2

KAZALO

Uvodna beseda ............................................ 4

Friderik Avguštin Hallerstein ........................ 6

Jurij Vega .................................................... 10

Milica Valentinčič Petrović ......................... 16

Edvard Prodan ........................................... 20

Janez Puh ................................................... 24

Toni Prijon ................................................... 30

Tomosovci ................................................... 36

Erik Mihevc ................................................. 38

Klement Vuga ............................................ 42

Janez Imperl .............................................. 46

Josip Vlahović ........................................... 47

Romeo Miloševič ........................................ 50

Rudi Robinik ............................................... 52

Ratko Torbica ............................................. 54

Dušan Čebohin .......................................... 56

Tomaž Kunst ............................................... 57

Vinko Štirn .................................................. 58

Leta 2018 smo v Tehniškem muzeju Slovenije pripravili razstavo in katalog Znanje brez meja.

Pri izboru smo se zaradi prostorskih zmožnosti

morali omejiti le na 14 znanstvenikov, a smo se

že takrat odločili, da nadaljujemo z zbiranjem in

objavljanjem gradiva, ki se navezuje na posame-

znike in posameznice, ki so na svojem področju

dosegali uspehe in presegali meje.

Glede na kriterije, ki smo si jih postavili ob

prvotni razstavi, je tudi tokratni izbor znanstve-

nikov in inovatorjev povezan s preseljevanjem

UVODNA

v ali iz slovenskega prostora v različnih zgodo-

BESEDA

vinskih obdobjih in s široko paleto delovanja

(medicina, astronomija, tiskarstvo, matematika,

dr. Estera Cerar in Irena Marušič

inženirstvo, oblikovanje). Nekateri so javnosti

dobro poznani, dosežke drugih poznajo le v ožjih

strokovnih krogih.

Predstavljamo vam znanstvenike od misi-

onarja Fridrika Hallersteina, ki je v 18. stoletju

kot astronom več desetletij deloval na kitajskem

dvoru, matematika Jurija Vego, podjetnika in

inovatorja Janeza Puha, inovatorja in konstruk-

torja v tiskarstvu Edvarda Prodana, inovatorja

na področju športa Tonija Prijona ter zdravnico

mikrobiologinjo Milico Valentinčič Petrović.

Posebej bi na tem mestu omenili razvojne

inženirje nekdanje tovarne Tomos oziroma To-

mosovce, kjer ne gre le za posameznike, ampak

za dosežke skupine vodilnih konstruktorjev pro-

jektantov in inovatorjev. V Koper so se priselili iz različnih krajev nekdanje skupne države Jugoslavije ter s svojimi idejami in znanjem prispevali

k uspešni razvojni poti tovarne.

Naj za konec poudarimo, da s pričujočo publi-

kacijo naše delo še zdaleč ni zaključeno, saj je še

veliko posameznikov in posameznic, ki si zasluži-

jo strokovno obravnavo in večjo prepoznavnost

svojih dosežkov v javnosti.

4

5





FRIDERIK

AVGUŠTIN





HALLERSTEIN


1703–1774

MISIJONAR IN

ASTRONOM

NA KITAJSKEM

DVORU

Znamka Pošte Slovenije iz leta 2003. Tehniški muzej Slovenije.

Zgornji grad v Mengšu, kjer je Hallerstein živel pred odhodom na Kitajsko.

Jakob Kovačič

Muzej Mengeš.

Rodil se je 27. avgusta 1703 v Mengšu v

jalo dva meseca. V portugalski prestolnici je bil

na misijon pred štirimi leti (1735).

plemiški družini kot drugi sin. Njegov oče je bil

kot pripadnik kranjskega plemstva predstavljen

Čeprav je bil njegov glavni namen oziroma

Janez Ferdinand baron Haller plemeniti Hal-

tudi portugalski kraljici Mariji Ani Habsburški.

cilj jezuitov na Kitajskem pokristjanjevanje

lerstein (1669–1763), mati pa baronica Marija

Hallerstein se je sprva zaradi ugodnih raz-

tamkajšnjega prebivalstva, stvari niso potekale

Suzana Elizabeta, rojena Erberg. Družina je ži-

mer za pokristjanjevanje ter pripravljenosti

po načrtih. Osnovna želja, da bi h krščanstvu

vela v mengeškem Ravbarjevem gradu. Obisko-

krajevnega vladarja za izvajanje misijona (tam-

najprej pritegnili kitajsko aristokracijo, se ni

val je jezuitsko gimnazijo v Ljubljani. Odločil

kajšnjega predstavnika portugalske oblasti

uresničila, saj je bila večina spreobrnjencev iz

se je pridružiti jezuitskemu samostanskemu

v Goi je prosil za misijonarja) želel udeležiti

nižjih slojev. Zato se je zdel toliko pomembnej-

redu, v katerega je vstopil leta 1721 na Duna-

misijona v južni Indiji. Njegova prošnja je bila v

ši drugi način, s katerim bi krščanstvu tlakovali

ju. Izobraževanje je v naslednjih devetih letih

Rimu zavrnjena, zato se je začel pripravljati na

pot na kitajskih tleh: evropska znanost. Ideja je

nadaljeval razpet med Ljubljano, Celovcem,

daljšo pot proti Kitajski.

temeljila na predpostavki, da lahko superiorna

Gradcem in Dunajem. Pridobil je izobrazbo iz

Potovanje na Kitajsko je Hallersteina vodilo

znanost uspeva zgolj v krščanskem okolju.

matematike, astronomije in teologije.

prek portugalskih kolonij v Afriki do Goe v In-

Dvojnost Hallersteinove prisotnosti v Pekin-

Popotniške izkušnje je pričel nabirati z od-

diji in od tam prek Malacce do Macaa, kamor je

gu – misijonar, a obenem imenovan na položaj

hodom na misijon septembra 1735, ko se je

prispel avgusta 1738. Posvetil se je študiju kitaj-

dvornega astronoma – je bila pri tem ključna.

Astronom, matematik, kartograf

odpravil proti Portugalski, kjer so bili jezuiti

skega jezika, obenem pa izvedel, da bo poslan v

Astronomija kot veda je pomembno vplivala

in dopisnik uglednih evropskih

še posebej močno zastopani. Poleg tega je dr-

Peking na cesarski dvor kot dvorni astronom in

na glavne sfere kitajske družbe. Od nje so bili

znanstvenih ustanov, ki izstopa

žava prek kolonij v Indiji (Goa) in na Kitajskem

matematik. S tem imenovanjem je njegovo sprva

odvisni koledarski izračuni, na podlagi katerih

predvsem zaradi dolgoletnega

(Macao) spodbujala in tudi finančno podpirala

misijonarsko poslanstvo zamenjalo raziskovalno

so računali poljedelske cikle ter verske obrede.

delovanja na kitajskem

jezuitske misijone v Aziji. Pot ga je vodila prek

delo. Peking, kamor je prispel junija 1739, je bil

Posledično so bili astronomi vključeni v držav-

cesarskem dvoru.

Trsta in Genove, potovanje do Lizbone pa je tra-

zadnja postaja na poti, ki se je začela z odhodom

no upravo in neposredno odgovarjali cesarju,

6

7





Podoba observatorija v Pekingu. Muzej Mengeš.

Objava Hallersteinovih pisem. Mandarin: Hallerstein, Kranjec na kitajskem dvoru.

Naslovnica najbolj zananega Hallersteinovega dela OBSERVATIONES

Napis na Hallersteinovi nagrobni plošči. Mandarin: Hallerstein, Kranjec na ASTRONOMICAE. Mandarin: Hallerstein, Kranjec na kitajskem dvoru.

kitajskem dvoru.

ZNANSTVENIK IN JEZUIT





SVETOVLJAN IN POLIGLOT


Na področju znanstvenega delovanja velja

Njegova močna vpetost v kitajsko kulturo

omeniti njegovo delo po prevzemu vodenja

je prišla do izraza leta 1753, ko je kot simultani

astronomskega oddelka. Izboljšal je metodo in-

prevajalec sodeloval s portugalsko diplomat-

tenzivnosti in sistematičnost opazovanj, delo-

sko misijo, ki je obiskala cesarski dvor.

ma uredil opremo, predvsem pa zbral in uredil

Njegova korespondenca s člani družine in

za tisk stare zapiske opazovanj. Pozneje so izšli

vidnejšimi predstavniki stroke je zelo pomem-

na Kitajskem in tudi v Evropi, kjer jih je pod nas-

bna, saj prinaša veliko informacij o njegovem

ki je vsako leto sprejel in potrdil koledar. Z

lovom Observationes astronomicae leta 1768

delovanju na kitajskem cesarskem dvoru ter

dobrim znanstvenim delom so tako krščanski

na Dunaju izdal Maximilian Hell, prav tako je-

znanstvenem delu.

astronomi utrjevali avtoriteto krščanske vere v

zuit in znanstvenik. V njegovem astronomskem

najvišjih slojih kitajske družbe.

delu velja izpostaviti geometrično in analitično

Hallerstein je v naslednjih letih napredoval

metodo za ugotavljanje razdalje med soncem

znotraj dvorne hierarhije. Leta 1743 je bil ime-

in luno ob sončnem mrku. Zanimali so ga tudi

novan za prisednika astronomskega oddelka in

različni električni pojavi in severni sij. Prav tako prejel naziv mandarina šeste stopnje. Tri leta

velja omeniti njegovo kartografsko delo. Poto-

kasneje je nadomestil umrlega predstojnika od-

val je po Kitajski in mapiral dele cesarstva. Leta

Viri in literatura

delka ter bil povišan v mandarina pete stopnje.

1754 je določil natančno zemljepisno širino in

Hribar, V.M. (ur.). (2003). Mandarin: Hallerstein, Kranjec na kitajskem dvoru. Radovljica: Didakta.

Umrl je 29. oktobra 1774. Pokopan je na

dolžino Pekinga, v letih 1760–61 pa pripravil

Južnič, S. (2003). Hallerstein: kitajski astronom iz Mengša. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.

pekinškem jezuitskem pokopališču.

izračun prebivalstva Kitajske.

Južnič, S. in Prosen M. (2007). Astronomija na Slovenskem in slovenski astronomi na tujem (12.-21.stoletje). Radovljica: Didakta.

8

9





JURIJ





VEGA


1754–1802

INŽENIR,

TOPNIČAR,

PODPOLKOVNIK,

PROFESOR

MATEMATIKE IN

ZNANSTVENIK

Znamka Pošte Slovenije s podobo Jurija Vege. Tehniški muzej Slovenije.

Njegova dediščina ostaja do današnjih dni, večina se spomni njegove podobe z Jakob Kovačič

bankovca za 50 SIT, po njem je poimenovanih več ulic in šol. https://www.bsi.si/

bankovci-in-kovanci/slovenski-tolar/bankovci

Rodil se je 23. marca 1754 v Zagorici pri Dol-

nato (1786–1802) pa profesor tega predmeta na

ga uporabljali tudi na drugih šolah, posamezne

skem. Zgodnja leta so minila ob trdem delu na

šoli za bombardirje (topničarje pri možnarjih).

knjige so doživljale ponatise vse do sredine 19.

kmetiji, izobraževanje v bližnjem župnišču pa mu

V vojni je poveljeval artilerijskim oddelkom. V

stoletja.

je omogočilo nadaljevanje šolanja na jezuitski

letih 1789–92 se je bojeval kot stotnik proti Tur-

Njegov znanstveni opus obsega več razprav, s

srednji šoli v Ljubljani, kjer je bil med najboljšimi kom za Beograd in bil v zaščitnici pred Prusi na

katerimi je dokazoval uporabnost svojih logarit-

dijaki. Po ukinitvi jezuitskega reda leta 1773 se je Moravskem, v letih 1793–97 pa se je kot major

mov, balistiko, vključeval pa se je tudi v aktualne

vpisal na licej, kjer je leta 1775 diplomiral. Nas-

evropske koalicije bojeval proti Francozom ob

znanstvene razprave. Možnarji, ki jih je skonstru-

lednjih pet let je opravljal službo navigacijskega

Renu. Odlikoval se je z izrednim junaštvom, kot

iral leta 1795, so imeli v primerjavi s tedanjo stan-inženirja, najverjetneje dela, povezana s plovnim

artilerijski častnik in še posebej specialist za mo-

dardno artilerijsko oborožitvijo skoraj dvakratni

urejanjem kranjskih rek in morda tudi s kopa-

žnarje pa tudi z izjemnim balistično-tehničnim

doseg. Svojo teorijo zobatega kolesja je uporabil

njem razbremenilnega Gruberjevega prekopa ob

znanjem in operativnimi sposobnostmi.

pri izpopolnitvi običajnih sobnih ur na nihalo in

reki Ljubljanici.

Med boji proti Francozom je dokončal razpra-

dosegel točnost tedanjih kronometrov; z zobni-

Leta 1780 je opustil inženirski poklic in se na

vo o Zemlji in splošni gravitaciji. Da bi olajšal in škimi prenosi naj bi domnevno uresničil zamisel

Dunaju začel izobraževati za topničarja. Hitro

izboljšal izobraževanje topničarjev, je napisal

mehaničnega računskega stroja. Leta 1800 je na

je napredoval, postal leta 1781 poročnik, 1784

učbenik Vorlesungen über die Mathematik v štirih Dunaju izšla razprava z naslovom Poskus razkriti nadporočnik, 1787 stotnik, 1793 major, 1802 pa

knjigah. Čeprav je bil učbenik, ki je vseboval tudi

neko skrivnost v znanem nauku splošne gravita-

podpolkovnik. V mirnih obdobjih je bila njegova

obširna specializirana poglavja o geodeziji in

cije. Posvečena je bila Albertu Saškemu, ki je po-zadolžitev šolanje topničarjev; najprej je bil uči-

kartografiji, balistiki, meteorologiji, nauk o zob-

zneje Vego predlagal za viteški križec reda Marije

telj matematike na topničarski šoli (1781–86),

niških prenosih itn., namenjen topničarjem, so

Terezije. Obravnaval je »premočrtno centralno

10

11





Lokacija kraterja na Luni, poimenovanega po Juriju Vegi. Jurij Vega in astronomija.

Naslovnica Vegovega dela Vorlesungen über die Mathematik. Jurij Vega in astronomija.

gibanje« telesa brez začetne hitrosti, ki pod

vplivom gravitacijske sile, obratno sorazmerne

s kvadratom razdalje, neovirano prileti v samo





LOGARITEMSKE TABLICE


središče Zemlje.

Predvsem v zadnjih letih življenja je z vso

Jurij Vega je danes najbolj poznan po logari-

avtoriteto podpiral uvajanje dekadnega metrsko-

temskih tablicah, ki jih je izgotovil v letih 1783–97.

kilogramskega merskega sistema, ki so ga v

Logaritmi so bili prilagojeni za uporabo v šolah,

Avstriji uvedli šele leta 1876.

vsakdanjem življenju, pri najzahtevnejšem raču-

Zaradi matematičnih zaslug je Vega postal

nanju v znanosti ter na različnih področjih tehni-

član znanstvenih združenj v Göttingenu, Mainzu,

ke in naravoslovja.

Erfurtu, Pragi, Berlinu, sodeloval je z akademi-

Uporabljale so se vse do množične uvedbe

jami v St. Peterburgu, Budimpešti in Parizu, leta

elektronskih računalnikov sredi 20. stoletja.

1801 pa je postal član kranjskih deželnih stanov.

Zadnja izdaja njegovega najpopolnejšega,



Za vojaške zasluge in številne dosežke je bil leta

desetdecimalnega logaritmovnika Thesaurus

1796 odlikovan z viteškim redom Marije Terezije,

logarithmorum completus je bila ponatisnjena še leta 1800 pa z baronskim nazivom.

leta 1962.

12

13





Artilerijsko dvigalo. Tehniški muzej Slovenije. Foto: Tomaž Pisansky.

Pokončni vitel s škripcem. Tehniški muzej Slovenije. Foto: Tomaž Pisansky.

Brezkončni vijak - vijak na vretenu in zvezdasti zobnik. Tehniški muzej Slovenije.

Vijak z vzvodom in nepremakljivo matico. Tehniški muzej Slovenije. Foto: Tomaž Foto: Tomaž Pisansky.

Pisansky.

Vitel z ročico. Tehniški muzej Slovenije. Foto: Tomaž Pisansky.

Klecni zobnik. Tehniški muzej Slovenije. Foto: Tomaž Pisansky.





SVETOVNI REKORDER


Čeprav je Vega s svojimi logaritmi zaslovel





SKRIVNOSTNA SMRT


predvsem kot matematik, je bil večji del njegovih

razprav in učbenikov posvečen fiziki. Njegova

Ob znanstvenem uspehu je Vega doživljal

dela v fiziki zajemajo vsa področja mehanike,

številne konflikte v družbenih krogih, ki naj bi bili Viri in literatura

predvsem teorijo gravitacije in z njo povezano

povezani tudi z njegovo smrtjo. 17. septembra

Povšič, J. (2013). Vega, Jurij, baron (1754–1802). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Znanstvenoraziskovalni astronomijo. Kot zanimivost omenimo, da je leta

1802 je skrivnostno izginil, njegovo truplo z znaki

center SAZU.

1789 dosegel svetovni rekord pri izračunu števila

nasilja pa so našli šele 26. septembra v Donavi.

Sitar, S. (1983). Jurij Vega. Ljubljana: Partizanska knjiga.

π. Izračun je bil dolg 140 decimalk in je obstal 52

Okoliščine smrti so nepojasnjene, policijsko po-

Južnič, S. in Prosen, M. (2007) Astronomija na Slovenskem in slovenski astronomi na tujem (12.-21.stoletje). Radovljica: Didakta.

let, vse do leta 1841.

ročilo je zaključilo, da se je zgodila nesreča.

Prosen, M. (2005). Jurij Vega in astronomija. Ljubljana: Jutro. (Svet naravoslovja).

14

15





MILICA

VALENTINČIČ

PETROVIĆ

1900–1965

PIONIRKA

SLOVENSKE

MIKROBIOLOGIJE

IN

PARAZITOLOGIJE

Personalni list. Arhiv Medicinske fakultete v Ljubljani.

Personalni list z življenjepisom. Arhiv Medicinske fakultete v Ljubljani.

Ana Katarina Ziherl

Rodila se je 7. oktobra 1900 v Beogradu.

Med drugo svetovno vojno je mikro-

Leta 1945 je bil ustanovljen Inštitut za mikro-

Njena otroška leta je zaznamovala vojna, ki jo je

biološki laboratorij sodeloval z Osvobodilno

biologijo in dr. Valentinčič Petrović je bila



preživela v bolgarski internaciji. Težke življenj-

fronto. Marsikaj se je po dogovoru delalo v ko-

njegova predstojnica vse do upokojitve. V klet-

ske razmere je niso odvrnile od strasti do učenja,

rist zapornikov ilegalcev, saj so opravljali analize nih prostorih je postavila temelje slovenske mi-

šolanje je končala kot odlična dijakinja in kasne-

tudi za zaporniške oddelke. Podpisovala jih je

krobiologije. Na inštitutu so se začeli ukvarjati z

je študentka. Leta 1927 je postala doktorica me-

dr. Valentinčič Petrović, ki ni kontrolirala rezulta-raziskavami bakterijske genetike, odpornosti na

dicine, 1929 pa je dokončala še študij biologije.

tov, čeprav je vedela, da so bili velikokrat pona-

antibiotike in preučevanjem imunologije ter vi-

Leta 1927 se je zaposlila v Centralno higienskem

rejeni. V laboratoriju je na skrivaj izdelovala tudi rologije. Sočasno je bila akademsko aktivna tudi

zavodu v Beogradu, dve leti kasneje pa je bila

cepiva proti tifusu, dizenteriji, varioli in steklini kot ena od dveh profesoric na popolni Medicinski

premeščena v Ljubljano, kjer je primanjkovalo

ter jih pošiljala partizanom. V zavodu so ves čas

fakulteti. Po letu 1953 je kot redna profesorica

strokovnega kadra.

izvajali periodične terenske zdravstvene akcije

postala predstojnica katedre za mikrobiologijo.

Poročila se je s slovenskim zdravnikom



proti garjam (razdeljevanje zdravil, dezinfekcij-

Sodelovala je pri ustanovitvi Sekcije slovenskih

dr. Vekoslavom Valentinčičem. V Ljubljanskem hi-

skih sredstev, mil ...).

mikrobiologov. Huda okvara kolkov je ni ovirala

gienskem zavodu, ustanovljenem 1923, je nasto-

»Videti sem bila kaj malo nevarna za okupa-

pri poklicu, ki ga ni samo vestno opravljala, am-

pila mesto vodje bakteriološko-epidemiološkega

pak ji je ostalo dovolj energije, da je spodbujala

torja, saj sem se še s palico komaj premikala.

oddelka ter začela uvajati sodobne bakteriološke,

mlade sodelavce in kot odličen pedagog vzgajala

nagrado za življenjsko delo, ki je v tistem času

serološke in epidemiološke metode. S cepljenjem

In vendar sem se bojevala proti zavojevalcu!«

nove kadre. Vodila je izobraževalne tečaje, pisa-

pomenila najvišje znanstveno priznanje. Umrla

otrok in odraslih proti davici, škrlatinki, tifusu in (Likar, 1967)

la učbenike in laboratorijske priročnike. Prejela

je 16. februarja 1965 v Ljubljani, kjer je tudi

griži je pomagala pri preprečevanju epidemij.

je številne nagrade in priznanja, tudi Kidričevo

pokopana.

16

17





Peterlin compiled a dictionary of his own to practice English.

Techical Museum of Slovenia. Photo: Leja Kolenc.

Potrdilo o zaključenem študiju na Medicinski fakulteti iz personalne mape. Arhiv Potrdilo o podelitvi pedagoškega naziva. Arhiv Medicinske fakultete v Ljubljani.

Medicinske fakultete v Ljubljani.

SKROMNOST IN





STROKOVNOST


Viri in literatura


VIRUSI


Zupanič Slavec, Z. (2010). Prva učitelja fiziologije in mikrobiologije na popolni Medicinski fakulteti, Albin Seliškar in Milica Petrović Njena skromnost se zrcali v spremni besedi

Valentinčič. ISIS. XIX (4), str. 33–39.

učbenika o parazitologiji:

Zupanič Slavec, Z. (2005). Razvoj javnega zdravstva na Slovenskem med prvo in drugo svetovno vojno: Dr. Ivo Pirc (1891–1967) – utemeljitelj javnega zdravstva na Slovenskem. Ljubljana: IJS RS.

Njeno delo na področjih mikrobiologije,

»Prosim bralca, da je blag pri kritiki slik, ker Banič, S. (1965, 18. februar). In memoriam. Milica Valentinčič - Petrović. Delo, str. 5.

parazitologije, epidemiologije in preventive je

Zgodovinski arhiv Ljubljana. LJU 561/ 6 / 48 Higienski Zavod.

še kako aktualno. Kot pravi Paolo Giordano,

je večino narisala avtorica sama, poklanjajoč

Gorec, S. (2013), Valentinčič-Petrović, Milica (1900–1965). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti.

italijanski pisatelj in fizik, virusi nimajo pameti, več pozornosti strokovni plati kot estetiki. Pri Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Pridobljeno na http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi756764/#slovenski-biografski-leksikon a se znajo hitro prilagoditi. V današnjem času se

risbah smo izpustili plastičnost …, ker bi to

Kratka zgodovina Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo. Pridobljeno na http://www.imi.si/o-institutu/zgodovina je ponovno pokazalo, da smo na milost in nemi-Valentinčič-Petrović, M. (1961). Osnove parazitologije človeka. Ljubljana: Univerzitetna založba.

lost prepuščeni majhni sili, ki si dovoli odločati

znatno podražilo učbenik.«

Giordano, P. (2020). V času epidemije. Ljubljana: Mladinska knjiga.

namesto nas.

(Valentinčič Petrović, 1961)

Likar, M. (1967). Žlahtna semena. Maribor: Obzorja.

18

19





EDVARD





PRODAN


1909–1990

INOVATOR IN

KONSTRUKTOR

TISKARSKEGA

STROJA

Edvard Prodan v mlajših letih. Tehniški muzej Slovenije.

mag. Martina Orehovec

NESKONČNI TISK

Prodan je leta 1955 skonstruiral in izdelal

prvi stroj za neskončni tisk napisov in znakov

na trakove iz tekstila in polivinila in ga leta

1957 izpopolnil za dvobarvno tiskanje. Stroj in

postopek za tiskanje je patentiral in za to prejel

jugoslovansko in mednarodno patentno listino v

Švici.

Bakrotiskarski stroj »M.&E.P.« za neskončni tisk. Tehniški muzej Slovenije. Foto: Patentirani postopek tiskanja je predvideval

Nada Žgank in Domen Pal.

Rodil se je 16. marca 1909 v Trstu. Nižjo

uporabo barv, odpornih proti pranju, ki so se

Načrt stroja. Tehniški muzej Slovenije.

šolo je obiskoval v Trstu, Lendavi in Ljubljani.

po končanem tiskanju naravno sušile na zraku

Model za ulivanje delov bakrotiskarskega stroja Edvard Prodan iz leta 1955.

Po 1. svetovni vojni se je izučil za puškarja in

Tehniški muzej Slovenije. Foto: Jaka Blasutto.

na prehodu prek vodilnih valjev, nameščenih v

finomehanika ter bil nekaj časa zaposlen v

Poslovno je sodeloval s številnimi velikimi

prostoru delavnice. Rotacijskemu tiskarskemu

smodnišnici v Kamniku. Med 2. svetovno vojno je

podjetji po Jugoslaviji − s tekstilnimi in s tistimi, stroju za globoki tisk je bil dodan poseben stroj,

bil zaposlen v Ljubljani, v gradbenem oddelku na

ki so izdelke pakirala v potiskano plastiko.

opremljen z večjim številom valjev, na katerih

Magistratu. Vključil se je v Osvobodilno fronto in

Vključno z izvrstno samogradnjo stroja je njegovo

se je tisk na traku dokončno posušil in fiksiral z

bil leta 1943 odpeljan v koncentracijsko taborišče

delo primer uspešne realizacije poslovne ideje v

vročim zrakom. Takrat je bil to edini stroj, ki je

Dachau. Po vojni se je peš vrnil v Ljubljano. Postal času socializma, ki ni bil naklonjen obrtnikom,

omogočal takšen tisk. Po končanem sestavljanju

je direktor ljubljanskega podjetja Propaganda.

privatni lastnini in naprednim idejam. Ko so se

je brez popravil deloval skoraj 20 let, kar

Tu je leta 1955 izdelal prvi rotacijski stroj za

leta 1970 začele pojavljati drugačne embalaže

priča o genialnosti njegovega konstruktorja in

globoki tisk za brezkončno tiskanje na tkanino in

in druge vrste tiska, je obrt zamrla. Umrl je 12.

izdelovalca, ki je bil brez formalne visoke strojne

ga leta 1957 izpopolnil za dvobarvni tisk.

decembra 1990 v Ljubljani.

izobrazbe.

20

21





Patentni glasnik. Tehniški muzej Slovenije.

Patentna listina. Tehniški muzej Slovenije.

Pripomočki za tiskanje in pripravo za tisk (grafični filmi za šampon). Tehniški Detajl tiskarskega stroja z matrico in tiskom na plastični tulec za šampon. Tehniški muzej Slovenije. Foto: Urša Vodopivec.

muzej Slovenije. Foto: Nada Žgank in Domen Pal.

PRISPEVEK K TEHNIŠKI

DEDIŠČINI

Leto po njegovi smrti je njegova družina

tiskarski stroj predala Tehniškemu muzeju

Slovenije. Ob stoti obletnici njegovega rojstva

je inovatorjev sin Tomaž muzeju predlagal, da

bi skupaj pripravili razstavo in stroj postavili na

ogled. Zbral je različno dokumentarno gradivo

in na podlagi ustnih pričevanj podrobno popisal





KOLESAR


očetovo delo, povezano s tiskarskim strojem.

Muzeju je tudi poklonil pripomočke in različne

V mladih letih, pred 2. svetovno vojno, se je

merilne inštrumente, ki jih je oče uporabljal pri

Prodan intenzivno ukvarjal s kolesarstvom. Bil je

delu s strojem.

član kolesarskega kluba AŠK Primorje in uspešen

Danes ima tiskarski stroj kot patentirani stroj

ter priznan kolesar v mednarodnem merilu.

posebno mesto med muzejskimi predmeti in je

Kolesa za dirke je izdeloval sam in tako tudi v

edini stroj v tiskarski zbirki, ki je samogradnja

športu uporabljal pridobljena praktična znanja.

in rezultat lastnega znanja, iznajdljivosti in izku-

Po 2. svetovni vojni je bil član odbora Ljudske

šenj. Predmet priča o inovativnosti in podjetno-

tehnike in je ves čas s praktičnimi nasveti pri

Viri in literatura

sti izjemnega posameznika in tradiciji slovenske

strojnih rešitvah pomagal mlajšim rodovom

Orehovec, M., Prodan, T. in Jarh, O. (2011). Edvard Prodan (1909-1990) in njegov inovativni stroj za brezkončno tiskanje [katalog razstave].

tehnične kulture.

inženirjev in tehnikov.

Tehniški muzej Slovenije. https://www.tms.si/?s=prodan 22

23





JANEZ





PUH


1862–1914

INOVATOR,

IZUMITELJ IN

INDUSTRIALEC

Janez Puh, portret. Tehniški muzej Slovenije.

Puhova tovarna leta 1914. Tehniški muzej Slovenije.

mag. Boris Brovinsky

Rodil se je 27. junija 1862 v preprosti kmečki

blagovno znamko Styria. Uspehi na znamenitih

Kljub prvim poskusom izdelave avtomobila leta

družini v Sakušaku pri Juršincih v Slovenskih

mednarodnih dirkah, kot so Dunaj–Berlin, Bor-

1900 jih je Puhova tovarna začela serijsko izdelo-

goricah. Imel je dva brata in sestro, od katerih

deaux–Pariz, St. Petersburg–Moskva, so v letih

vati šele leta 1906, ko je Puh ugotovil, da so pos-

je domačijo prevzel mlajši brat Franc. Z ukom v

1883 do 1885 ponesli slavo koles Styria širom

tale razmere za njihovo proizvodnjo ugodnejše.

ključavničarski obrti je začel z dvanajstimi leti pri Evrope. Puh je leta 1897 zapustil podjetje, pri

Leta 1909 je poletel vodljivi zrakoplov Estaric 1,

mojstru Kranerju v Rotmanu, nadaljeval na Ptuju

čemer se je zavezal, da dve leti ne bo pričel z isto ki ga je poganjal motor iz Puhove tovarne. Istega

in v Mariboru in učno dobo končal pri mojstru

dejavnostjo (njegovo ime se je sicer ohranilo v

leta je tovarno prizadel požar in uničil del proiz-

Geršaku v Radgoni. Po dodatnem izpopolnjeva-

nazivu tovarne vse do leta 1909). V tem obdob-

vodnje, a je ta kljub temu beležila nenehen vzpon.

nju v Avstriji in Nemčiji je med letoma 1882 in

ju ni miroval. Med drugim je razvil štiritaktni

Puhova osebna angažiranost glede tehničnih in

1885 služil vojaški rok pri topništvu, kjer je postal dvovaljni zračno hlajeni motor tipa bokser. Leta

poslovnih vprašanj in breme odgovornosti so

Številni Slovenci so se ob

prvi ključavničar v polku. Po služenju vojaškega

1899 je kupil tovarno, ki sta jo medtem ustanovi-

postopoma načeli njegovo zdravje, zato se je leta

prelomu v 20. stoletje odpravili

roka se je za stalno naselil v Gradcu, kjer je pri

la Werner in Nöthig, njegova tesna sodelavca iz

1912 umaknil iz podjetja. V tovarni, ki je takrat

s trebuhom za kruhom v boljši

mojstru Luschneiderju popravljal v tistem času

Styrie. Solastnica tovarne Johann Puch – Erste

zaposlovala 1.100 delavcev, so izdelali 16.000

svet. Veliko jih je šlo v Ameriko,

uveljavljena visoka kolesa. Pri mojstru Alblu je

steiermärkische Fahrradfabrik, Johann Puch,

koles, 300 motornih koles in 300 avtomobilov.

še več se jih je odpravilo v večja

začel izdelovati nizka oz. »varnostna kolesa«, kot

A.G. je bila njegova žena Maria. Rojena je bila bla-

Poleg tega so bili v tistem času že uveljavljen

avstrijska industrijska mesta. Le

bi lahko prevedli takratno poimenovanje koles

govna znamka, ki je nosila priimek generalnega

proizvajalec gospodarskih in posebnih vozil ter

redkim je uspelo, kar je našemu

te vrste ( safety). Leta 1889 se je poročil z Mario direktorja – Puch. Leta 1902 so izdelali motorno

avtobusov.

rojaku Janezu Puhu, ki je postavil

Reinitzhuber in odprl delavnico oz. podjetje, ki je

kolo z lastnim motorjem, ki je kot prototip jeseni

Janez Puh je umrl 19. julija 1914 v Zagrebu za

eno največjih tovarn motornih

ob prodaji koles drugih znamk začelo izdelovati

istega leta zmagalo na dirki na Semmering in naj-

posledicami srčne kapi, star komaj 52 let. Poko-

vozil v Avstriji.

tudi lastna. Kolesa so kmalu dobila prepoznavno

pozneje leta 1903 prišlo v serijsko proizvodnjo.

pan je v Gradcu.

24

25





Proizvodni obrat Puhove tovarne, 1905. Tehniški muzej Slovenije.

Motorno kolo Tomos Puch 250SGT. Tehniški muzej Slovenije. Foto: Dragan Arrigler.





INOVATOR IN INDUSTRIALEC


poškodb gum zelo dobrodošlo. Dva patenta so

Puhu podelili za izboljšave na karoseriji avto-





PUH IN ROG


Janez Puh se je v zgodovino zapisal kot eden

mobila (izvedba tesnjenja avtomobilskih stekel

največjih proizvajalcev koles in motornih vozil

in zamisel usmerjanja zračnega toka za hlajenje

Čeprav je Janez Puh delal v Gradcu od leta

svojega časa, pri čemer ostaja javnosti manj znana

motorja). Med izumi s področja motorjev z notra-

1885, je uradno postal meščan mesta šele leta

njegova inovativnost. Prejel je vsaj trinajst paten-

njim izgorevanjem so Puhu priznali štiri patente,

1912 in kljub njegovemu prispevku k razvoju ni-

tov s področja tehnologije cestnih vozil in šest s

in sicer naprava za uravnavanje vžiga, naprava za

koli ni bil deležen kakšne pomembnejše počas-

področja pisalnih strojev. Prvi trije Puhovi patenti segrevanje olja za mazanje pri motorju, regulacij-titve. Šele desetletja po njegovi smrti je Gradec

iz obdobja 1899–1903 se navezujejo na izdelavo

ski ventil med uplinjačem in valjem motorja, ki je

po njem imenoval eno od mestnih ulic. Kot za-

koles. Če sta prva dva bolj tehnološke narave (iz-

skrbel, da motor pri prostem teku ni ugasnil, in

nimivost velja omeniti, da sta Puhova tovarna in

delava verižnih zobnikov iz tanjše pločevine), gre

štirivaljni motor v t. i. bokser izvedbi.

pozneje blagovna znamka »postavljali na noge«

pri tretjem za posebno konstrukcijo zložljivega

Puhova inovatorska in izumiteljska dejavnost

slovenske tovarne koles in motornih koles. Naš

kolesa, ki ga je enostavno mogoče prirediti v vozi-

ni segala le na področje koles in motornih vozil,

rojak Fran Batjel, ki je po prvi svetovni vojni svo-

ček za prevoz ranjencev. Več Puhovih patentov se

temveč tudi pisalnih strojev, na katerih je prido-

jo tovarno koles preselil iz Gorice v Ljubljano, se

je nanašalo na motorna vozila. Leta 1912 je patent-

bil šest patentov.

je te dejavnosti učil pri Puhu v Gradcu. Največja

v drugi polovici 50. let začel z licenčno izdelavo

nemu uradu prijavil izum kardanskega prenosa

Koliko je bilo pri vseh teh patentih izvirnih

slovenska tovarna koles vseh časov, Rog iz Lju-

motornih koles v sodelovanju z naslednico Puho-

moči z motorja na zadnje kolo pri motornem ko-

Puhovih idej, ni znano. Treba je namreč upošte-

bljane, je začela prva kolesa izdelovati v sodelo-

ve tovarne iz Gradca, Steyr Daimler Puch. Nasled-

lesu; patent so mu podelili leta 1913. Trije patenti vati dejstvo, da so si industrialci lastili tudi indu-vanju s tovarno Puch, ki ji je vse do preloma v 60.

nik koncerna, ki je nosil Puhovo ime in se danes

se nanašajo na rešitve hitro snemljivega kolesa

strijsko lastnino, v katero so investirali, čeprav je leta 20. stoletja dobavljala sestavne dele, dokler

imenuje Magna Steyr, je razširil svojo dejavnost

pri motornih vozilih, kar je bilo v časih pogostih

nastala po tujih zamislih.

jih Rog ni osvojil v celoti. Tudi koprski Tomos je

tudi v Slovenijo.

26

27



Kolo Styria tandem iz 1895. Tehniški muzej Slovenije. Foto: Blaž Zupančič.





KOLO STYRIA TANDEM


Viri in literatura


Allgemeine Automobil Zeitung Wien und Berlin, 1900 1914.

Po odsluženi vojaščini se je Puh za stalno na-

Die Ostmark, Illustrierte Fachzeitung für Radfahr und Skisport, 1898, 1899.

selil v Gradcu, kjer je postal eden najuspešnejših

Die Radlerin, Berlin W. und Wien, 1898.

podjetnikov in tovarnarjev nekdanje monarhije.

Marburger Zeitung, 1892, 1895, 1897, 1900, 1906, 1909, 19111914.

Ob omembi začetkov proizvodnje koles v Puhovi

Johann Puch – Erste steiermärkische Fahrrad-Fabriks- Aktien-Gesellschaft in Graz [katalog, april 1909].

delavnici in avstrijske industrije koles nasploh ne

naj bi postal prvi proizvajalec koles s celine, ki je Katalog koles in motornih koles tovarne Puch, 1908.

moremo mimo tesne povezave z angleško indu-

uporabil to nemško novost. Kolesa Styria so se

Struna, A. (1963). Janez Puh - Johann Puch avstrijski industrijec slovenskega rodu. Ljubljana: Tehniški muzej Slovenije.

strijo koles, ki je bila ena vodilnih v tistem času.

kmalu izkazala na velikih mednarodnih kolesar-

Seper, H. (1968). Damals als die Pferde scheuten. Wien: Österreichischer Wirtschaftsverlag.

Puh je zastopal in prodajal kolesa angleških pro-

skih preizkušnjah izven monarhije in si pridobila

Šamperl Purg, K. (1998). Janez Puh: človek, izumitelj, tovarnar, vizionar. Zgodovinski arhiv Ptuj.

izvajalcev Humber&Co. in Hillmann, Herbert&Co-mednarodni sloves. V zbirki koles TMS hranimo

Brovinsky, B. (2005). Kako so konjske moči spodrivale konje. Ljubljana: Tehniški muzej Slovenije.

oper. Od pomladi 1890 so nizka kolesa, ki so

dve, ki sta povezani s Puhovimi začetki serijske

Seper, H., Pfundner, M. in Lenz, H.P. (1999). Osterreichische Automobilgeschichte (2. dopolnjena izdaja). Dunaj: Eurotax GmbH.

prihajala iz njegove delavnice in povzemala za-

izdelave koles. To sta varnostno kolo za dirkališče

Šamperl Purg, K. (2001). Razmerje med mestom in vasjo kot problem slovenskega narodnega gibanja na primeru Ptuja in okolice pred prvo snovo priznanega Humberja, nosila zaščitni znak

in tandem. Če za prvo ne moremo z gotovostjo

svetovno vojno (nekateri vidiki): skrajšana magistrska naloga. Zgodovinski arhiv Ptuj.

Styria. Od samega začetka lastne proizvodnje je

trditi, da je bilo izdelano v Gradcu (mogoče ga

Dežman, J., Hudales, J. in Jezernik, B. (ur.). (2008). Slovensko meščanstvo: od vzpona nacije do nacionalizacije (1848-1948). Celovec: Mohorjeva Hermagoras.

Puh spremljal konkurenco, zaposloval delavce

je Puhovo podjetje kot zastopnik angleškega

Sitar, S. (1998). 100 let avtomobilizma na Slovenskem. Ljubljana: DZS.

iz Anglije ter uporabljal najkakovostnejše stroje,

Humberja zgolj prodalo prvemu lastniku), je bil

Sitar, S. (1995). Z vozili skozi čas. Ljubljana: Prešernova družba.

tehnologijo in materiale. Leta 1892 je kakovostne

tandem Styria nedvomno izdelan tam, in to v

Seper, H. (1964). 100 Jahre Steyr-Daimler-Puch AG. Blatter fur Technikgeschichte (26) str. 1– 86.

britanske brezšivne cevi zamenjal z domačimi,

času, ko je bil Janez Puh še na čelu tovarne, ki jo

Ehn, Friedrich F. Johann Puch und seine Automobile. Grössing, H. (ur.), Autos – Fahrer - Konstrukteure: Automobilismus im Aufbruch. Dunaj: izdelanimi po tehnologiji Mannesmann. S tem

je ustanovil.

Erasmus Verlag.

28

29





TONI





PRIJON


1929–2016

Toni Prijon med vožnjo leta 1959 na reki Vézère v Franciji, ko je osvojil naslov Toni Prijon (desno) in Jože Srebrnič v delavnici brodarskega društva Solkan okoli mag. Boris Brovinsky

svetovnega prvaka. Arhiv družine Tonija Prijona ml.

1950. Arhiv Albina Špacala.

lokacijo za čolnarno ob Soči, ki so jo z udarniškim

Sprevidel je, da doma nima prihodnosti in se

delom začeli graditi 1951 in končali naslednje

odločil za prebeg v Italijo ter naprej v Rosenheim

Solkanec, ki se je s kajaki in vesli,

leto. Prijona pa je pot kmalu odpeljala drugam.

na Bavarsko. Pridobil je nemško državljanstvo

ki nosijo njegovo ime, vpisal

V Mostarju je zaključil šolo za rezervne oficirje in in se leta 1957 zaposlil v znani tovarni kajakov

sprejet v International Whitewater Hall of Fame

med največja imena svetovnega

nadaljeval študij na vojaški akademiji v Beogra-

Klepper. Njihovi zložljivi kajaki z lesenim ogrod-

(Maryland, ZDA) zaradi izjemnih dosežkov na po-

kajakaštva.

du, kjer se mu je življenje nepričakovano obrnilo

jem in prevlečeni s platnom ( Faltboot) so bili dročju oblikovanja in izdelave kajakov. V devet-na glavo. Enega njegovih sošolcev so pri poskusu

tedaj sinonim za kakovost. Veliko prostega časa

desetih letih 20. stoletja se je postopoma umikal

Toni Prijon - Kurinčev se je rodil 23. junija

pobega čez mejo prijeli in zaprli. Prijona so obto-

je namenil treningu kajakaškega spusta in leta

iz podjetja in ga prepuščal sinovoma. Upokojil se

1929 v Gorici. Že v mladosti se je navdušil za ka-

žili, da je vedel, a ga ni naznanil, zato so ga za tri 1958 osvojil naslov nemškega prvaka. Naslednje

je leta 2011.

jakaštvo in svoj prvi čoln izdelal v očetovi mizar-

leta zaprli v kaznilnico v Foči. Po vrnitvi v Solkan leto je bilo prvo svetovno prvenstvo v spustu na

ski delavnici. Po drugi svetovni vojni je z vrstniki se je pridružil kajakašem. Želel si je, da bi nada-divjih vodah na reki Vézères. Prijon je predlagal,

Domotožje ga je vleklo v Soško dolino, kjer je

začel zbirati in obnavljati zapuščene sandoline.

ljeval šolanje, a ga je tajnik KS Solkan odpravil

da se ga udeležita tudi Pavel Bone in Bogdan

obnovil hišo v Logu pod Mangartom. V Klavžah je

Leta 1947 je bil eden od ustanoviteljev kaja-

z besedami: »Tonček, ti si bil na robiji, bodi tiho

Svet. Jugoslovanska kajakaška zveza ju ni pod-

postavil tovarno za izdelavo vesel, v Čezsoči pa

kaškega kluba Brodarsko društvo Solkan. Med

in bejži delat v Meblo.« Prav tako ni smel delati

prla, zato sta se ga udeležila na lastne stroške.

kajakaški center in trgovino. Prispeval je k razvo-

člani je bilo nekaj izučenih mizarjev, spretnih v

v očetovi mizarski delavnici, zato se je ukvarjal

Naslov svetovnega prvaka je za Nemčijo osvojil

ju turizma v Posočju, ki ga je promoviral v svetu,

obdelavi lesa, tako da so sami izdelovali čolne in

z veslanjem in pomagal vsem, ki so se želeli na-

Prijon, Bone je bil drugi, tretjeuvrščeni Švicar pa

in na različne načine podpiral mlade športnike in

vesla. Toni Prijon, Pavel Bone in Jože Srebrnič -

učiti kajakaških veščin. Z Jožetom Srebrničem,

je tekmoval s čolnom, ki ga je izdelal Bone. Prijon

društva. Občina Bovec mu je julija 2016 podelila

Čufo so naredili prva vesla s konkavno lopato in

Pavlom Bonetom in Tinom Benso (pozneje se jim

je že prej zapustil tovarno in odšel na svoje, tako

naslov častnega občana. Umrl je 30. decembra

težiščem za osjo ročaja, kar je omogočalo miren

je pridružil še Danči Vuga) so ustanovili delavnico

da je po osvojitvi naslova nadaljeval z izdelavo

2016 v Rosenheimu, kjer je tudi pokopan. Kajaka-

zaveslaj. Prijon in Srebrnič - Čufo sta izbrala tudi Šport, ki je delovala izven društva.

vesel in kasneje tudi čolnov. Leta 2007 je bil

škemu svetu je zapustil neprecenljivo dediščino.

30

31





OD LESA IN PLATNA DO





POLIETILENA


Prijon je leta 1962 v Rosenheimu odprl obrtno

delavnico, ki jo je postavil na zemljišču soproge

Lotte. Začetki so bili težki, prvo leto je čolne iz-

deloval sam, nato sta se mu pridružila slovenska

mizarja iz Tolmina.

Zaslutil je prihodnost v tehnologiji gradnje

plovil iz takrat nove vrste plastičnih mas in se

med prvimi lotil razvoja izdelave čolnov iz armira-

nega poliestra oz. stekloplastike (fiberglas). Nova

tehnologija je omogočala neskončne možnosti

oblikovanja linij trupa. Prijon si je do zadnje po-

drobnosti zamislil in realiziral tako rekoč »idealno obliko« čolna, ki je pri čolnih z lesenim ogrodjem

in platneno prevleko ni bilo mogoče doseči.

Med pripravo orodja za izdelavo kajaka. Arhiv družine Tonija Prijona ml.

Stroj tovarne Prijon za izdelavo kajakov iz posebne vrste polietilena HTP s Izdelava čolna z vpihovanjem je videti zelo preprosta. Bat stroja, visokega 12

»Kmalu smo postali eden najboljših izdeloval-

postopkom napihovanja. Material, ki se lahko obdeluje le po tem postopku, ima metrov, z višine šestih metrov počasi potiska segreto plastiko skozi obroč in vrsto prednosti pred drugimi plastičnimi masami in postopki, ki jih uporablja ustvarja veliko cev, ki postopoma potuje navzdol. Ko pride do tal, stroj stisne obe cev tekmovalnih čolnov z najboljšimi modeli.

konkurenca (odpornost, nižja masa, stabilnost oblike, odpornost proti UV žarkom, polovici kalupa skupaj, zrak pa napihne stisnjeni material, ki dobi obliko čolna.

možnost ponovne uporabe). Arhiv družine Tonija Prijona ml.

Arhiv družine Tonija Prijona ml.

Leta 1978 sem imel zaposlenih pet oseb, enako

kot moj oče v svoji mizarski delavnici pred voj-

no v Solkanu. Delali smo cele dni, brez dopusta.

Taifunu, prvemu modelu kajaka, ki je bil

izdelan z novo tehnologijo, so sledili T-Slalom,

Prvi dopust sem imel šele leta 1977, ko smo z

mase iz termoplastičnih materialov, kakršen je

Postopek je bil izredno drag, ker je zahteval

ogromen, 350 ton težak stroj, za vsak model plovi-

T-Canyon in Invader. V začetku devetdesetih let

družino odšli za dva tedna veslati v Bovec.«

polietilen. Prelom v 80. leta, ko si je polietilen

je v sodelovanju z vrhunskimi kajakaši prišel na

utiral pot v množično proizvodnjo plovil, je po-

la pa še posebno orodje iz polnega, tono težkega

Kot vešč mizar se je loteval izdelave in izbolj-

trg model Hurricane, ki pomeni začetek prostega

menil tudi svojevrsten mejnik v Prijonovi tovarni.

aluminijastega bloka z izrezkano obliko čolna. Pri

šav kajakaških vesel. V obliko vesla je vnesel nove

sloga v kajakaštvu.

Ob tekmovalnih čolnih so začeli več pozornosti

Prijonu so bili v dilemi. Je investicija v novo tehno-zamisli, kot so npr. rebrasti žlebovi na lopati ve-

Podjetje ima danes distributerje po vsem

namenjati potovalnim kajakom, kanujem in re-

logijo prava odločitev? Bo trg sprejel nov model?

sla in ovalni zaključek lopate. Domislil se je tudi

svetu. Čolne in njihove sestavne dele izdelujejo

kreativnim kajakom za veslanje na divjih vodah.

Čoln se je izkazal za zelo robusten in postal zelo

enostavne rešitve, kako zatesniti anorak pri odpr-

priljubljen med rekreativnimi kajakaši. Ko je šlo

v več evropskih državah in jih sestavijo na Bavar-

tinah, in sicer z elastičnimi manšetami. Posel je

»Svetovni vrh smo dosegli s čolni iz polietilena.

podjetje za izdelavo jadralnih desk HiFly leta 1986

skem, kjer je tudi centralno skladišče. Toni Prijon

stekel in kupci so na čolne čakali do pol leta.

Z dobrim znancem sva študirala, kako izdelati

v stečaj, so stroj, ki naj bi stal dva milijona tedanjih ml. vodi glavni del podjetja, kjer izdelujejo rekrea-

Če so vedno lažji čolni iz novejših kompo-

čoln iz materiala, ki se ne bi uničeval, kar bi

nemških mark, kupili iz stečajne mase.

tivne čolne in opremo, izdelavo vesel in tekmo-

zitnih materialov na osnovi epoksidnih smol in

valnih kajakov pa je prevzel njegov brat Jurgen.

ogljikovih vlaken za tekmovalce predstavljali

bila osnova za množično kajakaštvo. Moj pri-

»Par let smo životarili, a potem je posel stekel.

Tonija Prijona - Kurinča sta odlikovali delav-

konkurenčno prednost, je bilo prav nasprotno

jatelj je nameraval izdelovati surf deske, jaz

Moj sin si je izmislil inovacijo in pocenil kalup nost in prijaznost, bil je vsestransko razgledan.

pri rekreativnih kajakaših na divjih vodah. Ro-

pa kajake. A investicija je bila neverjetna. Do

na tretjino cene, kar nam je omogočilo, da

Poleg maternega jezika je govoril italijansko,

bustnost in odpornost na udarce sta bili zanje

nemško, srbsko in hrvaško ter osnove francošči-

smo izdelovali več različnih modelov čolnov.

pomembnejši od mase čolna. Proizvajalci rekrea-

takrat so bili stroji za pihanje polietilena le

ne in angleščine. Kot zaveden Primorec je bil zelo

tivnih kajakov so začeli uporabljati odpornejše

majhni. Mi smo potrebovali ogromnega.«

To nam je prineslo denar.«

ponosen na svojo sukenščino (solkanščino).

32

33



ČOLNI ZA PRVAKE

Toni Prijon je v svoji tovarni ves čas osebno skrbel za to, da so njegovi čolni Tudi zmagovalec olimpijskega slaloma v

ohranjali visoko kakovost. Arhiv družine Tonija Prijona ml.

Toni Prijon se je v Nemčiji kmalu znašel, a ni

Münchnu leta 1972, Siegbert Horn iz Nemške de-

šlo vse gladko. Leta 2013 se je spominjal:

mokratične republike z druge strani železne za-

vese, je veslal v kajaku Prijon. Funkcionarji NDR

»Klepper, šef podjetja mi je odobril, da sem

so v iskanju najboljšega čolna že leto prej prišli v delal samo polovico delovnega časa, preostali

Rosenheim in ekipo oskrbeli s kajaki.

čas dneva pa sem se šolal pri Goethe-Institutu.

Po osamosvojitvi Slovenije je načrtoval pre-

nos dela proizvodnje v Posočje, kjer je nameraval

Viri in literatura

Se ve, kaj so bili starejši Nemci! Šef urada za

postaviti večjo tovarno. Ni se mu izšlo, kajti ka-

Blog Tatjane Malec. Pridobljeno 18. 11. 2020 na https://www.rtvslo.si/blog/tatjana-malec/v-spomin-na-solkanca-tonija-prijona-tujce me je vprašal: Ali si prišel k nam delati

kurinca/114113

kovost izdelave naj bi bila slabša kot na Češkem,

Pismo Tonija Prijona Marjanu Kranjcu in Tatjani Malec. ( 22. 4. 2013). [posredovala Tatjana Malec 14. 11. 2020 v elektronski obliki, word ali nam soliti pamet? Odločil sem se, bom šel

poslovno okolje pa nenaklonjeno podjetništvu,

dokument].

v Kanado. Medtem je bilo prvenstvo Nemčije

kar je ponazoril s primerom:

Rokopis Alme Prijon. (12. in 15. 11. 2020). [skeniran in poslan kot PDF dokument v priponki 15. 11. 2020]

»Uvozil sem stroj, vreden 100.000 nemških

In memoriam Anton Toni Prijon. Pridobljeno 3. 11. 2020 na https://www.mojaobcina.si/bovec/novice/in-memoriam-anton-toni-v kajaku. Bil sem že znan. Papirje za Kanado

prijon-1929-2016.html

mark, pa so dva meseca 'mečkali' s papirji in

sem tedaj že urejal, a postal sem svetovni

Zgodovina kluba. Pridobljeno 18. 11. 2020 na https://socakajak-klub.com/zgodovina-kluba/

sezona je šla mimo. Da bi bilo še huje, sem mo-

Bezljak, R. in Humar, A. (ur.). (2018). Že 70 let proti toku,.Ob 70. obletnici Kajak kluba Soške elektrarne. Solkan: Kajak klub Soške elektrarne.

prvak. Zaljubil sem se. Ostal sem v nemški

Delček slovenske športne zgodovine. Pridobljeno 18. 11. 2020 na https://www.delo.si/polet/delcek-slovenske-sportne-zgodovine/

ral imeti zaposlenega nekoga, ki je skrbel za

deželi.«

Umrl kajakaski svetovni prvak Anton Prijon. Pridobljeno 3. 11. 2020 na https://old.delo.si/sport/drugi-sporti/umrl-kajakaski-svetovni-prvak-anton-prijon.html

Številni tekmovalci so s čolni Prijon desetle-

normative, da je štel, koliko kilogramov barve

Umrl je kajakaški svetovni prvak in svetovno znan izdelovalec čolnov. Pridobljeno 3. 11. 2020 na https://siol.net/sportal/drugi-sporti/umrl-jetja osvajali naslove na svetovnih prvenstvih in

so porabili. Neprestano sem moral nekaj ure-

kajakaski-svetovni-prvak-in-svetovno-znan-izdelovalec-colnov-432674

olimpijskih igrah. Med zmagovalce se je zapisal

jati na občini. V Rosenheimu občine od znotraj

Arnu, M. (2018). Mit Kanusport Grenzen Ueberwinden, Szene/Portrait/Toni Prijon. Munchen: KANU Magazin, 01. 2018, str. 62–67.

tudi Prijonov sin Toni ml., ki je leta 1985 osvojil

Marušič, J. (2017). Anton Prijon – kajakaški vizionar. Kajak&Kanu, Revija Kajakaške zveze Slovenije, VII (2), str. 27,28.

moštveni, dve leti kasneje pa posamični naslov

nisem videl, dokler mi niso podelili nagrade za

Prijon GmbH. Katalog 1994- 2020.

svetovnega prvaka.

najboljšega podjetnika.«

Razgovor z Albinom Špacalom, 10. 11. 2020, Solkan.

34

35



bolj prožnimi podjetji. Kvaliteta izdelkov se ne zapisal inženirjev, mislim na tiste iz takratnih odraža vedno v komercialni uspešnosti podje-

časov, ko so bili še tako redki in dobri, da so jih tja. In obratno, a to je že druga zgodba.«

spoštljivo ogovarjali z inženir »ta pa ta«. Kas-

neje so pri nas vpeljali višjo dvoletno strojno

Prva motorna kolesa so bila izdelana po Pu-

hovi licenci, kmalu pa so v Tomos začeli prihajati

fakulteto z nazivom ing. Še malce kasneje so

strokovnjaki iz vse Slovenije in Jugoslavije. Od-

diplomantom teh višjih šol omogočili, da so,

delek za razvoj, konstrukcijo in raziskave proizvo-

z nekaj dodatnimi izpiti, pridobili naziv dipl.





SESTAVLJENA ORGANIZACIJA


dov (RKR) je začel delovati že v prvih letih obsto-

ing. Prejšnji dipl. ingi so tako čez noč postali ZDRUŽENEGA ZNANJA

ja tovarne. Iz oddelka je leta 1962 nastal Institut

univ. dipl. ingi. Potem smo dobili še bolonjski

BIVŠE JUGOSLAVIJE

Tomos, ki je prevzel razvoj, projektiranje novih

izdelkov, izdelavo prototipov, tehnične meritve,

študij z magistri, ki so nekaj povsem drugega

preizkušanje sklopov in izdelkov, razvojno teh-

Tovarna motornih koles Tomos, ustanovljena

kot prejšnji magistri, ki so si to titulo pridobili nologijo, patentno in dokumentacijsko-informa-leta 1954, ni bila le največja tovarna teh vozil v

tivno službo ter vse druge dejavnosti, potrebne,

s podiplomskim študijem. Babilon, da mu ni

Sloveniji in bivši Jugoslaviji, temveč ena redkih,

da izdelek zadovolji tržišče po estetski, uporabni,

para. Imenovanje inženir Miloševič ali inženir





TOMOSOVCI


ki se je kmalu usmerila v lasten razvoj. Za razliko

gospodarni, kakovostni in cenovni plati.

od dobršnega dela jugoslovanske industrije mo-

Černeka, kot je znala z ravno pravšnjim malo-

Na inštitutu so razvili veliko patentov, izvirnih

mag. Boris Brovinsky

tornih vozil so Tomosove izdelke, ki so bili plod

rešitev in novih proizvodov. Pomembno je izpo-

meščanskim pridihom povedati Anica Vuga in

lastnega znanja, cenili po vsej Evropi in izven

staviti, da se niso ukvarjali le z zamislimi, ki so

ali je gospod inženir oče doma, kot je spraše-

njenih meja, vključno s tako zahtevnimi trgi, kot

bile sicer napredne, inovativne, drzne, a v danih

so ZDA.

vala naša soseda, kjer smo živeli, pa je povsem

razmerah neizvedljive, ampak so upoštevali tudi

Kaj je predstavljal Tomos, je slikovito zapisal

uporabnost in možnosti dejanske izvedbe v se-

izginilo iz našega besednjaka. Ostali so samo

eden od njegovih inženirjev, ki je delal na inštitu-

rijski proizvodnji. Tomosovi strokovnjaki so znali

še doktorji.

tu, Zvone Černeka:

poiskati pravo pot, da so bile njihove zamisli

Tomosovi razvojni inženirji so se šolali na

»Tomos je bil mesto v malem. Imel je svojega

uresničljive, dobro sprejete med uporabniki in

priznanih strojnih fakultetah od Beograda do

zdravnika, zobozdravnika, psihologa, socialno

marsikdaj jih je kopirala tudi konkurenca.

Strokovni kader je v novo tovarno na obali

Ljubljane. Najstarejši med njimi so s študijem

delavko, voznike osebnih avtomobilov, varno-

prihajal iz vse Slovenije in tudi Jugoslavije; naj-

morda začeli že pred vojno na Dunaju ali v Pra-

stnike, menzo, tiskarno s knjigoveznico, lastno

več iz tovarn Litostroj Ljubljana in TAM Maribor.

gi, a teh podrobnosti ne poznam.«

vrtnarijo in celo referenta in organizatorja

Kdo so bili ti ljudje, kaj so predstavljali in kako so prihajali v Tomos, se spominja ing. Černeka:

športne rekreacije. Na Bledu, tik ob jezeru, je

V nadaljevanju izpostavljamo nekaj vodilnih

»Jedro ekipe je sestavljala prva povojna gene-

bil tudi Tomosov počitniški dom, dom moje

konstruktorjev projektantov in inovatorjev, ki so

racija inženirjev. Stara šola svetovljanov. Na

se preselili v Koper in s svojimi idejami in zna-

mladosti. Vse, kar bi v današnjih časih, tako

spletu lahko tu pa tam zasledimo kaj o njih, da

njem prispevali k uspešni razvojni poti Tomosa. V

kot se v kleni slovenščini reče, »outsourcali«.

zlatih letih sta na področju konstrukcije delovali

bi bili skupno predstavljeni na enem mestu, pa

Vse te službe so počasi, ena za drugo ugašale,

dve skupini, in sicer skupina dvokolesnega pro-

nisem zasledil.

grama pod vodstvom Erika Mihevca in skupina

dokler ni ugasnil tudi Tomos sam, ki se, kot

A najprej manjša lekcija o našem visoko-

stabilnih in izvenkrmnih motorjev pod vodstvom

osameli dinozaver, ni znašel in kot mnogi dru-

Romea Miloševiča.

šolskem učnem sistemu. Če sem uvodoma

gi slovenski industrijski giganti klonil v bitki z 36

37



ERIK

MIHEVC





SKUTER


1924–2008

Prvo vozilo po zamisli Erika Mihevca je nastalo

leta 1961. Šlo je za prototip skuterja prostornine

50/100 ccm, ki je imel namesto klasičnega zobni-

OČE

škega menjalnika brezstopenjski jermenski vari-

TOMOSOVIH

ator (v pestu kolesa) in električni zagon. Zamisli

o lansiranju popolnoma novih vozil v času, ko še

MOTORNIH

licenčna niso bila v celoti osvojena, so prehitevale KOLES

zmožnosti tovarne. V takih okoliščinah se je bolje

oddelek loteval tudi razvoja novih lastnih vozil in

obnesla drugačna strategija, in sicer postopen

jih pripeljal vse do prototipne faze. Nekaj teh hra-

razvoj novih in sodobnejših sestavnih sklopov

Vodja oddelka razvoja vozil Erik Mihevc ob petdesetletnici, 2. 6. 1974 (v sredini), skupaj s sodelavci. Zadnji zgoraj desno je njegov namestnik Klement Vuga, med ni Tehniški muzej Slovenije.

motornih koles in zamenjava starih, Puchovih.

njima pa stoji vodja tekmovalnega programa Tomosa Janez Imperl. Z njim sta V šestindvajsetih letih dela v Tomosu (upokojil

Med prvimi so se v Tomosu odločili za najzah-

patentirala kolutne zavore za motorna vozila. Drugi z leve zgoraj je vodja razvoja motorjev in agregatov Romeo Miloševič. Družinski arhiv Vojka Mihevca.

se je leta 1985) je Erik Mihevc prejel več mednaro-

tevnejši – pogonski agregat z menjalnikom. Pri

dnih priznanj in bil avtor večjega števila patentov.

njegovem razvoju je Erik Mihevc uporabil nekaj iz-

Tako imenovana nova generacija pogonskih agre-

virnih zamisli. Že sam motor je bil tako zasnovan,

Rodil se je leta 1924 v Mariboru, kjer je kon-

Ožbalt ...) in po svetu (Chichoki in Gujranwal v Pa-

gatov je v posodobljeni obliki prepoznavna še v

da je omogočal enostavno prilagoditev različnim

čal gimnazijo in Industrijsko kovinarsko šolo. V

kistanu). Velikokrat je prisostvoval odprtju novih

zadnjih generacijah Tomosovih motorjev pol sto-

potrebam tako po prostornini in moči motorja

Ljubljani je končal še Tehniško srednjo šolo in se

hidrocentral in osebno nadzoroval prvi zagon. Še

letja po njihovi premieri. Ob vseh patentih velja

kot prestavnih razmerjih. Motorje te zasnove smo

vpisal na Fakulteto za strojništvo. Študija zaradi

po selitvi v Koper so mu v strokovno revizijo po-

omeniti tudi njegov delež pri razvojnih projektih

tako srečali pri kolesih z motorjem, motornih ko-

družinskih razmer ni končal. Leta 1946 se je za-

šiljali projektno dokumentacijo regulacije novih

vozila A9 (enostavno in poceni kolo z motorjem)

lesih A kategorije in dirkalnih motorjih. Za izum

poslil v ljubljanskem Litostroju kot konstruktor

hidroenergetskih projektov (primer SD-1 Dravskih

in motocikla z dvovaljnim motorjem prostornine

pretikalnega mehanizma in menjalnik s sklopko

dvigal. Po premestitvi na oddelek turbin se je

Elektrarn Maribor).

175 ccm. Oba izdelka nista dočakala serijske pro-

in zobniškim stavkom je Erik Mihevc v letih 1967

posvetil vprašanjem regulacij in stabilnosti velikih Ko je v Kopru začela delovati nova tovarna mo-izvodnje, predvsem drugi pa je (kot prototip na

do 1970 prejel od Zveznega zavoda za patente

hidro-energetskih postrojenj, za katera je razvijal

tornih koles in iskala strokovnjake za razvojni in

sejmih) zbudil mednarodno pozornost z napre-

SFRJ tri patente.

krmilne sisteme. Na osnovi izvirne konstrukcije

konstrukcijski oddelek, se je Erik Mihevc preselil

dno zasnovo in zmogljivostmi, tehnološko stroko

Med drznejšimi zamislimi s področja motornih

akcelerotahimetrične glave je razvil družino Li-

na obalo. Najprej je bil zadolžen za koordinacijo

pa z zanimivo izvedbo spoja dveh motornih gredi

koles velja izpostaviti še Mihevčev izum lahkih

tostrojevih hidravličnih regulatorjev (tipi AT1 do

z licenčnim partnerjem, tovarno Steyr Daimler

v eno dvovaljno.

mehanskih kolutnih zavor za motorna kolesa, ki

AT4), ki so že dolgo pred pojavom elektronskih

Puch, kmalu pa je postal vodja razvoja in kon-

Pod njegovim vodstvom je bila v Institutu To-

so imele boljši zavorni učinek od uveljavljenih

zagotavljali stabilno in varno obratovanje hidro-

strukcije dvokolesnega programa (od leta 1958

mos izdelana tudi študija štiritaktnega dvovalj-

bobnastih in so bile zaradi odpravljenih pomanj-

elektrarn z Litostrojevimi turbinskimi gonili vseh

vodja razvoja vozil) v Tomosu in v pozneje usta-

nega motorja 350 ccm s kompenzacijo masnih

kljivosti dotlej znanih izvedb primerne tudi za

tipov. V svojem litostrojskem obdobju je projekti-

novljenem inštitutu, kjer so nastajale vse nove

sil v ročičnem mehanizmu, zasnovana po zahte-

uporabo na motornih kolesih. Pri Tomosu so jih

ral regulacijo za 24 hidrocentral, zgrajenih na šir-

zamisli. Že v prvih letih, ko je bilo treba izdelavo vah tedanje jugoslovanske vojske (JLA), ki pa je

uporabili na dirkalnem motornem kolesu D9. To

šem področju tedanje Jugoslavije (nam bolj zna-

vsakega od sestavnih delov za Puchova vozila

ostala le na risalnih deskah. Umrl je leta 2008 v

je bil prvi primer uporabe kolutnih zavor na dir-

ne Moste, Jablanica, Vrla 1 do 4, Vuzenica, Vuhred,

v Tomosovi izvedbi do potankosti osvojiti, se je

Kopru.

kalnih motorjih.

38

39





Erik Mihevc ob Titovem obisku tovarne Tomos. Družinski arhiv Vojka Mihevca.

Med vožnjo z avtomobilom 2CV po preizkusni stezi ob obisku predsednika Tita.

Družinski arhiv Vojka Mihevca.

Patentni spis samoregulacijskega vzmetnega elementa za motorna vozila in Patentni spis kolutne zavore na motornih kolesih. Tehniški muzej Slovenije.

splošno uporabo. Tehniški muzej Slovenije.

TITO IN SPAČEK

Patentni spis št. 28 472 pretikalne priprave menjalnikov motornih vozil. Tehniški muzej Slovenije.

Med Tomosovci je krožila pripoved o dogodku,

ki se je zgodil ob obisku predsednika SFRJ Josipa

Po pogodbi s francoskim Citroenom so v To-

Broza Tita. V programu obiska je bila predvidena

mosu od leta 1961 sestavljali tudi avtomobile.

tudi vožnja z avtomobilom 2CV (spaček), ki so ga

Čeprav je šlo izključno za montažo vozil, je po-

imeli za preizkušanje blažilca. Ob tovarni je bila

membno omeniti prvi in verjetno edini poskus to-

ovalna asfaltirana preizkusna steza, znotraj katere

Med zanimivejšimi iznajdbami Erika Mihevca,

varne Tomos, da sama razvije kakšno od avtomo-

je bil še makadamski del. Tita je z avtom popeljal

ki žal nikoli niso dočakale serijske proizvodnje,

bilskih komponent. Erik Mihevc je v začetku 60.

prav Erik Mihevc, ki mu je verjetno želel predsta-

omenjamo dve, za kateri mu je Zvezni zavod za

let razvil kombinirani vzmetno hidravlični blažilec

viti tudi izboljšavo na avtomobilu, znanem po

patente SFRJ podelil patent. Prva je vklopni me-

udarcev, ki avtomatsko izravnava nivo motornega

tem, da se je zelo nagibal v ovinkih in na neravni

hanizem za zelo enostaven in poceni dvostopenj-

vozila in služi hkrati kot amortizer s spremenljivo

podlagi. Prisoten je bil tudi predstavnik Službe

ski jermenski menjalnik brez sklopke, ki za razliko

karakteristiko v odvisnosti od njegove obreme-

državne varnosti, ki je ob predstavitvi avtomobila

od uveljavljenih rešitev ni preklapljal enega jer-

nitve. Šlo je za popolnoma novo zamisel, ki jo je

in njegovih voznih lastnosti na različnih podlagah

mena na več parov jermenic, temveč je vsak par

tudi patentiral. Blažilec so preizkušali na enem

prigovarjal vozniku, naj vendar vozi bolj previdno,

jermenic povezoval svoj jermen. Vklopni meha-

od avtomobilov 2CV (spaček), vendar do serijske

da se Titu ne bi kaj zgodilo. Tito ga je imel kma-

nizem je omogočal mehko preklapljanje prenosa

vgradnje nikoli ni prišlo, čeprav je francoski par-

lu dovolj. Mihevcu je zapovedal, naj avto ustavi,

moči z enega ali drugega para jermenic. Vgradili

tner zanj pokazal zanimanje. To se je dogajalo v

izgnal varnostnika in dejal: »Zdaj ti vozi, kakor je so ga v prototip lahkega skuterja A4, namenjenega

času združevanja med Tomosom in IMV-jem (do

treba in ne skrbi, jaz se držim čvrsto.« O dogodku

uporabi v mestnih središčih.

česar na koncu ni prišlo).

so v Tomosu še dolgo govorili.

40

41





KLEMENT





VUGA


1924–1997

OČE

AVTOMATIKA

Letalo, ki ga je Klement Vuga skonstruiral za diplomsko nalogo. Družinski arhiv Velika ljubezen do letalstva je Klementa Vugo spremljala vse življenje. Na sliki Darja in Boris Vuga.

ob jadralnem letalu v letih, ki jih je preživel v Srbiji. Družinski arhiv Darja in Boris Vuga.

Oče Tomosovih avtomatikov na enem od prvih tipov vozil iz te družine, ki jih je tovarna začela izdelovati v 60. letih. Družinski arhiv Darja in Boris Vuga.

Rodil se je 5. 11. 1924 v Solkanu (tedaj pod Ita-

lijo) kot prvorojenec v mizarsko-trgovski družini.

Ime je dobil po stricu, maminem bratu dr. Klemen-

tu Jugu, filozofu in alpinistu, ki je avgusta istega leta, star komaj 26 let, tragično preminil v severni triglavski steni.

Osnovno šolo in licej je obiskoval v bližnji Gori-

delek beograjske strojne fakultete, kjer je leta 1952

ci, nadaljnje šolanje pa je prekinila druga svetovna diplomiral. Zaposlil se je tovarni Prva petoletka v

vojna in nasilna mobilizacija v italijansko vojsko

Srbiji, znani po razvoju in izdelavi najrazličnejših hi-leta 1943. Že kot otrok se je zanimal za letala in bil dravličnih naprav in sklopov, predvsem za vojaško

Klement Vuga se je zapisal med najuspešnej-

navdušen letalski modelar. Po kapitulaciji Italije in letalsko industrijo. Velik del prostega časa je posve-

še projektante in konstruktorje v Tomosu. Leta

vrnitvi domov se je ob nemški razglasitvi splošne

čal jadralnemu letalstvu. V Trsteniku se je šolal za 1984 je prejel prestižno prvomajsko nagrado

mobilizacije marca 1944 priključil partizanom.

jadralnega pilota, a pozneje zaradi barvne slepote

dela v nekdanji SFRJ, predsedstvo države pa ga

Deveti korpus, ki je deloval na Primorskem, ga

sam ni mogel leteti.

je leta 1985 odlikovalo tudi z redom dela z zla-

je poslal na šolanje v Belo krajino, kjer je končal

V Slovenijo se je vrnil leta 1958, ko se je slaba

tim vencem. Upokojil se je leta 1984 in še naprej

artilerijsko šolo. Po demobilizaciji leta 1946 je v

štiri leta po ustanovitvi priključil novemu kolektivu nenehno računal in skiciral ter pomagal mlajšim

Postojni maturiral. Študij je nadaljeval na strojnem tovarne Tomos v Kopru kot inženir v razvoju. V sku-kolegom, ki so prihajali k njemu po konstrukcij-

oddelku Tehnične fakultete v Ljubljani, leta 1948

pini Erika Mihevca je sodeloval pri razvoju dvoko-

ske nasvete. Umrl je 7. maja 1997 v Kopru, kjer je

pa ga je ljubezen do letalstva vodila na letalski od-lesnega programa.

tudi pokopan.

42

43





AVTOMATIK


tako zahtevnih, kot so ZDA. V posodobljeni obliki

je ostal v proizvodnem programu vse do konca

Med prvimi vozili, ki jih je razvil, sta bila dva

delovanja Tomosa.

prototipa koles z motorjem iz prve polovice

šestdesetih let (Mobi 1 in Mobi 2), ki sta tako

kot prototip skuterja Erika Mihevca prehitevala





SKUTER


zmožnosti tovarne. V serijsko izdelavo teh vozil

je Tomos nekaj let kasneje pravzaprav prisilila

S prototipom malega mestnega električnega

sprememba predpisov, po katerih so bili mopedi

skuterja, predstavljenim leta 1974, je Klement

uvrščeni med motorna kolesa, za katera je treba

Vuga nakazal svojo zamisel vozila prihodnosti na

imeti vozniško dovoljenje A kategorije. V Tomosu

domačem tržišču, čeprav sam pri sebi pravzaprav

so se odzvali z razvojem novega vozila, t. i. kolesa ni verjel, da je čas že primeren zanje (glede na

z motorjem. Tehnična dokumentacija za novi av-

skromne kapacitete in veliko maso baterij). V tem

tomatik lastne konstrukcije (A3) je bila izdelana

času so tudi drugod po Evropi razmišljali o elek-

leta 1970. Njegov konstruktor Klement Vuga je

tričnih vozilih in Tomos se je odzval dokaj hitro.

motor zasnoval tako, da je z enostavnimi prilago-

Prvo serijsko izdelano električno motorno kolo

ditvami omogočal izvedbo z eno ali dvema pre-

se je v Evropi pojavilo leta 1972, ko ga je zahod-

stavama (avtomatski menjalnik) ter prilagoditev

nonemški proizvajalec Solo predstavil na sejmu

zahtevam in predpisom tujih trgov. Avtomatski

v Kölnu (Solo 720), naslednje leto, v času naftne

Klement Vuga s prvomajsko nagrado dela leta 1984. Družinski arhiv Darja in Boris Vuga.

dvostopenjski menjalnik z dvema sredobežnima

krize, pa je prišlo na trg. Sledili so mu prototipi

sklopkama so v celoti razvili v Tomosu. Moč se iz

drugih proizvajalcev, kot so nemški Zundapp,

motorne gredi prenaša prek enega od dveh pa-

italijanska Garelli in Piaggio, avstrijski Puch in

rov zobnikov (za 1. oz. 2. prestavo). Prva sklopka

drugi. Klement Vuga je pri razvoju svojega vozila

se vklopi pri povečanju števila vrtljajev ob spe-

izhajal iz nemškega Sola in tudi njuna zunanjost

Ob Tomosovih mopedih in motornih kole-

ljevanju (prva prestava), druga pa skrbi za vklop

je bila dokaj podobna. Pri preizkušanju električ-

sih, ki smo jih ali jih še videvamo na cestah, je v

druge prestave, ko se hitrost vozila poveča (v

nega Sola v Kopru so odkrili nekaj pomanjkljivo-

Institutu nastalo še več prototipov ali tehniških

odvisnosti od izvedbe med 15 in 25 km/h).

sti in jih pri svojem prototipu izboljšali. Izboljšali rešitev, ki niso nikoli dočakali serijske proizvod-so zamenjavo prenosa (jermen namesto verige)

nje. Zanimiv je podatek, da naj bi bilo nad 50 %

Anker Laura ponudili tržišču prvo generacijo av-

Zanimivo rešitev predstavlja zagonski meha-

in prestavnega razmerja, drugače rešili odpra-

virov in sredstev vloženih v razvoj izdelkov, ki se

tomatikov. Manj je znano, da okvirja tega vozila

nizem, kjer lahko voznik pri vrtenju pedal naprej

vo zagonskega sunka pri speljevanju, izboljšali

nikoli niso serijsko proizvajali. Marsikdaj so ideje po zamisli Klementa Vuge, ki je začasno zapolnilo

poganja vozilo kot kolo; vžge ga tako, da pedala

so stabilnost med vožnjo. Načrte o nadaljnjem

enostavno prehitevale čas.

nenadno vrzel v proizvodnem programu, niso

zavrti nazaj. Zanj je Klement Vuga od Zveznega

razvoja so kmalu opustili, kajti kljub nekaterim

izdelali v Kopru, temveč v italijanskem podjetju,

zavoda za patente SFRJ prejel patent in leta

prednostim električnih vozil okoliščine za resnej-





ZANIMIVOST


ki je izdelovalo dele za motorna kolesa znamke

1974 še zlato medaljo na mednarodni razstavi

šo proizvodnjo v tistem času niso bile primerne.

Piaggio (vespa). Njegov lastnik, gospod Pieracci iz

izumov v Nürnbergu. Sodobna zasnova okvirja

Nizka hitrost, majhen doseg z enim polnjenjem

Če lahko Erika Mihevca imenujemo oče prvih

Pise, je snubil Klementa v svojo tovarno, ker se je

iz preoblikovane pločevine je zahtevala vrsto

in zlasti visoka cena so bili med glavnimi razlogi.

Tomosovih motornih koles z menjalniškim motor-

nameraval tudi sam lotiti proizvodnje »motorinov«.

novih orodij in tehnološke opreme. Avtomatik

Samo za akumulatorje skuterja Solo 720 je bilo

jem, bi lahko Klementa Vugo imenovali oče koles

Klement (domači so ga klicali tudi Mento) je dobro

A3 so v celoti osvojili leta 1973, ko so v tovarniški treba odšteti toliko kot za cel manjši moped z

z motorjem iz družine avtomatikov. Razvoj Tomo-

govoril italijansko in menda je tudi sam pri sebi

hali pognali novo sodobno linijo z avtomatskimi

dvotaktnim motorjem.

sovega kolesa z motorjem, ki je sledil spremembi

računal »po italijansko«. Kljub večletnemu prigo-

stroji za varjenje okvirjev. Avtomatik A3 je, tako

predpisov in uvrstitvi mopedov med motorna kole-

varjanju gospoda Pieraccija Klement ponudbe za

kot krmni motor Tomos 4, kmalu postal uspe-

sa, je terjal svoj čas. V tem obdobju so pri Tomosu v

»boljše življenje« v Pisi ni sprejel, čeprav bi imel za šnica na domačem in tujih zahodnih trgih, tudi

sodelovanju z nizozemskim izdelovalcem motorjev

takšen korak podporo tudi doma, pri družini.

44

45





JANEZ

JOSIP





IMPERL


VLAHOVIĆ

1925–2000

1948

Janez Imperl ob zmagovalcu dirke na Tomosovem motorju (TOMOS D6), Gilbertu Josip Vlahović si ogleduje konkurenčno vozilo, kot ga je sicer razvijal sam (Tomos Parlottiju v Italiji. Tehniški muzej Slovenije.

Triko). Tehniški muzej Slovenije.

Iz skupine Tomosovih konstruktorjev, ki so

Janez Imeprl se je rodil 9. maja 1925 v Sevnici

Rodil se je v Karlovcu. Z družino se je preselil v

je tako dosegel hitrost več kot 200 km/h. Z Erikom

delali v dvokolesnem programu, ne smemo po-

in se po končani celjski gimnaziji kot štipendist

Priboj, znan po jugoslovanski tovarni tovornjakov,

Mihevcem in Janezom Imperlom je sodeloval tudi

zabiti na dve imeni, ki sta dobro znani poznaval-

tovarne Rade Končar šolal za strojnega tehnika

in pozneje Pančevo, kjer je končal srednjo šolo. Oče pri razvoju nove generacije serijskih mopedov. Nje-cem motošporta: Janez Imperl in Josip Vlahović.

v Zagrebu. V Tomosu se je zaposlil leta 1956 in v

ga je pogosto peljal v tovarno Utva, kjer se je začel gova je tudi zamisel t. i. »motornega tricikla,« ki se njem delal 27 let. Praktične izkušnje iz laborato-zanimati za konstruiranje motornih vozil. Izdeloval

ga lahko vozi z dovoljenjem kategorije H.

rija je prenašal v razvoj dirkalnih motorjev. Vodil

je modele avtomobilov in čolnov, v katere je vgra-

Po zaključku dela v Tomosu se je Josip leta 1984

je oddelek za razvoj tekmovalnih motorjev, od

jeval elektromotorje igrač Mehanotehnike iz Izole.

vrnil v Beograd, kjer je v tovarni IMR Rakovica delal katerih jih je nekaj danes v Tehniškem muzeju

Nadaljeval je s študijem strojništva v Beogradu in

na projektih razvoja in izdelave terenskega vozila

Slovenije. Njegov namestnik je bil Vinko Forca,

diplomiral leta 1973.

Tara, ki pa po razpadu nekdanje skupne države ni

ki še danes pomaga pri konservatorsko-restavra-

Njegova kariera je bila zanimiva in plodna. Ob

dočakalo serijske izdelave. Ko je na enem od stro-

torskih posegih na Tomosovih izdelkih v muzeju.

koncu 70. let je na mednarodnem kongresu za mo-

kovnih simpozijev na Dunaju srečal bivšega kolega

Janez Imperl je bil avtor Tomosovih dirkalnih

torna vozila na Bledu srečal direktorja Tomosa, ki

s fakultete v Beogradu, Dušana Grudna, ki je bil šef motorjev, s katerimi je Tomos oral ledino pri

ga je povabil k sodelovanju. Josip je povabilo spre-

razvoja v Porscheju in tudi profesor na Dunaju, ga je uveljavljanju razreda 50 ccm v svetovnem mo-jel in se kot podiplomski študent Fakultete za stroj-ta priporočil tovarni Porsche. Leta 1989 se je zapos-tošportu in osvajal vrsto prvih mest na državnih

ništvo v Beogradu lotil optimizacije aerodinamike

lil v razvojnem oddelku za ekologijo in energetiko v prvenstvih, npr. Jugoslavije, Italije, Nizozemske.

motornih koles. Leta 1979 je v vetrovniku beograj-

raziskovalnem centru Porsche. Delal je na področju

Izkušnje in tehnične rešitve iz športa je nato pre-

ske strojne fakultete preizkušal številne različice

predkonstrukcije, tj. razvoja tehničnih rešitev pred našal v serijski program. Bil je eden zaslužnejših

aerodinamičnih izboljšav za dirkalni motor DMGP.

njihovo aplikacijo v serijski proizvodnji. Leta 2004

pri razvoju motorjev Tomos Cross, AT50 in APN6.

Rezultat je bila izboljšana aerodinamika zadnje ge-

je doktoriral na fakulteti v Aachnu. Upokojil se je

Umrl je 16. maja 2000 v Izoli.

neracije 50 ccm Tomosovega dirkalnega motorja, ki

leta 2015.

46

47





Prerez motorja Tomos Avtomatik A3. Tehniški muzej Slovenije. Foto: Jaka Blasutto.

Dirkalni motor Tomos D3. Tehniški muzej Slovenije. Foto: Blaž Zupančič.

Dirkalni motor Tomos DMS. Tehniški muzej Slovenije. Foto: Blaž Zupančič.

Kolo z motorjem Avtomatik A3. Tehniški muzej Slovenije. Foto: Jaka Blasutto.

Dirkalni motor Tomos D7. Tehniški muzej Slovenije. Foto: Blaž Zupančič.

Dirkalni motor Tomos Cross Junior. Tehniški muzej Slovenije. Foto: Jaka Blasutto.

Prototip električnega skuterja. Tehniški muzej Slovenije. Foto: Jaka Blasutto.

Dirkalni motor Tomos D5s. Tehniški muzej Slovenije. Foto: Blaž Zupančič.

Motorni tricikel s kabino Triko. Tehniški muzej Slovenije. Foto: Blaž Zupančič.

Prototip kolesa z motorjem Mobi2. Tehniški muzej Slovenije. Foto: Jaka Blasutto.

Dirkalni motor Tomos D9. Tehniški muzej Slovenije. Foto: Blaž Zupančič.

48

49





ROMEO

MILOŠEVIČ

1921–1999

OČE PRVIH

TOMOSOVIH

STABILNIH IN

IZVENKRMNIH

MOTORJEV

Romeo Miloševič predstavlja enega prvih Tomosovih stabilnih motorjev.

Projektanti skupine Romea Miloševiča okoli 1980. Od leve si sledijo: Vinko Štirn, Patentni spis vlečnega koluta z vodilnimi elementi za vlečno vrv smučarske Tehniški muzej Slovenije.

Romeo Miloševič, Rudi Robinik, Dušan Čebohin in Ratko Torbica. Arhiv Brede Štirn.

vlečnice izumiteljev Romea Miloševiča in Rudija Robinika. Tehniški muzej Slovenije.

Rodil se je 14. julija 1921 v Litiji. Leta 1952 je

dnega hlajenja ohišja motorne gredi in izpušne-

ljenjsko delo v snovanju in razvoju dvotaktnih

zaključil študij strojništva na Fakulteti za strojni-ga sistema je pozneje povzela večina proizvajal-

motorjev, krmnih motorjev in motornih agrega-

štvo v Ljubljani in za zaključno nalogo z naslovom

cev zračno hlajenih krmnih motorjev. Kmalu se

tov. Kot avtor je dobil on (ali Tomos) za izdelke, ki Kinematika in dinamika mehanizmov zvezdnih

je izkazalo, da univerzalni pogonski agregat, ki bi

jih je projektiral, še naslednje nagrade: bronasto

drugih krmnih motorjev, ki so jih razvili v skupini

motorjev s transakcijskim vodenjem ojničnega

ga lahko uporabili pri vozilih, krmnih motorjih in

medaljo za izum vrtljivega ročaja (Dunaj), srebr-

pod Miloševičevim vodstvom: manjši Tomos 3,5,

venca prejel Prešernovo nagrado. Nekaj časa

kot stabilni motor za pogon delovnih strojev ne

no medaljo za izum centrifugalne sklopke s krož-

štirica s prostim tekom (Tomos 4,5) in štirica z

je bil asistent na omenjeni fakulteti. V Tomos je

more ustrezati vsem zahtevam, zato je šel razvoj

nikasto vzmetjo z dvojnim nagibom (Zagreb),

vzvratno prestavo (Tomos 4,8) in so jih tudi se-

prišel leta 1955 iz ljubljanskega Litostroja in se

krmnih in stabilnih motorjev v svojo smer.

srebrno medaljo za izum centrifugalne sklopke

rijsko izdelovali. Najmočnejša Tomosova serijska

zaposlil kot vodja razvoja motorjev z notranjim

V Tomosu je delal 26 let, do upokojitve. Umrl

na mednarodni razstavi izumov (Nürnberg), di-

krmna motorja sta bila dvovaljna Tomos 10 in 18.

izgorevanjem. V tem času so v Tomosu še prevze-

je leta 1999 v Kopru.

plomo za oblikovno in tehnično rešitev motorne

Pod njegovim vodstvom se je razvijal tudi

mali dokumentacijo licenčnega partnerja Steyr

črpalke SMP 300/25 (Skopje), zlato medaljo za

krmni motor T40/70, ki pa ni dosegel serijske

Daimler Pucha in osvajali proizvodnjo po njej.

inovacijo krmnega motorja z vgrajeno sklopko s

proizvodnje. Tomos je skupaj proizvedel prib-

Kljub temu je že na začetku pripravil program





TOMOS LAMO


sojemalno vzmetjo (Kranj), bronasto medaljo za

ližno 700.000 krmnih motorjev vseh tipov, med

razvoja stabilnih pogonskih agregatov in krmnih

motorni okopalnik na razstavi YU RAST (Reka),

katerimi je bil najbolj uspešen Tomos 4 v vseh

motorjev, ki je temeljil na dvotaktnih zračno hla-

Miloševič je bil avtor novo zasnovanega zrač-

nagrado žirije strokovnih novinarjev v tedanji

svojih izpeljankah. Proizvodnjo krmnih motorjev

jenih motorjih od 1,47 do 8,83 kW (2 do 12 KM).

no hlajenega krmnega motorja Tomos Lamo, ki

Zvezni republiki Nemčiji, ki je Tomos 4 uvrstila

so opustili v devetdesetih letih prejšnjega stole-

Prvi prototip stabilnega motorja, ki je izhajal iz

je bil eden najbolj kakovostnih izdelkov te vrste

med najboljše motorje svoje vrste v svetovnem

tja in konec desetletja je življenjsko pot sklenil

Puchovega, se je zavrtel leta 1956, leto za njim pa

v svetu. Raziskovalna skupnost Slovenije mu je

merilu. Ob največji uspešnici med krmnimi mo-

tudi »oče enih najuspešnejših malih krmnih mo-

še prototip krmnega motorja. Izvirno rešitev vo-

9. aprila 1982 podelila Kidričevo nagrado za živ-

torji, priljubljeni štirici, velja omeniti še nekaj

torjev«.

50

51





RUDI





ROBINIK


Patentni spis za prevozno vlečnico s samodejnim regulatorjem moči in varnostnim stikalom izumitelja Rudija Robinika. Tehniški muzej Slovenije.

1934–2007

Rudi Robinik (v sredini) s sodelavci na poti proti snežišču, kjer so preizkušali prenosno vlečnico. Družinski arhiv Robinik.

izdelali okoli 500 takih vlečnic. Večino so prodali

vala prava izbira vlečne vrvi. Smučarsko vlečnico

SMUČARSKA VLEČNICA

na jugoslovanskem trgu, nekaj pa tudi v Skan-

so Tomosovi strokovnjaki preizkušali tudi poleti

dinaviji. Rudi Robinik je za prevozno vlečnico s

na snežiščih pri Češki koči na Jezerskem, pod

Za Robinikovo risalno desko je nastalo kar

samodejnim regulatorjem moči in varnostnim

Prisankom, Mojstrovko, Kaninom, na Zelenem

nekaj uspešnih in tehnično naprednih izdelkov in

stikalom prejel patent pri Zveznem zavodu za

snegu pod Triglavom in drugod. Oskrbnik na

rešitev. Izpostavili bi uporabo stabilnega motor-

patente SFRJ.

Češki koči Andrej Karničar je npr. poskrbel, da

ja Tomos UMO 06 v obliki prenosne smučarske

Skupaj z Romeom Miloševičem je bil avtor re-

je vlečnica obratovala na plazu nad Češko kočo

Rodil se je 11. februarja 1934 v Ljubljani. Po

vlečnice s preloma v sedemdeseta leta, v času

šitve sesalnega koša motorne črpalke, ki je pred

dve poletni sezoni in v treh mesecih opravila več

končani Tehniški srednji šoli v Ljubljani je nada-

popularizacije in množičnosti smučanja v šolah,

zagonom ni treba vsakič zalivati, vlečnega koluta

kot 500 delovnih ur. Smučarska vlečnica se je

ljeval s študijem na ljubljanski Fakulteti za stroj-

športnih društvih in razvoja kmečkega turizma.

smučarske vlečnice in rotacijske motorne kosilni-

izkazala tudi v vlogi transportne vlečnice. Ko je

ništvo in bil skupaj z Vinkom Štirnom eden prvih

Podobne enostavne naprave z vlečno vrvjo, ki

ce z mehanizmom za zvezno ali stopenjsko nastav-

vremenoslovce na Kredarici jeseni leta 1974 pre-

štipendistov tovarne Tomos, kjer je prvič delal še

se je vlekla po tleh in jo je smučar prijel, ko se je ljanje višine rezanja, kar sta pri Zveznem zavodu

senetil zgodnji sneg in onemogočil redno oskrbo

kot študent leta 1956.

hotel povzpeti po smučišču, so marsikje izdelali

za patente SFRJ tudi uspešno patentirala.

Triglavskega doma s konji, so se znašli tako, da

Redno se je zaposlil leta 1960 in delal v sku-

v domači garaži, a tipskih izdelkov, ki bi zados-

so konji v visokem snegu prenesli dve toni tovo-

pini pod vodstvom Romea Miloševiča v razvoju

tili tudi varnostnim zahtevam, na tržišču ni bilo.





V SNEGU IN MRAZU


ra do Kalvarije. Od tam so ga postopoma vlekli

krmnih in stabilnih motorjev. Pozneje je prevzel

Prav slednje so Rudija Robinika vodile k razvoju

dvesto metrov navzgor s pomočjo vlečnice, ki

vodenje razvoja univerzalnih motorjev in agre-

in izumom posameznih sklopov, ki so omogočali

Smučarska vlečnica SV3 je prav gotovo izde-

je vlekla zaboj s tovorom na smučeh. Postopek

gatov. Sodeloval je pri razvoju ali sam razvil šte-

enostavno in varno uporabo žičnice. Pri neobre-

lek, kjer se je moral Tomosov stabilni motor UMO

vleke so ponavljali vsakih 200 metrov, kolikor

vilne konstrukcije Tomosovih stabilnih motorjev

menjeni vlečnici je motor deloval v prostem teku

06 izkazati v najtežjih razmerah – v zimi, mrazu

je znašala dolžina vlečne vrvi. Vlečnica se je z

in njihove prilagoditve različnim namenom upo-

in vrv je mirovala, vlečna sila pa se je stopnjevala in na visoki nadmorski višini. Zagon na nadmor-vlečnim mehanizmom navzgor pomikala sama,

rabe. Za svojo inovativnost v Tomosu je prejel

sorazmerno z obremenitvijo. Varnostno stikalo

ski višini 2500 m in pri temperaturah minus 20

potem ko so predhodno raztegnili vrv po strmini

priznanje mesta Koper.

je prekinilo delovanje motorja, takoj ko se smu-

stopinj Celzija mu ni povzročal težav. Dobro se

in jo na vrhu zasidrali v sneg.

Umrl je 28. marca 2007 v Kopru.

čar ni pravočasno odpel od vrvi. V Tomosu so

je obnesel tudi vlečni mehanizem, na kar je vpli-

52

53





da v tajnosti in brez vedenja Husquarne razvijejo

lastno družino motornih žag prostornin od 32 do

76 ccm, s katero bi se enakovredno kosali s kon-

kurenco tudi na najbolj zahtevnih tržiščih. Naj-

močnejši tip domače žage MŽ76, katerega avtor je

bil Torbica, so razvili do faze osvajanja proizvod-

nje. Januarja 1990 so na osnovi razvojne doku-

mentacije izdelali prvi prototip iz aluminijastih

delov, vlitih v peščene kalupe, ki je bil predviden

le za preizkušanje agregata oz. motornega dela

žage ne pa žage kot celote. S prekinitvijo poslov-

RATKO

nega sodelovanja s Husquarno leta 1994 se je





TORBICA


projekt razvoja lastnih motornih žag v Tomosu

zaključil, v drugi polovici 90. let so opustili tudi 1941

program stabilnih in krmnih motorjev.

Ratko Torbica je skupaj z Vladimirjem Ber-

Ratko Torbica leta 1979 za risalno desko, kjer so nastajale njegove konstrukcije na Preizkus motornega vrtalnika Tomos. Tehniški muzej Slovenije.

področju izvenkrmnih in stabilnih motorjev. Glasilo Tomos, št. 2, februar 1979.

tokom razvil konstrukcijo ohišja in rotorja sa-

mosesalne črpalke za vodo. To rešitev je Tomos

Skica največje iz družine motornih žag Tomos MŽ76 lastne konstrukcije. Tehniški muzej Slovenije.

patentiral pri uradu ZDA za patente (USPTO), ki je

izumiteljema leta 1984 podelil patent.

Rodil se je 13. marca 1941 v Surčinu v Srbiji.

je avtor programa kmetijske mehanizacije, ki je s





TOMOS NA POLJIH


Gimnazijo je končal v Banja Luki, kamor se je

svojimi zamislimi uvrstil Tomos med proizvajalce

družina preselila po vojni leta 1945. Nato ga je

kakovostnih manjših kmetijskih strojev doma in

Znano je, da so se Tomosovi krmni motorji

pot vodila na študij strojništva v Ljubljano, kjer

tudi izven nekdanje skupne domovine. V Tomosu

uvrščali visoko na testih tujih navtičnih revij, o

je diplomiral leta 1967. Svojo prvo zaposlitev

je delal do upokojitve leta 1999.

čemer so pisali tudi naši mediji. Ob tem je bila

je dobil v ljubljanskem Litostroju, na oddelku

Tomosova kmetijska mehanizacija marsikdaj po

konstrukcije turbin. Kmalu za tem se je z družino

VRTALNIKI, OKOPALNIKI,

krivici zapostavljena, čeprav je Tomosu na tem

preselil v Koper in se julija 1970 zaposlil v Tomo-

ŽAGE IN ŠE KAJ

področju uspelo razviti izdelke, ki so bili primer-

su. Do upokojitve leta 1999 je delal v Institutu

ljivi s tistimi z zahoda in so jih izdelovale tovarne Tomos kot projektant (razvojni inženir). Najprej

Od končnih izdelkov, ki so nastali za njegovo

z daljšo tradicijo. Ob krmnih motorjih in motor-

je sodeloval z Romeom Miloševičem pri razvoju

risalno desko, izpostavimo motorni vrtalnik in

nih črpalkah se je na zahodnih trgih izkazal tudi

krmnih motorjev (izvedba Tomos 4 s prigrajenim

motorni okopalnik MK2. Pomembno je tudi nje-

motorni okopalnik Tomos MK 2. Francoska revija

rezervoarjem za gorivo). Z Rudijem Robinikom je

govo delo na oddelku motornih žag. Leta 1978 je

za malo kmetijsko mehanizacijo Motoculteurs,

sodeloval pri razvoju stabilnih motorjev, črpalk

Tomos podpisal pogodbo o sodelovanju s šved-

Tondeuses a gazon je leta 1979 »prvi tovrstni ter prilagoditvah Tomosovih stabilnih motorjev

sko tovarno Husquarna, ki ga je zavezovala, da

izdelek iz Vzhodne Evrope na francoskem trgu«

na stroje proizvajalca kmetijske tehnike iz Mur-

bo prodajal njene izdelke v Jugoslaviji, sam pa

ocenila z oceno zelo dobro. Navedli so, »da gre za

ske Sobote Panonija (motorna kosilnica in mo-

izdeloval en tip žage (model 65), ki ga je Husqu-

enega najboljših okopalnikov, kar so jih kadarko-

torni pršilnik). Uspešno pot razvojnega konstruk-

arna iz zahodnoevropskih trgov umikala na

li uporabljali« ter svetovali kupcem, da ga lahko

torja je nadaljeval na oddelku motornih žag. Bil

vzhodnoevropske. V Tomosu so se nato odločili,

»kupijo s polnim zaupanjem«.

54

55





DUŠAN

TOMAŽ

ČEBOHIN





KUNST


1950


1941

Rodil se je leta 1950 v Postojni. Po diplomi na

Fakulteti za strojništvo v Ljubljani se je leta 1974

zaposlil v Tomosu, kjer je ostal do leta 1995. Na

začetku je delal v Miloševičevi ekipi kot konstruktor izvenkrmnih motorjev pri projektu T-40/70. V letih

1982 do 1990 je vodil razvoj zadnje generacije teh

Dušan Čebohin, Ratko Torbica in Tomaž Kunst leta 2021 ob obisku razstave o motorjev (T-4,8 in T-5). T-5, ki ga je razvijal v letih Tomosu v Kopru. Arhiv Dušana Čebohina.

Rodil se je leta 1941 v Celju. Diplomiral je na

1986 in 1990, je predstavljal popolno novost v dru-

Prerez noge izvenkrmnega motorja Tomos 4,5 z vzmetno sklopko. Tehniški muzej Fakulteti za strojništvo v Ljubljani in bil zaposlen Slovenije. Foto: Jaka Blasutto.

žini majhnih Tomosovih motorjev. Bil je močnejši

na Institutu Tomos od leta 1969. Zadolžen je bil za

od ostalih in v celoti vodno hlajen; novost je pred-

vodenje in izvajanje vseh preizkusov izvenkrmnih

stavljala tudi izvedba zasilnega hlajenja ob okvari





PATENTIRANA SKLOPKA


motorjev v organizacijskem in strokovnem smislu.

vodne črpalke. Za motorje je bilo veliko zanimanja

Delal je na projektih T 10/18, T 40/70 in T4,8/5. Vomed lastniki manjših potovalnih jadrnic in zanje so

Dušan Čebohin je bil tudi avtor nekaterih izvir-

dil in organiziral je vse preizkuse, povezane s tujimi predvideli ročico za upravljanje smeri plovbe na

nih zamisli, npr. objemne vijačne sklopke in krmil-

homologacijami izvenkrmnih motorjev (pogoji za

prednji strani. Ob prostornini 102 ccm je na prope-

nega mehanizma za sklopko krmnega motorja, ki

uvoz v tuje države). Licenca Inštituta za potrjevanje lerski osi njegova moč znašala 3,5 kW (5 KM). Žal je sta bila prijavljena pri zveznem zavodu za patente.

vseh meritev na morju mu je omogočala sodelova-

tovarna program izvenkrmnih motorjev opustila in

Tehniški muzej Slovenije hrani dve izvedbi te sklop-

nje s policijo in vojsko za preverjanje vseh lastnosti petica ni dočakala serijske proizvodnje. Prototip

ke. Čebohin je kasneje opravljal funkcijo direktorja plovil in motorjev na teh plovilih. V Tomosu je delal tega motorja danes hrani Tehniški muzej Slovenije.

razvoja in komercialnega direktorja Stamo -Tomos.

do upokojitve leta 1999.

56

57



VINKO

ŠTIRN

1933–2008

Vinko Štirn (skrajno levo) s sodelavci. Arhiv Brede Štirn.

štirici velja omeniti še izvedbe Tomos 3,5, štirico s prostim tekom (Tomos 4,5), štirico z vzvratno prestavo (Tomos 4,8) in štirico z vgrajenim rezervoarjem

in ekspandiranim (povečanim) pokrovom motorja.

Konstruiral je najmočnejša Tomosova serijska



krmna motorja, dvovaljna Tomos 10 in 18, in bil

zaradi dobrega znanja tujih jezikov vključen v

pripravo in njuno uvajanje v proizvodnjo, posebej

v sodelovanju s tujimi izvajalci. T 10 in 18 sta se

uvrstila med najboljše motorje svoje vrste v svetov-

nem merilu. Laskavi naziv je plod sodelovanja Vin-

ka Štirna s tujimi preizkuševalci, pri čemer je znanje tujih jezikov združeval s tehničnim znanjem. Sodeloval je tudi pri konstruiranju in razvoju T 40/70,

Rodil se je leta 1933 na Vrhniki. Študiral je na

največjega in najmočnejšega krmnega motorja,

Fakulteti za strojništvo v Ljubljani in se po diplo-

ki je bil razvit v Tomosu. Pri postavljanju zahtev in mi leta 1959 zaposlil na Institutu Tomos. Skupaj z

parametrov je aktivno sodeloval s predstavniki JLA

Robinikom je bil eden prvih štipendistov tovarne

kot naročnikom. Štirn je bil dobitnik več diplom

Tomos. Kot konstruktor in namestnik Miloševiča je

pri zaščiti določenih modelov krmnih motorjev,

deloval na vseh projektih tistega časa, najprej pri

izumov in tehničnih izboljšav. V Tomosu je delal do

izvenkrmnem motorju Tomos 4. Po priljubljeni

leta 1983.

58

59





Ročka za plin krmnega motorja Tomos 4. Tehniški muzej Slovenije.

Model izuma in dopolnitve izuma centrifugalne sklopke. Tehniški muzej Slovenije.

Foto: Jaka Blasutto.

Foto: Dragan Arrigler.

Preizkusni prototip izvenkrmnega motorja Tomos 10/18. Tehniški muzej Slovenije.

Foto: Jaka Blasutto.

Izvenkrmni motor Lamo 05K. Tehniški muzej Slovenije. Foto: Blaž Zupančič.

Izvenkrmni motor Tomos 4. Tehniški muzej Slovenije. Foto: Blaž Zupančič.

Samosesalna motorna črpalka SMP2 v prerezu. Tehniški muzej Slovenije.

Smučarska vlečnica Tomos SV. Tehniški muzej Slovenije. Foto: Blaž Zupančič.

Prototip izvenkrmnega motorja Tomos 5. Tehniški muzej Slovenije.

Foto: Jaka Blasutto.

Foto: Jaka Blasutto.

60

61

Viri in literatura

SFR Jugoslavija. Uprava za patente. Patentni spis št. 25172. Tovarna motornih vozil Tomos Koper. SFR Jugoslavija. Izumitelj Mihevc Erik.

Kombinovani opružno hidraulični prigušivač udara naročito za motorna vozila (izdan 30. 9. 1965).

SFR Jugoslavija. Zvezni zavod za patente. Patentni spis št. 28472. Tovarna motornih vozil Tomos, Koper, SFR Jugoslavija. Izumitelj Erik Mihevc. Pretikalna priprava za menjalnike prednostno motornih vozil (izdan 30. 9. 1969).

SFR Jugoslavija. Zvezni zavod za patente. Patentni spis št. 28479. Tovarna motornih vozil Tomos, Koper, SFR Jugoslavija, Izumitelja Janez Imperl, Izola in Erik Mihevc, Koper, SFR Jugoslavija, Kolutne zavore (izdan 30. 9. 1969).

SFR Jugoslavija, Zvezni zavod za patente, Patentni spis št. 28950. Tovarna motornih vozil Tomos, Koper, SFR Jugoslavija. Izumitelj Erik Mihevc. Menjalnik s sklopko in zobniškim stavkom v okrovu motornega ohišja (izdan 31. 3. 1970).

SFR Jugoslavija. Zvezni zavod za patente. Patentni spis št. 29993. Tovarna motornih vozil Tomos, Koper, SFR Jugoslavija. Izumitelj Erik Mihevc. Nožna komandna priprava za pretikanje menjalnikov motornih vozil (izdan 30. 4. 1971).

SFR Jugoslavija. Zvezni zavod za patente. Patentni spis št. 33071. Tovarna motornih vozil Tomos, Koper, SFR Jugoslavija. Izumitelj Erik Mihevc. Jermenica za klinasti jermen z vencem iz valjane pločevine (izdan 5. 12. 1975).

Mihevc Erik. Vklopni mehanizem za menjalnik s klinastimi jermeni (osnutek prijave) [tipkopis], Koper.

Klement Vuga dipl. ing. (1974). Izbor konstruktivne koncepcije prototipa električnega dvokolesnega vozila, izdelava in preizkusi. Koper: Inštitut Tomos Koper.

SFR Jugoslavija. Zvezni zavod za patente. Patentni spis št. 30696. Tovarna motornih vozil Tomos, Koper. Izumitelj ing. Klement Vuga, Koper.

Zagonski in pogonski mehanizem motorjev z notranjim zgorevanjem (izdan 29. 2. 1972). Pridobljeno 4. 5. 2017 na https://de.wikipedia.org/

wiki/Solo_720

Spomini Darje in Borisa Vuga na očeta Klementa (poslano 13. 5. 2017 po e-pošti) in njun družinski arhiv.

Spomini in družinski arhiv Vojka Mihevca.

Spomini in arhiv dr. Josipa Vlahovića.

Zvone Černeka. Zapis na njegovem Facebook profilu 31. 3. 2021.

Boris, B. (2001). Motorji iz Kopra. Ljubljana: Tehniški muzej Slovenije.

Družinski arhiv Martine Robinik.

Spomini in arhiv Dušana Čebohina.

Spomini in arhiv Ratka Torbice.

Robinik, R. (2002). TOMOS 50 let, Lasten razvoj, Univerzalni motorji in agregati [tipkopis].

http://patents.justia.com/search?q=romeo+milosevic (pridobljeno 4. 5. 2017) Robinik, R. (1976). Smučarska vlečnica Tomos SV3. Planinski vestnik 12.

https://encrypted.google.com/patents/CA955111A?cl=un (pridobljeno 4. 5. 2017) SFR Jugoslavija. Zvezni zavod za patente. Patentni spis št. 31158. Inštitut Tomos, Koper, SFR Jugoslavija. Izumitelja ing. Rudi Robinik, http://www.google.com.na/patents/US3522745 (pridobljeno 4. 5. 2017) ing. Romeo Miloševič. Sesalni koš (izdan 31. 10. 1972).

https://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1982.pdf (pridobljeno 4. 5. 2017) SFR Jugoslavija. Zvezni zavod za patente. Patentni spis št. 31413 Tovarna motornih vozil Tomos, Koper. SFR Jugoslavija. Izumitelja ing. Rudi Robinik in ing. Romeo Miloševič. Naprava za zalivanje centrifugalnih črpalk s samozapornim ventilom (izdan 28. 2. 1972).

https://patents.google.com/patent/US4401409A/en?inventor=ratko+torbica&oq=ratko+torbica (pridobljeno 13. 1. 2022) SFR Jugoslavija. Zvezni zavod za patente. Patentni spis št. 31458. Tovarna motornih vozil Tomos, Koper, SFR Jugoslavija. Izumitelja http://www.rtvslo.si/blog/tatjana-malec/v-institutu-za-razvoj-in-raziskave-tomos-in-samoupravljanje/73142 (pridobljeno 4. 5. 2017) ing. Rudi Robinik in ing. Romeo Miloševič. Rotacijska motorna kosilnica z mehanizmom za zvezno ali stopenjsko nastavljanje višine rezanja https://www.kamra.si/album-slovenije/item/institut-tomos.html (pridobljeno 13. 1. 2022) (izdan 30. 4. 1973).

https://www.geni.com/people/Klement-Vuga/6000000007323411607 (pridobljeno 4. 5. 2017) SFR Jugoslavija. Zvezni zavod za patente. Patentni spis št. 33065. Tovarna motornih vozil Tomos, Koper, SFR Jugoslavija. Izumitelj ing. Rudi Robinik. Prevozna vlečnica s samodejnim regulatorjem moči in varnostnim stikalom (izdan 5.12.1975).

http://www.tatjana-malec.si/default.asp?Id=468 (pridobljeno 13. 1. 2022) SFR Jugoslavija. Zvezni zavod za patente. Patentni spis št. 33705. Tovarna motornih vozil Tomos, Koper, SFR Jugoslavija. Izumitelj Od Beogradskog univerziteta do Razvojnih centra Porše – životni put jednog Pančevca. Pridobljeno 13. 2. 2022 na https://www.novosti.rs/

ing. Rudi Robinik in ing. Romeo Miloševič. Vlečni kolut z vodilnimi elementi za vlečno vrv (izdan 5. 12. 1977).

vesti/planeta.301.html:620916-Od-Beogradskog-univerziteta-do-Razvojnog-centra-Porse--zivotni-put-jednog-Pancevca 62

63



Avtorji besedil: Boris Brovinsky,

Fotografije in ostalo gradivo: Arhiv Albina

Jakob Kovačič, Martina Orehovec,

Špacala, Arhiv Brede Štirn, Arhiv družine Ana Katarina Ziherl

Tomija Prijona ml. , Arhiv Dušana Čebohina, Uredniki: Estera Cerar, Jakob Kovačič,

Arhiv Medicinske fakultete v Ljubljani,

Irena Marušič

Banka Slovenije, Blaž Zupančič, Domen Oblikovanje in prelom: Miha Turšič

Pal, Dragan Arrigler, Družinski arhiv Darje Jezikovni pregled: Melita Silič

in Borisa Vuge, Družinski arhiv Robinik, Izdal in založil: Tehniški muzej Slovenije,

Družinski arhiv Vojka Mihevca,

Ljubljana, 2022

Jaka Blasutto, Muzej Mengeš, Nada Žgank, Zanj: dr. Barbara Juršič, direktorica

Tomaž Pisansky, Urša Vodopivec

Publikacija TMS št. 78

Izdajo omogočilo: Ministrstvo za kulturo





Republike Slovenije


URL: https://www.tms.si/2022/10/21/e-katalog-

znanje-brez-meja-2/

Format: PDF

Izdaja: 2. november 2022

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v

Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 126930435

ISBN 978-961-6464-79-6 (PDF)

REPUBLIKA SLOVENIJA

 MINISTRSTVO ZA KULTURO