visokošolcev, na drugi pa konjeniški oddelek ter samostojna četa, ki nosi ime po Dalmatincu »Rismondo«, zadaj pa »bruck, v uniformah seveda. Slavnost je otvoril rektor z besedami: »Ekscelence, tovariši...«
Uredba o samoupravnih hranilnicah, ki jo izdelujejo v mini6tretvu za trgovino in industrijo, bo v kratkem gotova. Osnutek uredbe je povzročil zlasti med slovenskimi samoupravnimi hranilnicami mnogo razburjenja, ker bi po uredbi moral ve* pupilarni denar v privilegirane zavode. Komisija, ki izdeluje uredbo, je sprejela predlog predstavnikov samoupravnih hranilnic, da se hranilnicam odobri pravica sprejemati naložbe pupilarnega de-narja.	.
Ublažitev deviznih predpisov pripravlja Narodna banka zlasti glede odkupa izvozniških deviz. Po novi- uredbi bi morali izvozniki dati Narodni banki v odkup le petino deviz in ne več tretjino, kakor je veljalo do 6edaj. Istočasno se proučuje uredba, da bi se za vse devize uredil enoten tečaj z istodobnim povečanjem prima do višine dejan’ skega tečaja ^aiuezne devize.
Vremensko poročilo
»SlimRsk^a doma«
P« stanju dane« ob 7 »jntrsj
Kraj	Barometer II sko stanje j	Temperatura v C°		a > .£« - M a x S’?	Oblačnost 1 0- 10	Veter (smer, jakost)	Pada- vine	
		, >Cfi -s	' .® ‘ca’ki" c; ° c >				m/m	vrsta
Liubljana	7770	111	-2'2	87	mgl. 10	0				
Maribor	773'V	-9-0	01	80	0	N;	—	—
Zagreb	771-7	-2-5	2-0	95	mgl, 10	wsw,	—	—
Beigrac |	771-2	-2-0	o-i	95	10	0	20	sneg
Sarajevo	772-0	-4-0	o-o	95	10	0	—	—
Skoplje j	7712	-1-0	3-0	80	3	s,	—	—
Split	768-5	-1-0	6-0	50	0	NES	—	—
Kutnbor	766-1	3 0	8-0	45	0	NE?	—	—
Rab j	767-2	1-0	5-0	30	0	N,	—	—
Vremenska napoved. Mrzlo in jasno vreme, jutranja megla. — Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bilo na severozapadu nekoliko oblačno. Proti večeru je nastopila redka megla, ki se je v noč močno zgostila. Barometer stalen. Aerodrom najnižja temperatura —13.7: C.
Ljubljana danes
Koledar
Koncert ljubljanske Filharmonije
Danes, četrtek, 23. decembra: Viktorija. Petek, 24. decembra: Adam in Eva.
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in jnr. Gartus, Zaloška cesta.
tlSSilfffijl»j e-frlU
Danes poslednjič velezabavna glasbena komedija
AMIGO
z na)bol)ilm baritonistom sveta Latrrencom Tibbettom.
~ 0\i£dAtCL/\K*O& 'TCi.,!ala!
Blagajna Poštne hranilnice, podružnica Ljubljana, bo poslovala za 6tranke dne 24. decembra od S do 12.
Dostava na božične in novoletne praznike v Ljubljani. Na božič 25 decembra 1937 se ne dostavljajo nikake pošiljke, razen telegramov, ekspresnih in pošiljk s pokvarljivo robo. — Na dan sv. Štefana 26. decembra 1937 (nedelja) se zato dostavljajo dopoldne vse pošiljke, v kolikor jih je mogoče dostaviti z ozirom na zaprte trgovine in pisarne. — Na dan Novega leta 1. januarja 1938 dostavljajo pismonoše pokojnino, denarni dostavljači ostali denar, paketski pa pakete, v kolikor je dostava možna. — Na nedeljo 2. januarja 1938 dostavljajo pismonoše vso pisemsko tvarino, ostalih jjošiljk se ne dostavlja, razen brzojavk, ekspresnih in pošiljk s pokvarljivo vsebino.
Občani, ne pozabite revežev, ko boste voščili svojim prijateljem vesel božič! V6e ljubljanske trafike prodajajo mestni socialni kolek po 50 par in 1 dinar. Na vsako voščilo nalepite še mestni 60-cia.lm kolek, da bo letošnje božično dopisovanje v znamenju socialne pomoči. Vsaj za božič naj bi letos Ljubljančani enodušno odprli 6rce onim, ki so pomoči potrebni. Z nakupom mestnega socialnega kolka pomagate podpirati ljubljanske reveže, kajti donos kolka se bo porabil le za pomoč potrebnim.
SK Ilirija (Hockey). Danes zvečer ob pol 7 6e vrši obvezen trening na dva gola. Pri tem se bo razdelila oprema in proste vstopnice. Pridite vsi in točno, ker je prva tekma predvidena že v nedeljo, '26. decembra.
Prikrojevalne tečaje za krojače in krojačice 'f Ljubljani priredi kraljevska banska uprava v prostorih tehniške srednje sole. Tečaje bo vodil obitni učitelj Knafelj Alojzij. Interesenti naj pristaše svojo udeležbo osebno ali pismeno najkasneje do 7. januarja 1938 na naslov: Kraljevska banska uprava, referat za pospeševanje obrta, Erjavčeva ul. št. 12, kjer dobe tudi vse podrobne informacije.
V ponedeljek in torek, 27. in 28. dccembra bo
običajno zborovanje Slomškove družbe v frančiškanski dvorani.
Praktični učiteljski izpiti na državnem učiteljišču v Ljubljani 60 se vršili od 25. novembra do 20. decembra t. 1. Izpit so opravili:
Arhar-Jenčič Valerija, Radeče (Krško), Bajec Teodora, Sv. Anton (Brežice), Beranič Amalija, Lepa njiva (Gornji grad), Bojc-Lavrič Ljudmila, Podbrezje^ (Kranj), Budin-Podrajc Stanislava, Artiče (Brežice), Črnigoj Nada, Trebelno (Krško), Dougan Ana, Krka (Litija), Čuk Matilda, Krašnja (Kamnik), Demšar-Vrtačnik Milka, Gaberje (Novo mesto), Eichkitz^ Marjeta, Dole pri Litiji (Litija), Erbežnik Frančiška, Fara vas (Kočevje), Fras Ivana, Pišece (Brežice), Gabrovec Avgust, Radmirje (Gornji grad), Grašič Marija s. Milena, Ljubljana (Ljubljana), Grilc Julijana, Sovodenj (Škofja Loka), Hafner Alojzija, Senovo (Brežice), Jagodič-Zemljak Stanislava, Toplice pri Zagorju (Litija), Jeras Božena, Komenda (Kamnik), Jerin Stanislava, Tržišče (Krško), Jesihar Gabrijela, Sv. Anton (Brežice), Juršič Hedvika, Dobovec (Litija),^Karlo-vič-Cotman Lidija, Podblica (Kranj), Keržan-Bo-žič Frančiška, Zalog (Kamnik), Konič Antonija, Sromlje (Brežice), Kulovic Terezija, Valta vas (Novo mesto), Lampič-Bem Antonija, Martinji vrh (Škofja Loka), Leskovic Ana, Polhov Gradec (Ljubljana-okolica), Leskovic Hedvika, Ljubljana (Ljubljana), Levstik Ljudmila, Struge (Kočevje), Levstik Ivan, Rajhenburg (Brežice), Ljubič Bariča, Mirna peč (Novo mesto), Luši n Karolina, Bizeljsko (Brežice), Makše-Huth, Boh. Srednja vas (Radovljica), Malahovsky Hilda, Rob (Kočevje), Mali Jadviga, Stopiče (Novo mesto), Malinger Milena, Stopiče (Novo mesto), Marn Karolina, Sela (Kamnik), Meteln Vera, Reka (Laško), Mivšek Viktor, Kokra (Kranj), Modic Helena. Trebelno (Krško), Mtiller Anton, Zalog (Kamnik), Novljan-Merclna Zdenka, Grahovo (Logatec), Obleščak Zora, Šmartno ob Dreti (Gornji grad), Pogorelec Terezija s. Ljudmila, Ljubljana (Ljubljana), Puc Marija, Rob (Kočevje), Robida Marija, Doi pri Ljubljani (Ljubljana), Rozin-Tomše Rozina, Zdole (Brežice), Schitnik Ana, Dobova (Brežice), Seliškar Marija, Stari trg (Logatec), Suhadolnik Vida, Toplice pri Zagorju (Litija), Štercin Cecilija, Komenda (Kamnik), Va-nič Viljem, Boštanj (Krško), Verbič Anuša, Luče 3ornji grad), Višner Ana, Dobrniče (Novo mesto), eprobiranih je bilo 21 kandidatov in kandidatk.
Ljubljana, 23. dec.
Da je bil zadnji koncert ljubljanske Filharmonije pod dirigentom dr. Hermannom Scher-chenom šele osmi po številu v teku zadnjih treh let med temi koncerti, ki so skoro edini večji orkestralni dogodki pri nas, dokazuje našo revščino v tem pogledal, dokazuje pa tudi resno prizadevanje ljubljanske Filharmonije, da bi vsaj za silo zamašila vrzeli, ki so v simfoničnem udejstvovanju pri nas najbolj občutne, saj smatramo danes orkester kot najidealnejši instrument, zmožen najvišjega izraza v glasbi sploh. A ta instrument zahteva veliko ljudi, ki bi morali biti od prvega do zadnjega umetniki in ki bi jih družila ljubezen do muzike v trdno enoto; že zato, glejte, je tako pomemben obstoj orkestra ljubljanske Filharmonije, ki ga je ustvarila in ga ohranja v skupnosti vsaj trdna volja do resnega dela. Ob vsem tem je prav za prav precej trpka, pa nič manj resnična ugotovitev, da je delo ljubljanske Filharmonije še vedno brez
£rave podlage in brez neke trajnejše koristi in o ostalo tako toliko časa, dokler ta orkester ne bo dobil zmožnega dirigenta, ki bo v stalnih vajah počasi dvigal kvaliteto orkestra v tehničnem in muzikalnem oziru. Dokler ne bo tudi pri orkestralnem ensemblu toliko stalnega, načrtnega in podrobnega dela, kot ga je na primer pokazal pri nas g. Marolt z Akademskim pevskim zborom, je iluzorna sleherna misel, da bi dosegel vsaj neko stopnjo popolnosti, ki nam je j vendar ideal in cilj vsega dela, da bi se že en-I krat za vselej iztrgal iz površnosti in povpreč-j nosti, ki visi kot neko prokletstvo nad nami. Vem, da si tudi orkester sam želi takega dirigenta, ki bi ga vodil po tej težki, a edino uspešni poti, res je, da ga ne more pričarati, če ga ni med našimi dirigenti.
Gostovanja tujih dirigentov so nam ostala namreč edini izhod iz zadrege in obenem edini vhod v svetišče visoke simfonične umetnosti. In ker se nam vrata v to svetišče tako redkoma odpro, ker simo tako hvaležni za vsak grižljaj čiste lepote, ki se nam nudi, zato smo morda prehitro pozabili, da nas košček rumene pogače ne more nasititi, če nam manjka vsak-danjega_ kruha. Ob zadnjem koncertu pa sem dobil vtis, kot da je sam dirigent dr. Scherchen ugriznil v kislo jabolko: kaj čuda, da je občinstvo in še kdo drugi čutil zatem skomine! Dejstvo je namreč, da je bil zadnji koncert v primerjave z marsikakim od prejšnjih koncertov ljubljanske Filharmonije na precej nižji stopnji, tako po izvedbi sami in po izberi programa; posebno slednje je bilo vzrok marši,kakega razočaranja in nevolje pri poslušalstvu.
Trditi pa, da se naše občinstvo ni moglo »sprijazniti« z dirigentom, kot je bilo nekje na-
Licitacifa za nabavo papirja
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje na osnovi čl. 82 do 105 zakona o državnem računovodstvu
javno ofertalno licitacijo za nabavo papirja in drugih pisarniških potrebščin.
Licitacija se bo vršila v skrajšanem roku dne 12. januarja 1938 ob 11 v sobi št. 21 v II. nadstr. kr. banske uprave, Bleiweisova cesta 10.
Kavcijo v višini 5% odnosno 10% ponujane dobave je položiti pri blagajni finančnega oddelka kr. banske uprave v Ljubljani.
Zapečatene ponudbe, taksirane po tar. p. 25 zakona o taksah, potrdilo o zdražiteljski sposobnosti, potrdilo o poravnavi vseh zapadlih davkov in priznanico o položeni kavciji je na dan licitacije med 10. in 11. uro izročiti predsedniku licitacijske komisije. Ponudnik mora v ponudbi izjaviti, da so mu pogoji znani in da na nje pristaja. Na ovitek ponudbe je napisati: »Ponudba za nabavo pisarniškega materiala«.
Pogoje in informacije dobe interesenti vsak dan med 10. in 11. uro v ekonomatu kr. banske uprave, soba št. 33.
Iz športne krošnie
Legalna uprava J. L. A. Z. na poslu. Včeraj je prevzela nova od ministra za telesno vzgojo imenovana uprava svoje posle. Predaja je bila izvršena simbolično s predajo štampiijke novemu predsedniku J. L. A. Z. Sicer je pa ostalo še vse pri starem, le dosedanji tehnični referent g. Muh-vič je prevzel odgovornost za vse, kar bi manjkalo.
Nova uprava je imela tudi že prvo sejo, na kateri je bilo sklenjeno, da bo skušala napraviti vse, da normalizira razmere v naši lahki atletiki. Poleg drugega je bilo tudi ugotovljeno na prvi seji, da so vsi sklepi dosedanje uprave, ki je bila izbrana 8. 10. 1936, ne veljajo v kolikor jih ne prizna sedanja legalna uprava. S te mse torej vračajo klubom, katerim prejšnja uprava zaradi neredno-sti ni dala možnost glasovanja, vse pravice. Za nas je pa važno, da prenehajo s tem pravno tudi obstojati zveza slovenskih lahkoatletskih klubov, dalje Zveza hrvatskih lahkoatletskih klubov in lahko atletski komitet v Belgradu, ker jih je osnovala prejšnja uprava. O pravnem položaju teh zvez bo sklepal šele bodoči redni občni zbor. Novi predsednik g. Ugrinič pa je na seji dobil pooblastilo, da skliče klube obeh skupin in da skuša doseči med njimi sporazum. Sestanek bo baje kmalu.
Corbett eden največjih boksarjev vseh časov !e to poizkusil celo dvakrat, toda obakrat zastonj. vič boljše se ni godilo Jeffrieju. Leta 1904 se je prvenstvu odpovedal nepremagan; ko pa je moral šest let kasneje reševati »čast bele rase« proti črncu Johnsonu, ni mogel uspeti. Ko 6e je skušal najpopularnejši ameriški boksar Dempsey revan-žirati Tunnevju za svoj poraz, ga je Tunney v dra-matski borbi premagal še enkrat. Za Dempseyjem prihaja sedaj Schmeling, ki naj še enkrat preizkusi pravilo >they never eome back«. Ves športni svet gleda na ponovno junijsko srečanje Schmelin-ga in Louisa z največjim zanimanjem.
(Gornj Reprot
Ljubljansko gledališče
N:
Drama. — Začetek ob 20.
Četrtek. 23. decembra: »šimkovi:. Red Četrtek. Petek. 24. decembra: Zaprto.
Sobota, 25. decembra: ob 15: Peterčkove po-
slednje 6anje. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 22 din navzdol. — Ob 20: »Bela bolezen«. Izven. Znižane cene od 22 din navzdol.
Nedelja, 26. decembra: ob 15: »Princeska in pastirček«. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 22 din navzdol. — Ob 20: »Svedrovci«. Izven. Znižane cene od 22 din navzdol.
Opera. — Začetek ob 20
Četrtek, 23. decembra: »Evgenij Onjegin«. Premiera. Premierski abonma.
Petek, 24. decembra: Zaprto.
Sobota, 25. decembra: ob 15: »Pri belem konjičku«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Ob 20: »Evgenij Onjegin«. Izven.
Nedelja. 26. decembra: ob 15: »Ančka«. Opereta. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Ob 20: »Gorenjski slavček«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdot
pisano, se pravi obračati stvar na glavo. Žalibog je zmotno naziranje, ki se marsikje pojavlja, da je dober dirigent zmožen iz vsakega orkestra in iz vsake skladbe napraviti čudež. Dr. Scherchen gotovo ni mogel delati čudežev niti iz enega, še manj iz drugega. Prvič je imel za to dosti premalo časa spričo pripravljenosti našega orkestra. Poleg tega pa smo spoznali v doktorju Scherehnu v primerjavi z ostalimi večjimi dirigenti, ki smo jih že videli v Ljubljani, dirigenta svoje vrste. Kdor je imel priliko videti ga pri skušnjah, ta je lahko občudoval njegovo naravnost ogromno obvladovanje orkestra in partiture. Bolj kot s sugestivnimi gestami in čustvenimi zagoni je skušal vplivati na orkester s podrobnim študijem in razlago. A kljub detajlni analizi je bilo v njem čutiti sintezo v zavesti celotne formalne zgradbe in v neki muzikalni napetosti, ki je bila morda nekoliko manj razgibana in nmogostranska v različnih izrazih človeške duše, pa zato nič manj živa in trdna v celoti, kot smo je na primer občudovali pri Brahmsovi III. simfoniji. Dočim je na primer Talich s svojo neposredno in sugestivno muzikalno silo res napravil čudež v našem orkestru, dočim je Baton s svojo impulzivnostjo potegnil orkester za seboj, da se mu ni mogel ustavljati, so bile geste Scherchena kratko a precizno odmerjene, na koncertu za naš orkester prefine. Lahko bi rekel, da je naš orkester za tako dirigiranje premalo občutljiv instrument. Tako sta prvi in zadnji stavek Brahmsove simfonije izgubila silo pristnega muziciranja, ker se je orkester boril poleg tega še velikokrat s tehničnimi težavami, deloma je bil seveda utrujen ;jd prvih dveh skladb na programu (Žebre; Tek, Švara: Simfonija). Morda je bila tudi ta utrujenost vzrok, da je Mozartova nežna Serenada pogrešala dokončne preciznosti v intonaciji godal in v ritmu; vsekakor bi godalni orkester na začetku programa učinkoval še vse močneje kot na koncu koncerta, ko so bila ušesa poslušalcev že takorekoč prenasičena z zvoki velikega simfoničnega orkestra .
Sestava sporeda pa je bila najkočljivejša zadeva tega koncerta. Izvajanje domačih del je sicer lahko velikega pomena za porast naše simfonične produkcije, s tem pa še ni nič rečeno o kvaliteti teh del. Zato bi rajši prihranili domače stvari za koncerte, ko bi bili recimo bolj sami med seboj, saj za gosta dirigenta ni prijetno ukvarjati se z včasih malo hvaležnimi skladbami, posebno pa ne kaže programa cepiti v dva dela, ki se v vsakem oziru bijeta med seboj. Zato ne uvidim, čemu se še letos Filharmonija ni držala pravil in izvajala na koncertu samo eno domače delo, tembolj, ker se je na koncertu pokazalo, da bi eno delo brez škode odpadlo in bi se veliko truda porabilo v koristnejše namene, kar bi dalo temu koncertu drugačno lice in sploh koncertom Ljubljanske Filharmonije boljši sloves. Pokazala pa se je ob tej priliki znova potreba neke instance, ki bi domača dela presojala nepristransko po njih kvaliteti, preden se določijo za izvajanje; bogve, kdaj bo to mogoče izvesti, ker je menda neprietranost pri nas še redkejša čednost kot sposobnost, ločiti muziko od nemuzike. In tako se zgodi včasih, da ostane »vox populi«, glas ljudstva, čeprav je tolikokrat ironi-ziran od naših modernih skladateljev, še vedno od vseh najbolj nepristranski sodnik. Le to moram pristaviti, da posel ostrakizma naše občinstvo, ki pride na koncert z žejo in željo po muziki, strašno malo zanima.
Žebre' je v simfonični sliki »Tek«, ki je, rekel bi, nekak kompromis med ilustrativno in absolutno glasbeno koncepcijo, nehote prikazal vse slabe strani recimo najmodernejše glasbene struje ali »šole«:	tu občudujemo lahko precej enolično in-
vencijo v grotesknih melodijah, dosti formalnega znanja v polifonem prepletenju vseh teh quaai-melodij, ki se pač najbolje razbere iz partiture, in nek zagon v celem delu, ki se opira sicer izključno na ritmični element, pa vendar daje slutiti neko darovitost avtorja, ki bi gotovo prišla do izraza, če bi se avtor zavedal, da je živa muzika le precej drugačna kot muzika na papirju. A četudi bi očital tej skladbi monotonost in strašno bornost iz čisto muzikalnega stališča, ne vem, če se s tem že ne bi dotaknil principov vse, recimo, najmodernejše struje. Zato rajši navedem nekaj nedostakov, ki se mi zde, da kot taki ostanejo, tudi Če bi se popolnoma strinjal z osnovnim stališčem komponista. Po mno-goobetajočem začetku se prvotna jasnost začne vedno bolj izgubljati, ob vedno gostejšem prepletanju izgubi človeško uho sploh možnost vsakega pregleda in dojemanja neštetih istočasno se razvijajočih linij; ta prenatrpanost se mi zdi osnovna tehnična napaka pri Žebretu, saj je bila opazna že v njegovem kvartetu. Čim bolj gre stvar proti koncu, tembolj tonejo tudi ritmični poudarki v splošnem šumu, dokler ne nastane en sam kaos, brez zvoka, brez ritma, brez oblike, sem in tja priplavajo iznad valov le presunljivi glasovi pozavn in trobent, Zato je ono mesto, ki je v partituri morda najbolj zanimivo, za uho najbolj neznosno; najbrž avtor tistega kaoličnega šuma ni nameraval, zato je bil vsaj neekonomičen v sredstvih; če ga je pa nameraval, bi lahko to opravil po vzgledu Mosolovljeve »Tovarne« veliko bolje z enim kvadratnim metrom pločevine, kot da bi mučil ves orkester z brezuspešnim naporom.
Francoski skladatelj J. Ibert je napisal v kritiki nekemu mlademu skladatelju, ki eo ga izžvižgali v Parizu, da se lahko iz tega marsikaj nauči. Isto bi lahko veljalo za Žebreta, čeprav je ljubljansko občinstvo zelo dostojno in potrpežljivo; včasih morda še preveč.
Švarova »Simfonija« je napravila boljši vtis, že zalo, ker je sledila neposredno Žebretu, je pa tudi najboljša od vseh skladb, kar smo jih kdaj slišali od g. Švare. Menda je Simfonija delana, še preden je komponist podlegel modernim geslom in njih posledicam. Koliko se pa na splošno opaža v tej njegovi prvi simfoniji razumljiva precej ne* organična zveza med posameznimi krajšimi deli v posameznem stavku, pač najbolj očito v prvem (dočim je tretji v tem oziru najenotnejši), tako te zopet presenetijo včasih prav lepa mesta; kakega močnega vtisa pa to delo ne napravi, ker poleg ne-organične rasti oz. razvoja moti večkrat nedosled-* nost v uporabi izraznih sredstev.
Da je g. dr. Scherchen postavil ves program na glavo, je značilno za njegovo mišljenje o teh skladbah. Kdor ima ušesa, naj razume! Prav hvaležni pa smo g. Scherchenu in Filharmoniji za Brahmsa, ki ga žal tako malokrat ali pa nikoli ne elišamo pri nas. Morda zato, ker so skoro vsi naši komponisti tako dosledni nasprotniki Brahmsa, da so si v tem nasprotju edini le še s pariškimi meščani. Pa verjemite mi, da bo g. Scherchen na turnejah s svojim orkestrom prej po desetkrat ali dvajsetkrat izvajal vse štiri Brahmsove simfonije kot eno samo delo kakega našega anti-Brahinea. Pri tem se ne sme pozabiti, da velja g. Scherchen po svojih nazorih za zelo »objektivnega«, pa je prav Brahmsa izvajal na nedavni turneji v Italiji. In še tega ne pozabiti, da je geslo g. Scherchena in njegovega orkestra: »Musiča viva«, kar se pravi po nase živa muzika!	W,
MATICA
Robert Taylor in ianet Gaynor
v velikem senzacionalnem filmu
Devetnajstletna
Predstave ob 16., 19'15 in 21'15 uri
Splošni načrt za gradnjo novih bolnišnic in za popravilo že obstoječih pripravljajo v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje. Minister Dragiša Cvetkovič je skupno z načelnikom sanitetnega oddelka ministrstva zasnoval načrt, po katerem naj bi se za bolnišnice, katere bi bilo treba razširiti, dobil poseben kredit za nakup novih zemljišč. V tem smislu je minister že posredoval pri finančnem ministru. Dalje hoče nova uredba uvesti poseben nov tip bolnišnic in s tem vred na nov način urediti službo zdravnikov v bolnišnicah. Dalje naj bi nova uredba uredila zdravniško službo tudi v podeželju, da bi mogli ljudje hitreje priti do potrebne, zdravniške pomoči. Da se pa že sedaj obstoječe bolnišnice razbremene, bo minister storil potrebne korake pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev, da bi se začele graditi posebne delavske bolnišnice. Novi načrt bo vseboval program zidanja in razširjevanja bolnišnic za daljšo dobo vnaprej. Podrobnosti o načrtu pa še niso znane.
Finančni odbor Narodne skupščine je včeraj nadaljeval razpravo o proračunu prosvetnega ministrstva. K besedi se je oglasil tudi poslanec dr. Jure Koce, ki se je zavzel za ureditev napredovanja profesorjev in delno tudi učiteljstva. Dalje jo govoril o težavah ljubljanskega gledališča, ki se niora leta in leta boriti z velikimi težkočami ter je šele letos nastopilo delno izboljšanje s tem, da je minister vstavil v proračun za pol milijona večjo dotacijo kakor pa je bila lani. Poslanec Karl Gajšek pa je govoril za državno podporo ambu-lančnim postajam, ki skrbe za zdravstvo šolsko mladine. Minister je obljubil, da bo kar se da podprl te ustanove.
Zanimivo razsodbo je izdalo zagrebško upravno sodišče v zadevi neke učiteljice v mestnem otroškem zavetišču, ki je prosila za stalno službo, vendar je bila njena prošnja zavrnjena. Učiteljica je bila v zavetišču le začasno nastanjena, kljub predpisom pa ni dobila stalne službe, ki je bila razpisana. Učiteljica se je pritožila na upravno sodišče, ki je njeni pritožbi ugodilo in odločilo, tla ima učiteljica prvenstveno prednost na razpisano službo, če je bila preje sprejeta le začasno na delo. Občina se je proti tej razsodbi pritožila na državni svet, ki je pa potrdil razsodbo upravnega sodišča f celoti. Ta razsodba je toliko pomembnejša, ker se bo zmanjšalo število primerov, da so se uslužbenci v mestni službi postavljali po protekciji. Odslej morajo imeti pri sprejemanju v mestno službo prednost tisti, ki so začasno vršili tisto službo, za katero je bilo sistemizirano mesto morda šele kasneje razpisano.
V Somborju se je raznesla vest, da je v Braziliji umrl neki Julij Semze, ki je bil še pred vojno v Somborju župan. Semze je bil znan kvartopirec, ki je priigral tudi po milijon avstrijskih kron. Še preden je prišlo do ustanovitve naše države, jo je Semze pobrisal na Madžarsko, s seboj pa je v vijo-lini pretihotapil nič manj kakor 700 milijonov avstrijskih kron. Kasneje se je naselil v Parizu in tam odprl bar. Zaradi prestopkov pa se je moral od Pariza posloviti, nakar je v Rio de Janeiro odprl nov bar. Ko se je tam še poročil z neko bogalaši-njo, je postal eden najbogatejših ljudi. Nekega dno pa je Semze izginil. Sedaj je prišla vest, da jo odšel z nekimi lovci v pragozd, a se je tam ponesrečil.
Odkup tobaka letošnje žetve se vrši pri vseh tobačnih postajah zetske, drinske, donavske in moravske banovine in delno tudi vardarske banovine. Ostale komisije za odkup tobaka v vardarski banovini bodo začele delovati 3. januarja prihodnjega leta. Letošnja tobačna žetev je velika in bo znašala okoli 26 milijonov kil. Da se bo mogla tolikšna količina tobaka o pravem času in brez zastoja odkupiti, je uprava državnih monopolov izdala nalog komisijam za odkup tobaka, da se točno drže načrta za odkup tobaka in da vrše cenitev tobaka kar najbolj nepristransko po zakonskih določilih.
Sava in njeni pritoki polagoma upadajo, S tem
se je polegel strah, da bi se gorje poplavljencev še povečalo. V krajih, kjer je voda povzročila poplave, se reševalna dela še vedno nadaljujejo, V vse poplavljene kraje bo vlada poslala posebno ocenjevalno komisijo, ki bo škodo precenila in potem po posebnem ključu razdelila podporo, ki jo bo vlada še nakazala. Kmetje v ogroženih krajih z vso naglico neutrudno mašijo razpoke, ki jih voda dela na zaščitnih nasipih.
Blizu Bačke Palanke se je v petek potopil v
Donavi avstrijski šlep, na katerem je bilo 50 vagonov premoga. Šlep je vlekel vlačilec »Fulton< po reki navzgor. Na nek; plitvini pa je šlep nasedel, se pri udarcu razpočil in se zaradi velike teže kmalu potopil.
Že tri dni se nahaja v globoki nezavesti delavec Aleksander Jovanovič iz Velike Plane pri Belgradu, katerega je na progi pograbil vlak in ga vrgel vstran. Aleksander ee ga je bil nekoliko na-tezel in pri neprevidni hoji zašel na železniško progo. Takrat pa je izza njegovega hrbta pridrvel brzovlak in sunil delavca v bok, da je odnesel le težke poškodbe ob padcu. Jovanoviča so prepeljali v bolnišnico, vendar se že tri dni ni prebudil iz nezavesti.
Hiša in z njo dva človeka sta zgorela v Dugi resi. Sredi noči je včeraj nastal ogenj v hiši trgovca Flaškoviča. Ogenj se je razširil že po vsej notranjosti hiše, ko ga je zapazil prvi kmet Polo-vič, ki je šel prav slučajno pogledat v hlev za kravo. Čim je zagledal ogenj, je vdrl skozi vežna vrata v hišo in našel trgovca Blaškoviča z ženo že vsa v ognju. Odnesel ju je naglo na zrak in od tam v bolnišnico, vendar sta oba nekaj ur kasneje podlegla težkim poškodbam. Med tem je zgorela še hiša s trgovino vred, le prebivalci v hiši so imeli toliko časa, da so odnesli svoje najnujnejše stvari in golo življenje. Požar je bil še straš-nejši, ker je eksplodiral sod bencina, ki je bil spravljen v trgovini,
Z*!
Vickers je z ranjenci gledal skozi okno
M. Jacoby - R. Leigh:	78
Poročnik indijske brigade
zdaj pa nam pošilja svoje ljudi, da se z njimi pogajamo!«
Campbell je bil prav tako vesel kakor vsi drugi obleganci. Prebil je strašno noč, ko je mislil na usodo, ki je grozila ženskam in otrokom. Zdaj pa mu je bilo pri srcu, kakor da se je prerodil.
Samo Vickers se ni udeleževal splošnega veselja: še vedno je mislil samo na to, da je za tem Suratovim poskusom morda le kaka zvijača. Suristaneem ni zaupal, in izmed njih najmanj njihovemu vladarju Suratu.
Na ulici mesta Kalkute so bili mohaniedanci na njihov praznik takole zbrani v molitvi. V Evropi
takšnih prizorov seveda ni...
žinke, kako počasi padajo in na tleh sproti izginjajo. Omenjeni zdravnik je povedal, da je bolniku ob pogledu na te snežinke zaigral 6nieh na njegovih ustnicah, nato pa za vedno zamrl. Bila je to tretja žrtev »6nežne bolezni«.
Morski prašički so pa res šalfivi!
Na carinarnicah je vedno kaj novega in zanimivega. Tega ne vedo povedati 6amo naši cariniki, pač pa povsod, kjer so postavili takšne in podobne meje, preko katerih ni mogoče, oziroma se vsaj ne sme prevažati vsakovrstnega blaga, ne da bi bila plačana carina. Naravnost šaljiva pa je zgodba, ki se je v resnici odigrala pred kratkim v francoskem pristaniškem mestu Calais. Takole je bilo: Neka angleška farma je poslala na naslov pariške bolnišnice pošiljko, zaboj, v katerem je bilo 14 morskih prašičkov. Kontrolni uradniki so. zaboj odprli, da bi se prepričali o njegovi vsebini., našli pa 60 v zaboju, ne 14, pač pa 22 morskih prašičkov. 2ivalice so se namreč med vožnjo za osem pomnožile. Prejemnik, ki mu je bila namenjena ta pošilj'ka, pa ni hotel na noben način plačati ca-nine več, kakor samo od 14 prašičkov, kolikor jih je bilo v resnici v zaboju, ko je bila pošiljka od-prentljena in kolikor je bilo tudi naročenih. Cariniki pa so seveda zaboj s prašički obdržali, dokler se stvar ne razčisti. Ko je zadeva prišla na drugo instanco. 60 se prašički pomnožili že na 33. Tedaj 60 6e tudi tisti, ki so prej smatrali, da gre za poskus kakšne ukane, prepričali, da je bilo iz Angleškega odposlanih res samo 14 morskih prašičkov in da so se ti šele med vožnjo pomnožili. Zato so tudi odločili, da zapade carini !e prvotnih 14 živalic. Vse ostale, ki jih je bilo sedaj že 26, pa so sklenili poslati nazaj na Angleško.
S tem je to zanimivo poročilo tudi končano. Nastane pa 6edaj vprašanje, kaj bi bilo. če bi se angleške carinske oblasti postavile na stališče, da je onih 26 mladih morskih prašičkov prišlo na svet prav za prav na Francoskem in da iih je zato kot iz tujine uvoženo blago vendar tretoa na Angleškem, ko jih pripeljeio tja, zacariniti. In kaj bi bilo. če bi te carine nihče ne hotel plačati in bi živalice morale spet potovati nazaj na Francosko in se med potjo morda znova pomnožile! 14 nedolžnih živalic, pa znajo napraviti takšno zmedo in stroške, ko ne vedo, da morajo prej mimo carinikov, preden se smejo množiti.
Dober svet
Gospod Bojan je dobil anonimno pismo, v katerem ga pisec naziva osla in bedaka. Zaupno je vprašal svojega prijatelja:
^Nikakor ne tnorem ugotoviti, kdo je pisal to pismo.«
»Tudi jaz ne vem,« je odgovoril, prijatelja »Poizveduj v svoji stalni družbi, kajti to mora biti nekdo, ki te dobro pozna.«
Von Papen, tafni policist št. 7000
Znani nemški državnik von Papen, potomec stare plemiške rodbine iz Westfalije, je precej mož pa svojem mestu. Kakor je bila pri plemiških družinah navada, je imel zelo omejeno izbiro pri poklicu. Kot drugi sin — najstarejši je ostal doma in nosil izzivalno pretiran naslov »gospodar Sonca« — je moral izbirati samo med vojaškim stanom in gozdnim oskrbnišfvom ali pa izgubiti vse družinske pravice. Od lotiš 1 se j« za vojaščino, bil v konjeniški častniški šoli v Hannovru, kjer je dosegel zlasti velike uspehe pri tamošnjih lepoticah. Vendar pa ga je bolj zanimal nemški filozof Kant in francoski romani.
Ko je bil star 25 let — 1. 1914 — se je oženil z neko plemkinjo, po kateri je stopil v sorodstvo s skoraj vsemi plemiškimi rodbinami v Evropi. Tudi v sovražni Franciji je imel precej sorodnikov.
Med svetovno vojno je bil vojaški zastopnik pri nemškem poslaništvu v Washingtonu v Ameriki. Njegova glavna naloga pa je bilo vohunstvo, katero je tako dobro opravljal, da ga je Amerika spodila s svojega ozemlja. Ladjo, na kateri ee je vračal v domovino, so na odprtem morju ustavili Angleži, jo preiskali in pobrali von Papenu vse listine, ki jih je nosil s seboj. Angleška tajna služba In-telligence Service ie našla v njih mnogo dragocenih obvestil.
Po vojni je postal poslanec, nato kancler in nemški poslanik na Dunaju, kjer je iz znane revolucije pod Dolfuasom komaj odnesel celo kožo.
Proprsmi Radio Lfuisliaiia
Četrtek, 23. decembra: 12 Priljubljeni glasovi (pl.)
— 12.15 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Vreme, borza - 18 Klarinet solo (g. Urbance Franc) — 18.40 Slovenščina za Slovence (£. dr iludolf Kolarič)
— 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.80 Nae. ura: Sokolsko predavanje — 19.50 Zabavni kotiček — 20 Plošče — 20.10 Vratuša: »Mati Klara«, žaloigra (čl. rad. igr druž.) — 21 Koncert operne glasbe ! Radijski orkester) - *22 Ca«, vreme, poročila spored — 22.15 Zvoki v oddili (igra Radijski orkester).
Drugi programi
Četrtek. 93. dccembra: Belgrad; 19.50 Balalajke, 20 30 Orkestralni koncert, 22.20 Narodne pesmi, — Zagreb: 20 Božične pravljice, 21.45 Plošče, 22.20 Plesna glasba — Dunaj: 18.55 Richard Straussova lirična komedija «Arabella«, 22.45 Plesna glasba — Budimpešiu: 20 Farkašev božični misterij »Dete«, 21.55 Bela Bartok igra lastne skladbe, 22.55 Plošče —- Italijanske postaje:
I. skupina (i2lt 30i in 23S m): 17.15 Plesna glasba, 21 Zabavni koncert, 22 Vojaška godba, 23.15 Plesna gl. —
II. skupina (560. 36y in 203 m/: 17.15 Arije in dueti. 21 Lualdijev intermezzo «Harlekinske furije« in Mascag-nijeva opera ^Prijatelj Fritz* (poje Beniamino Giglil
III. skupina <4yi, 272 in 221 m): 19.25 Mandoline. 20.30 Fallova opereta »Dolarska princesa«, nato plesna gl.
— Vraga' 10.15 Vojaška godba, 20.10 Božična spevoigra, 20.55 Orkestralni in vokalni koncert, 20.35 Plošče Bratislava: 20.55 Korali, 21.15 Klavir, 2J.35 Orgl/ t«
Ali ste že poravnali naročnino?
Vickers in nekaj ranjencev je strmelo na pusto dvorišče, kjer je vladala grobna tišina.
»Nikjer ni žive duše,« je pomislil Geoffrey in odšel, da bi prebudil poveljnika, ki je kimal v svojem kotu.
Vickers ga je potresel:
>Sir, kmalu se bo zdanilo... Zunaj je vse mrtvo... Ali so se Suristanci zares umaknili ali pa pripravljajo kako novo zvijačo in zasedo!«
Campbell je skočil na noge. Bil je docela buden. Stopil je do okna in pogledal ven.
»Vickers, vzemite nekaj vojakov in pojdite do zidovja! Zle-zite na veliki stolp... Zdi se mi, da zdaj ni nič nevarnosti. Mali Prema je snoči ubil zadnjega Suristanca, ki je še bil v trdnjavi. Vsi drugi so se umaknili. Pojdite in mi sporočite, če je sovražnika videti...«
Ta trenutek sta iz sosednje barake zaslišala divje vreščanje.
Vsi so se čudili, kaj je to bilo. Tedaj pa so se odprla vrata.
Poročnik Pearson je stal pred njimi bled, razmršenih las ter je z divjaško hripavim glasom rjovel:
iPrihajajo... Streljajte!... Jaz jih ne morem več zadržati!«
Med vpitjem je divje mahal z rokami okoli sebe.
Campbell je zašepetal:
»Fantu... se je zmešalo!«
Geoffrey je skočil k njemu in ga krepko zagrabil za rame ter ga stresel:
Fant je začel jecljati in je s težavo spravil iz sebe:
»Zastrupiti me hočejo!...«
Odvedli so ga v kot barake, kjer je ostal čisto pri miru. Sedel je na tleh in potihem ihtel kakor otrok.
Vickers je s tresočim sc glasom stisnil iz sebe:
»Ubogi fant!,.. To je bilo preveč za njega...!«
Tudi sneg ni deiež za vse
Za ene sneg dobrina, za druge šiba
Niti dobrot, niti nadlog niso vsi ljudje na zemlji v enaki meri deležni. Res pa je tudi to, da nekateri smatrajo za dobrino prav to. kar je drugim čisto odveč če ne celo v nadlego. Takoj nam je to jasno če vzamemo za primer sneg. Vneti smučarji ga komaj čakajo, mestni delavci, ki ga vsako leto kidajo z gladkih mestnih ulic in zaslužijo s tem vsaj nekaj, recimo nekaj več kot na vadno, ga tudi z veseljem pozdravljajo, na kmetih imajo tudi zelo radi hudo zimo da se zemlja spočije za prihodnjo pomlad, vsem onim pa, ki tol čejo revščino tudi že poleti, prinese zima še več gorja, ko nimajo niti tople peči. da bi se ogreli. In v tem strahu, če jih zima že prej ne iznenadi, pričakujejo leto za letom božiča In v tej skrbi, Kako bodo prebili mrzle mesece, jim gotovo pride vse drugo prej na m>sel. kakor to, če imajo povsod na 6vetu tudi sneg in mraz.
L!ud;e, ki ne poznajo snega
Pa vendar je ©neg blagodat ali nadloga le na treh petinah zemeljskega [»vrš j a. Povsod drugod ga ne poznajo. Milijoni in milijoni ljudi umirajo, ne da bi kdaj vsaj za hip videli pojav, kako pada sneg. Dež, veter, grom in strele pa 60 pojavi, ki so doma skoraj povsod na zemlji. Toda, kaj j« prav za prav sneg? V leksikonu stoji, da je e,neg padavina v trdni kristalni obliki. Ljudje si ga tudi vsak po 6voje predstavljajo: Športniki sanjajo predvsem o Jeršiču, zrnat sneg že več tako zelo visoko ne cenijo, leden in pretrd sneg pa jim sploh že več ni všeč. Pesniki imajo v mislih lahke snežinke, ki v tihih zimskih večerih neslišno padajo z neba in 6edajo na mehko snežno preprogo. Po gledaliških odrih »delajo« sneg da na ta način prikažejo mraz, ali pa tudj lakoto in revščino...
Bogata zbirka snežink
Neki navdušen švicarski športnik je prehodil skoraj vse kraje, kjer pada 6neg: Mudil se je na vzpetinah Tibetanskih grebenov in na 6tmiinah velikih ameriških Andov, povzpel se je ;>od vrh Kilimandžara v Afriki, da bi sam ugotovil, do kam sega večni 6neg, stopil je tudi v 6nežno pu-Sčavo ameriške Aljaske, hodil po Gronlandski puščobi in jo diamantno bleščečem snegu finske zemlje. V vseh teh jx>krajinah je napravil nešteto fotografskih posnetkov, fotografiral posebej vse najrazličnejše vrste snežink ter jih uredil po pokrajinah ir. po obliki: V tej njegovi zfoirki so krasne snežne zvezdice, tri- in šesterooglate ploščice, pri-
zme in fantastične piramide v vseh mogočih raz-ličkih. Nad dva tisoč različnih snežink je vjel v svojo, vedno za novimi čudi stikajočo fotografsko kamrico.
Sneg [»znajo tudi na širni gladini velikih morij. Dostikrat pada tudi tu tako na gosto, da se ne utegne sproti stopii. Toda to se zgodi bolj redkokdaj. Beli, gosti kosmiči padajo tiho na neizmerno morsko ravan in izginjajo brez 6ledu v neskončni vodi. Nek pomorščak je pripovedoval, da je nekoč ob škotski obali padal tako gost sneg, da je bil v nekaj minutah parnik čisto pobeljen. Razvila 6e je seveda takoj prava bitka s kepanjem. Mornarji so napravili iz snega velikega Neptuna, ki 6e je stajal šele tedaj, ko je ladja prispela v Ameriko, in je zapihal nenavadno topel veter.
V beg pred snegom
V vročih krajih ljudje poznajo sneg po veliki večini le iz pripovedk. Nek francoski zdravnik je pripovedoval zgodbo o nekem človeku z otoka Mauritius, ki si na noben način ni mogel predstavljati, kaj naj bo to 6neg. Zdravnik si je pri razlagi pomagal na ta način, da je tega človeka peljal v ladijsko hladilnico, kjer 6e je delal sneg na »amonijakovih« ceveh. To je v principu prav takšna hladilnica, kakršno lahko vidimo n. pr. pri naših mesarjih. In kaj je napravil ta črnec, ko je zagledal prvič sneg? Toliko se ga je prestrašil, da je zbežal. Šele piotem se je zdravnik spiomnil, da bi bil morda boljše napravil, če bi črncu napravil za primer takšen sneg, ki ga delajo gospodinje iz jajčnega beljaka. S tem bi ga najbrž ne bil toliko prestrašil.
»Snežna bolezen"
Ta francoski zdravnik je vedel povedati tudi precej o neki posebni duševni tropski bolezni, ki jo je imenoval »Snežno bolezen«. Pojavila 6e je red nekaj leti v Tonkingu in v Francoski Indo-ini. Takrat je bilo tam nekaj Evroj>ejcev, povečini iz alpskih [pokrajin. ki so še tam nq)restano fantaziral' o snegu, o iepem. belem, čistem, mrzlem snegu, kakršen pada v njihovi evropski domovini, in ki bi ga 6pet že enkrat tako radi videli. Teh ljudi 6e je polastila težka mrzlica. Dva 6ta celo umrla, tretjega pa so še v zadnjem trenutku hitro prepeljali v gorsko pokrajino, kjer je včasih padlo vsaj nekaj snega. In nekaj dni pozneje je tam tudi res snežilo. Bolnik je ležal ob oknu in gledal sne-
, ibera. ki je zadnje dni zaradi silnih povodnji uarastla v višino 15 m. Slika kaže Hilvijjski most, preko katerega so zaradi velike vodo ustavili ves promet.
Vickers je izbral izmed vojakov štiri zanesljive in pogumne.
»Stekli bomo čez dvorišče in se povzpeli na obzidje. Moramo videti, kaj Suristanci pripravljajo. Za mano!«
Ko je Geoffrey stal na stolpu, je v daljavi lahko razločil šotore Suristancev. Torej so se umaknili!.., A kaj pripravljajo zdaj?
Tedaj je zapazil nekaj konjenikov, ki so se v diru pomikali proti trdnjavi. Konjeniki so se hitro bližali. Zdaj je Geoffrey že mogel razločiti belo zastavo, s katero je prvi jezdec mahal po zraku.
Vickers je planil pokoncu in vzkliknil:
»Suristanci prihajajo na pogajanja!«
Zdrvel je s stolpa in tekel do Campbella, da bi mu poročal o tem nepričakovanem dogodku.
Surat kan sc hoče pogajati...
Takoj ko se je po trdnjavi razvedelo, da prihajajo Suristanci in se bodo skušali z Angleži pogajati, je nastalo med obleganimi vojaki veliko veselje. Najbolj so bile tega dogodka seveda vesele ženske.
Campbell je pritekel iz barake.
»Sire... Suristanci prihajajo-•• z belimi zastavami...!«
.»Sijajno! Randallu se je vendarle posrečilo priti do čolna in se pritihotapiti do Loharek
Vickers je začudeno pogledal:
»Zakaj to mislite?c
Campbell se je nasmehnil:
»To je vendar preprosto! Indijci so zapazili, da je čez noč zmanjkalo enega izmed čolnov in zdaj seveda mislijo, da je kateremu izmed naših ljudi uspelo, da se je splazil do Lohare in da bo pripeljal pomoč... Zato Surat ni ponoči več napadal,
dum« tzbaja #«ak Jfinvnik uh 12 Mn«eAna naroftnlna IS f>ln ea Inozemstvo 8f Dtn OredniStvo- Kopitarjeva ulica (VlIL Telefon 2994 la 29%. Uprava; Kopitarjeva fc. Telefaa 39» Za JusutimajMko	»	Ldubljajtti	&	Ce&	ladajateljj iv&o ii&kuveo Dredaikj Jvže Kužutot