ru ll^UU ffl© LL[iapWDÊ| pnlać - ■! . r íí -i " O, - - 3, ,í tř - í> > -■ --Ï - - y ■.-i- -X Vv, T 7 ■ - - j Ol H- 4 ■ "Jň Jiíí^ (í ..■-^■»iWlr^- ROKOVNJAŠKA NOC 2007 24.-25.8. - Lukovica pri Domžalah AVTOŠOLA LONČAR d.0.0. Slamnikarska 1a, 1230 Domžale 01/724 84 20 Marko Lončar 041/785-735 Barbara Lončar 031/209-501 Milan Šinkovec 031/303-033 Janez Vrankar 041/697-971 Per Janez 041/988-961 Poletni tečaj CPP 17. 9. 2007 ob 18. uri nudi zaposlitev: natakar snažilka za štiri ure dnevno informacije: gsm 041 629 523 ob^'BS^^la Hofer sporoča „Moje vloženo delo doprinaša k uspehu celotnega podjetja." Hofer trgovina d.o.o. Brnčičeva ulica A9 1231 Ljubljana-črnuče Smo del vodilnega mednarodnega podjetja na področju maloprodaje z več kot 3000 poslovalnicami po svetu. Poslovno skupino tvorijo podjetja v Sloveniji, Avstriji, zahodni in južni Nemčiji, Švici ter tudi Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji, na Irskem in v Avstraliji. Naš uspeh temelji na odličnih sodelavcih naše poslovne skupine. Za naš logistični center na Prevojah v obSni Lulcovica iščemo veqe število sodelavcev/-k v lojgistiki (skrajšan delovni čas) Vaše delovno mesto obsega: • pripravo produktov za dobavo poslovalnicam s pomočjo modernih transportnih naprav, • skrb za red in čistočo v logističnem centru. Od vas pri&ikujemo: • motiviranost ter veselje do timskega dela, • zanesljivost, natančnost ter prilagodljivost, • urejen videz. Ponujamo vam: • temeljito uvajanje in pestro delo, • prijetno delovno okolje, • nadpovprečni osebni dohodek že od samega začetka. PlaSlo: • 415,28 EUR bruto mesečno za 21 ur tedensko, • 474,60 EUR bruto mesečno za 24 ur tedensko, • 533,93 EUR bruto mesečno za 27 ur tedensko oz. • 593,25 EUR bruto mesečno za 30 ur tedensko. Zainteresirane kandidatke in kandidate vabimo, da nam v roku 15 dni od objave oglasa pošljete prošnjo z ročno napisanim življenjepisom in fotografijo. Zagotavljamo vam zaupno obdelavo prošenj. Delovno razmerje bomo najprej sklenili za določen čas z možnostjo kasnejše sklenitve za nedoločen čas. GCÁnCidísíd ROKOVNJAC je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; odgovorna urednica: Katarina Karlovsek; uredniški odbor: Milena Bradač, Danilo Kastelic, Rok Avbelj, Leon Andrejka; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, tel. 01/729 63 00, gsm: 051 365 992, uradne ure vsako prvo sredo v mesecu od 17. do 18. ure; jezikovni pregled: Marta Keržan; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: Agencija G Ljubljana; priprava in tisk: GRAFEXgroup, Podlipovica 31, 1411 Izlake; trženje oglasnega prostora: člani uredniškega odbora; naklada 1.750 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Na naslovnici: Luka in Metka Juteršek, foto: DJD. TRGOVINA IN SERVIS ZA KOLESA SENZOR VRHUNSKA ŠPORTNA OBLAČILA Prevoje pri Šentvidu 33, 1225 Lukovica tel.: 01/723 52 65, tax: 01/723 69 32 gsm: 041/713 542 motoset@volja.net, wviíw.motoset.si u^od^^k glasilo občine Lukovica Ah, ta ljubezen ^ ... ki nas združuje in nas osrečuje, življenje nam naredi srečnejše in bogatejše _ Kaj bi brez nje, v nas vzbudi tisoč in eno ~ustvo neprecenljive sre~e in veselja. Prepustimo se ji, naj nas popelje tja, kjer ni žalosti in skrbi. Drage bralke in bralci glasila Rokovnjač, prav zagotovo vsi poznate rek, da stvari cenimo šele takrat, ko jih izgubimo. Naj se vam to ne zgodi, ko ljubite in ste ljubljeni. Pa ne mislim samo ljubezni do partnerja oziroma partnerice, do življenjskega sopotnika oziroma sopotnice, ljubezen je veliko več. Je čustvo, ki ga gojimo tudi do vseh svojih bližnjih, do nam danega življenja. Seveda, življenje ni praznik, boste morda rekli, so tudi trenutki žalosti, razočaranja in skrbi. Prav gotovo, tudi to je sestavni del vsakega življenja. Pa vendarle, takrat ko vam je najtežje, iščite svojo oporo v ljubezni do tistih ljudi, ki so okoli vas, so vam naklonjeni in vas potrebujejo. Mladi vse prevečkrat iščejo svojo srečo in zadovoljstvo v stvareh in dejanjih, ki jih na dolgi rok ne morejo osrečiti in so zgolj proizvod globalne družbe in potrošniške miselnosti. Kako izgledam, ali sem skladen z ideali družbe, ki jih odsevajo mediji, vse prevečkrat kaže iznakaženo podobo tistega, kar bi morda morali biti. Pustite to, ne pustite se zapeljati plehkosti in površinskosti. Iščite svoje ideale v trdi skupnosti, družini, tej edinstveni celici družbe. Tokratna naslovnica je malce drugačna, kot ste jih vajeni do sedaj, priznam. Dovolite, da vam povem, zakaj sem se odločila za to fotografijo: menim namreč, da ni lepšega na svetu kot fotografija dveh mladih, ki sta se zaljubila, se odločila, da preostanek svojega življenja preživita skupaj, si skupaj ustvarita dom, družino in kar je najbolj pomembno, ob vseh lepih in tudi tistih manj lepih trenutkih bosta drug drugemu stala ob strani. Ženin Luka je domačin, nevesta Metka je Ljubljančanka. Luka je sin naše občinske svetnice Marije in našega zvestega dopisnika Draga Juterška, fotografija pa je posneta pri bajerju na Brdu. Če pa sem katerega od vas, drage bralke in bralci, s svojim uvodnikom spodbudila, da reče svoj usodni Da, potem bom pa še sploh vesela, obvestite me prosim, da pridem vreč riž _ Prijazno vas pozdravljam. A Urednica Naslednja številka Rokovnjača izide 28. septembra, rok za oddajo prispevkov je 12. september. Svoje prispevke lahko pošljete po el. pošti na naslov rokavnjacglukovica.si ali katarina@innini.si, po pošti ali jih oddajte v nabiralnik uredništva, gsm urednice 051 365 992. • VSEBINA • Intervju: župan Matej Kotnik ...............................................stran 4 Aktualne teme v občini Lukovica Intervju: novi direktor občinske uprave Stojan Majdič ...........................stran 6 Medobčinski inšpektorat:..................................................stran 9 Dogodki in prireditve .....................................................stran 11 Spominska svečanost v Zlatem Polju Svečanost ob spominu na 65. obletnico požiga Korena Odprtje vodohrana Zirovše Iz življenja naših društev..................................................stran 14 Naše zgodbe...........................................................stran 17 Otroci v občini Lukovica...................................................stran 18 Šport .................................................................stran 25 Hofer v Lukovici.........................................................stran 28 Občinski svetnici........................................................stran 29 Marija Juteršek Alenka Klemen Pisiva bralcev..........................................................stran 30 Zahvale ...............................................................stran 31 VABILO Občina Lukovica vabi na slavnostno sejo občinskega sveta in osrednjo občinsko prireditev ob prazniku Občine Lukovica, ki bo v petek, 14. septembra 2007, ob 19.30. uri na osrednjem trgu v Lukovici. Vljudno vabljeni! Občina Lukovica vabi na prireditve ob prazniku Občine Lukovica Sobota, 1. 9. 2007, ob 14. uri: Krašnja - KD Fran Maselj Podlimbarski - 4. srečanje ljudskih pevcev in izdelovalcev domače obrti iz različnih pokrajin Slovenije: 'Na vasi je lepo, ko pod lipo na Kanalu zapojo' Sobota, 1. 9. 2007, od 9. do 15. ure: Lovska koča 'Čevca' Lovska družina Lukovica - Strelska tekma LD Lukovica za pokal Občine Lukovica Sobota, 1. 9. 2007, in nedelja, 2. 9. 2007 Planinsko društvo Blagovica - dvodnevni pohod po mejah Občine Lukovica Nedelja, 2. 9. 2007, ob 14. uri: Lukovica, Rokovnjaški gozdiček Turistična zveza Lukovica - povorka - utrip vsakdanjega življenja skozi čas v naši občini; razglasitev najlepše urejenih hiš in kmetij Nedelja, 9. 9. 2007, ob 9. uri: Športno igrišče Zlato Polje Športno društvo Zlato Polje - občinski turnir v malem nogometu Petek, 14. 9. 2007, ob 17. uri: Kulturni dom Janka Kersnika Lukovica Društvo upokojencev Lukovica - odprtje razstave "Ustvarjalni upokojenec" - ustvarjalne delavnice in druge aktivnosti v letu 2007 Razstava bo odprta tudi v soboto, 15. 9. 2007, od 8. do 20. ure. Petek, 14. 9. 2007, ob 19.30. uri: slavnostna seja in osrednja občinska prireditev ob občinskem prazniku na trgu v centru Lukovice Vljudno vabljeni! Intervju: Župan občine Lukovica Matej Kotnik Prva polov'ca leta v novem mandatu Zupana občine Lukovica Mateja Kotnika je za nami. Pred odhodom na po~itnice sem ga prosila za pogovor o aktivnostih in projektih, ki so se v tem času Ze zgodili oziroma so v teku ter o načrtih in novih projektih v prihodnosti. G. Zupan, proračun za letoSnje leto je bil sprejet; kaj to pomeni za občino? Ja, proračun je bil končno soglasno sprejet, sedaj lahko Občina Lukovica realizira in zastavi tiste projekte, ki so začrtani v proračunu, to se pravi, da lahko normalno poleg projektov tečejo tudi razpisi, hkrati se lahko realizirajo tudi sredstva, ki so bila ze pred tem razpisana za področja društev, kmetijstva, družbenih dejavnosti itd. S sprejetjem proračuna se tako izvajajo začetne investicije v šolo, vodooskrbo, kanalizacijo, ceste itd. Kako ocenjujete sodelovanje z novim občinskim svetom v tem polletnem obdobju? Z izstopom enega od svetnikov iz stranke in nastopom kot samostojnega svetnika imamo tako sedaj v občinskem svetu, ki šteje 16 svetnic in svetnikov, osem različnih političnih strank in list, kar pomeni izredno disperzijo politične moči. Potrebno je res veliko trdne volje, da se dosežejo skupni rezultati. Več se srečujemo s svetniki, se pogovarjamo in tako skušamo premostiti morebitne težave. Naše sodelovanje kaže na veliko voljo svetnikov, da se stvari v občini Lukovica premaknejo naprej. Upam in verjamem, da bo delo tudi v prihodnje teklo dobro in da se bo volja kazala tudi naprej, da bomo skupaj podpirali dobre projekte. Od občinskega sveta se pričakuje, da deluje v korist občine, sam tudi zagovarjam, da se premosti in preseže strankarske interese in se dela v interesu celotne občine. Vse prevečkrat se kažejo ozki in osebni interesi. Vsak svetnik je poklican in postavljen, da dela in zastopa vse občane in kraje enako. V pol leta je v občini Lukovica potekalo kar precej stvari, skratka, bilo je dinamično obdobje. Katere so tiste zadeve, na katere ste najbolj ponosni in pomenijo tudi veliko pridobitev za občanke in občane občine Lukovica? Nadaljevali so se projekti, ki so bili že začrtani v prejšnjem mandatu, to so bile stvari, ki so bile pogodbeno dogovorjene, kajti štiri leta oziroma en mandat je absolutno premalo za neke večje projekte. Zelo sem zadovoljen, da imamo šolo v Blagovici sedaj že pod streho, v letošnjem letu smo odprli že tudi vodohran v Zirovšah, kar pomeni znatne nove vire vode za naše potrebe. Nadaljuje se obnova trga, prva faza izvedbe del gre proti koncu, seveda pa pričakujem, da bo občinski svet podprl in da bo volja kraja, da se ta projekt nadaljuje z naslednjimi fazami. Pripravljenih imamo kar nekaj projektov za izdelavo infrastrukture, skratka, delo se nadaljuje in lepo teče naprej, ne glede na to, da smo na začetku mandata zopet morali vse stvari postaviti na novo. Dve leti ste bili brez direktorja Občinske uprave, pred kratkim se je poslovila tudi pravnica, vse to je prav zagotovo v veliki meri obremenilo tudi vas. Tako je, veliko dodatnega dela je bilo treba nekaterim prevzeti na svoja pleča tudi zaradi tega, ker občina ni imela direktorja Občinske uprave, torej odgovorne osebe, ki bi vodila občinsko upravo, z odhodom pravnice pa je to pomenilo še dodatne obveznosti in naloge, ki jih mora nekdo opraviti. Brez direktorja smo bili dve leti. Morda si občanke in občani težko predstavljajo, kako velik obseg del in nalog to predstavlja. Direktor občinske uprave skrbi za prostore, delo in normalo funkcioniranje občinske uprave, na prvi stopnji odgovarja za upravne zadeve, je zadolžen za ogromno stvari, ki jih morda niti ne vidimo, pa so izjemno pomembne. Vsekakor se moram zahvaliti ge. Tatjani Suhadolc, ki je v tem času znatno pripomogla, da so zadeve gladko tekle, prevzela je tudi pooblastila in odločala na prvi stopnji v odločbah in tudi pri ostalih nalogah. Vsekakor je bilo veliko breme tudi na meni, ker sem se moral ukvarjati tudi z delom, ki ga v vseh občinah opravlja druga oseba. Leto pred volitvami je bilo za izbor novega direktorja neprimerno, sedaj po volitvah pa smo dobili novega direktorja Občinske uprave in upam na vse najboljše. Verjamem, da se bo g. Majdič izkazal pri svojem delu, želim mu veliko uspeha. Kdaj bo Občina Lukovica dobila podžupana oziroma podžupanjo? Podžupan mora biti imenovan izmed članov občinskega sveta, imenovanje je izključno v pristojnosti župana, po novi zakonodaji ga občinski svet ne potrjuje več. Ker je v našem občinskem svetu zelo razdrobljena sestava in nobena stranka nima neke absolutne večine, je bilo po pogovoru z vsemi svetniki mnenje članov občinskega sveta, da je ta odločitev povsem moja. Predlog je pa bil, da bi izbral podžupanjo. Pogovarjal sem se že v tej smeri, vendar odločitve še ni, vsekakor se bom odločil do jeseni; funkcija podžupanje oziroma podžupana pa bo neprofesionalna. Stanovanjski sklad RS želi v občini Lukovica graditi stanovanja. V kateri fazi je sedaj ta projekt? Stanovanjski sklad je odkupil zemljišča za gradnjo 130 stanovanj, sedaj pričakujejo dovoljenje za predobremenilni nasip, kar smo že obravnavali na občinskem svetu. Stanovanjskemu skladu smo naložili pogoje, pod katerimi naj bi izvajal priprave na gradnjo in samo gradnjo. Predobremenilni nasip bo devet mesecev na parceli, da se utrdi zemljišče, nato pa se bi pričela gradnja objektov. Možnost za nakup stanovanja bodo imeli vsi, tudi občani naše občine, prav zagotovo pa bodo ta stanovanja v naši občino pripeljala tudi veliko novih ljudi. Novo priseljeni vsekakor v kraj lahko prav gotovo prinesejo veliko pozitivnega, pričakujemo veliko mladih družin. Komunalno in pa logistično je najbolj primerno stanovanjske enote zgraditi med drugim v Lukovici, ki nima posebnega prirasta prebivalcev, saj Lukovica kot občinsko središče ni največji kraj, kot je to praviloma v ostalih občinah, ampak je za skoraj polovico manjša kot Prevoje. V Dragomelj, kjer je prav tako gradil Stanovanjski sklad, se je preselilo veliko mladih, ki se aktivno vključujejo v kraj ter društveno in družbeno življenje, celo v cerkev, skratka, izkušnje so tam zelo dobre. Poleg stanovanj naj bi se zgradila tudi obrtno poslovna cona? Tako je. Ob pasu ob avtocesti bo na severni strani zidal Stanovanjski sklad, na sredini bo prostor, ki je rezerviran za plin, na južni strani pa je predvidena obrtna cona za storitveno obrtne dejavnosti, ki ne bodo moteče za kraj. Zazidalni načrt za to območje je bil sprejet že v letu 2001 ali 2002, takrat je bilo določeno vse tako, kot se izvaja danes, torej nič novega. Nova šola in nov vrtec bosta vsekakor nujnost? Nova šola je nujnost že dlje časa. Naša občina bi po programu morala najprej začeti z gradnjo šole v Blagovici, nato obnovo in povečavo šole na Brdu in zatem še z vrtcem. Potrebe so bile drugačne, zato se je najprej izgradil vrtec, ki je danes že premajhen, sedaj se dela šola v Blagovici, ki naj bi bila, po izračunih sodeč, ustrezna za potrebe vzhodnega dela občine, za KS Trojane, Blagovica in Cešnjice, naredili smo še dva oddelka vrtca v Krašnji, ki sta tudi že zasedena, sedaj pa pripravljamo projekte in pa način, kako bi izvedli obnovo in povečanje šole na Brdu. Ne glede na to, ali se kdo priseli ali ne, je ta šola neustrezna za naše potrebe. Če se bomo odločili, da bomo dograjevali in obnavljali šolo, se lahko zgodi, izkušnje v Blagovici kažejo na to, da bodo stroški lahko od 20 % - 40 % večji, kot če bi izgradili novo šolo. Stroški take šole pa bi bili nekje, povedano še v tolarjih, 1,5 milijarde SIT. Teh sredstev v proračunu ni in nekje jih bo potrebno pridobiti. Kje pridobiti ta sredstva, je velika dilema in vprašanje, vsekakor pa obstajajo tudi projekti, ki lahko ta sredstva zagotovijo. Imam predloge za tovrstne projekte in upam, da bodo ti projekti tudi podprti, v kolikor ne, je jasno, da šole ne bo. Tako kot tudi v drugih sosednjih občinah, so tudi pri nas vedno večje potrebe po kapacitetah za vrtec, lahko se zagotovijo dodatne kapacitete v vrtcih v sklopu določenih projektov. Velika priložnost za zaposlitev občank in občanov občine Lukovica je tudi logistični center Hofer. Tako je. Logistični center Hofer, kjer bo centrala tega podjetja za celotno Slovenijo, naj bi bil odprt v decembru 2007, ko se bodo odprla nova delovna mesta, kasneje bo prostih delovnih mest še več. Razpisi za prosta delovna mesta so bili objavljeni že v prejšnji številki Rokovnjača, kjer sicer njim na običajni način ni bilo objavljeno, koliko delovnih mest za posamezen profil delavcev bodo zaposlili, na primer, za sodelavca v logistiki, torej za delo v Osnovna šola v Blagovici že dobiva svojo končno podobo skladišču iščejo cca 80 delavcev, razpisana so tudi druga delovna mesta, možnosti za zaposlitev je veliko. Vodstvu podjetja Hofer sem svetoval, da organizirajo dan odprtih vrat, kjer lahko potencialni zaposleni vidijo, kako vse skupaj izgleda, kakšne so plače, pogoji dela, skratka, da se lahko ljudje seznanijo z delom, ki ga lahko pridobijo. Kot reCeno, je prva f^a izgradnje centra Lukovice pri koncu, kako se bodo dela nadaljevala v prihodnje? Prva faza, to je ureditev osrednjega dela in severni rob trga, je pri koncu, upam, da bo občinski svet potrdil in da bo prišlo do dogovora z lastniki objektov ob trgu, da se bomo lotili, seveda s projektom, enovite cejostne obnove stavb ob trgu in južnega dela trga. Če bi se te fasade obnovile, bi lahko ta trg dobil zelo lepo podobo. V naslednji fazi ureditve centra Lukovice bi bilo smiselno nadaljevati dela proti gostilni Bevc ter Maklenovcu, s čimer bi cela Lukovica dobila veliko lepši izgled. Izvajalci delajo z nekoliko časovne zamude, kar nas posebej finančno ne bremeni, je pa res, da dela dalj časa tečejo, vendar menim, da glede na to, da se 60 let na tem trgu ni nič delalo, niti ni tako grozno, če vse skupaj traja malce dlje. Ljudje, ki prihajajo od drugod, opazijo veliko razliko in pohvalijo izgled centra Lukovice. Potrebno je še končati signalizacijo, talne označbe in znake, torej vse tisto, kar ureja funkcioniranje trga. Vse skupaj bo do septembra končano. Kakšna bo dinamika del v občini Lukovica v drugi polovici leta? Druga polovica leta bo v znamenju dokončanja šole v Blagovici, to je velika naloga za našo občino in hkrati tudi stroškovno velik zalogaj, v pozni jeseni jo bomo tudi predali svojemu namenu. Istočasno bo potekalo tudi več drugih projektov: vzdrževanje in popravila cest, nadaljevali bomo z izgradnjo cest predvsem v trojanskem delu, nadaljevali bomo s pridobivanjem soglasij za izgradnjo kanalizacije na Prevojah in še več manjših posegov v tej smeri. Naša naloga bo tudi pripraviti proračun za naslednji dve leti, ki naj bi bil sprejet dosti preje, kot je bilo to leto. Skratka, dela je veliko, vsekakor pa bomo občanke in občane sprotno obveščali o vseh aktivnostih. Asfaltna baza, ki naj bi bila zelo moderna, je prav zagotovo eden večjih projektov v občini Lukovici. Asfaltna baza je projekt, ki ga želi izvesti večinski lastnik kamnoloma v Lukovici, to je podjetje Strabag, vložili so tudi že vlogo. To vlogo bomo obravnavali tako, kot vse ostale vloge, to je naša zakonska dolžnost. Vemo pa, da je asfaltna baza vprašanje, ki prizadeva marsikoga, dana je bila poizvedba krajevni skupnosti o njihovem mnenju. O tem pa bomo še razpravljali na občinskem svetu. Občina se bo za ta projekt odločala na podlagi pozitivnih in negativnih posledic, ki jih tak projekt prinese in se bo skladno s tem odločila za ali proti. Verjamem, da imajo svetniki dovolj vpogleda in da si bodo lahko projekt dovolj natančno pogledali in si ustvarili svoje mnenje in o tem odločali. Sklep, kakršnega bo sprejel občinski svet, pa bom vsekakor zagovarjal. Prostorski plan občine Lukovica je povzročil kar veliko vroče krvi, kako je s tem? Res je, prostorski plan je marsikoga razburil, slišim tudi nepreverjene informacije o 100 ha obrtne cone. To vsekakor ni res, je pa res, da so bili v predlogu prostorskega načrta narisani variantni predlogi in na podlagi strokovnih študij se bo potrebno odločiti za najbolj ustrezno varianto. Velik del obrtne cone v prevojskih gozdovih je že zazidljiv, tam se lahko gradi od leta 1986 naprej, še svetišče je vrisano tam, ki ga je potrebno umakniti. Kar se pa tiče stanovanjske gradnje, pa se bomo pametno odločili, koliko in v kakšnem obsegu z zmernim razvojem nadaljevati. Vsekakor gre razvoj naprej in naša občina se ne more ograditi od vsega sveta, vse občine v Sloveniji težijo k razvoju in tako mora k temu težiti tudi naša občina. V nasprotnem primeru so, ko izgubiš stik s časom, vsi koraki samo koraki nazaj. Težimo k zmernemu razvoju; sam zagovarjam, da je potrebno biti previden, moti me brezplodno diskutiranje, premalo pa se pogovarjamo, kako neko stvar zares dobro urediti. Včasih samo argument proti oziroma za ni dovolj, potrebno je povedati nekaj več. Zmagati morajo razum, logika in pa tudi razvojni koncept te občine. Verjamem, da se tega zavedajo tudi vsi svetniki in da so odgovorni za razvoj te občine in za njeno delovanje v prihodnosti. A Katarina Zahvala Prav od samega začetka obstoja 'nove' Občine Lukovica pa do prvega julija 2007 je pravne, kadrovske in ostale posle opravljala ter vodila tudi delo ob~inskega sveta univ. dipl. prav. gospa Mojca Stoschitzky. Za njen velik prispevek k uspešnemu delovanju nase Občine se v svojem imenu pa tudi v imenu sodelavcev ter občinskega sveta iskreno zahvaljujem. S svojim neizbrisnim prispevkom delu naše uprave zapušča svoj pečat na mnogih projektih, kot tudi na povsem rutinskih, pa vendarle z veliko mero stroke in osebnega prizadevanja pripravljenih neštetih uradnih dokumentih in obveznih birokratskih postopkih. Hvala za korektno in marljivo delo. Na novem delavnem mestu na Občini Moravče ji želimo veliko delovnih uspehov in nadaljnjega dobrega sodelovanja. Matej Kotnik, župan Spoštovani! Zgodi se, da včasih vaše elektronske pošte ne prejmemo, kljub temu da ste jo poslali (opažamo, da se to občasno zgodi pri elektronskih naslovih s končnico yahoo in hotmail). Da ne bo nepotrebne slabe volje, lahko vaše prispevke pošljete tudi na naslov katarina@innini.si. Vsak prejem tudi z odgovorom potrdim, v kolikor potrditve ne dobite, prosimo, pokličite na gsm 051 365 992 (urednica). Hvala lepa za razumevanje. A Uredniški odbor V podjetju CC-Splet si v sodelovanju s Slovensko Karitas prizadevamo seznaniti prebivalce Slovenije o obstoju spletnega daritvenega oglasnika Podarimo.si. Gre za spletno mesto, kjer ljudje lahko objavijo oglase za predmete, ki jih želijo podariti, tisti v pomanjkanju pa lahko objavijo svoje potrebe. Potrebe najšibkejših na portalu beleži Slovenska Karitas, saj taki najpogosteje žal nimajo lastnega dostopa do interneta. ob^^^ska up^a^a Intervju: Direktor Občinske uprave občine Lukovica g. Stojan Majdič G. Majdič, konec meseca julija ste prevzeli delovno mesto direktorja Občinske uprave občine Lukovica za dobo petih let, se lahko na kratko predstavite našim bralkam in bralcem? Po poklicu sem univerzitetni diplomirani sociolog, star sem 50 let in prihajam iz Trbovelj. Do sedaj sem delal kot vodja kadrovske službe, vodja prodaje, izvoza, vodja stikov z javnostmi in projektni vodja. Šest let sem živel v Munchnu, dve leti v vzhodni Nemčiji, eno leto v Avstriji, tako da imam kar nekaj izkušenj iz tujine. Sem poročen, imam hčerko, ki študira arhitekturo v Ljubljani. Z ženo že nekaj časa razmišljava o možnosti, da bi se vsaj začasno preselila, da bi živela nekje drugje; naša dežela je zelo lepa, veliko je zanimivih lokacij, ki so bliže našemu glavnemu mestu. Ste morda razmišljali o tem, da bi se preselili v Lukovico? Seveda, zakaj pa ne. Lega občine Lukovica je zelo zanimiva, tudi zaradi prometnih povezav z glavnim mestom, ki so tu zelo dobre, kar predstavlja za občino Lukovica dodatne razvojne možnosti. Prav zaradi ugodnih prometnih povezav je občina Lukovica zelo zanimiva za potencialne investitorje. Kakšno je vaše mnenje? Interesi prebivalcev občine Lukovica so prav zagotovo, da se njihov način življenja ne bi bistveno spreminjal, kljub temu pa je potrebno zagotoviti možnosti za nadaljnji razvoj občine. Občina Lukovica je prav zagotovo zanimiva za potencialne partnerje, seveda pa je potrebno uskladiti želje in interese občanov in strokovnjakov, kaj je bolj pomembno, ali pridobitve, ki jih tovrstne spremembe prinesejo, ali izguba naravnega okolja. Menim, da ni dobro brezglavo riniti ne v razvoj ne v statičnost, potrebno je najti nek kompromis, ki bo zadovoljil obe strani. Vsekakor so najbolj pomembni interesi občank in občanov, ki tukaj živijo. Oni so tisti, ki bodo morali tukaj živeti tudi v prihodnje in pretirano privabljanje neuvidevnih investitorjev lahko včasih povzroči tudi negativen efekt, kar pa seveda ni zaželeno. Ste že navezali stike s pobrateno občino St. Lambrecht? Ja, seveda. Sodelovanje z občino St. Lambrecht je zelo dobro. Ko sem jih obiskal, sem bil prijetno presenečen, kajti sprejemajo nas kot enakopravne partnerje. Moja osebna želja je, da bi poskušali to sodelovanje prenesti še na druga področja, kajti če občini med seboj sodelujeta, to še ne pomeni, da sodelujejo tudi prebivalci med seboj. Lep primer je sodelovanje naše lukoviške godbe in njihove. Prav zagotovo bi bilo smiselno vzpostaviti sodelovanje tudi med osnovnima šolama, kajti vzgoja mladih v duhu prijateljstva med narodi je zagotovo zelo pomembna. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da so tovrstna sodelovanja med šolama lahko zelo koristna, seveda pa mora biti interes izražen s strani tistih, ki bodo sodelovali. Občina je tukaj lahko v pomoč in pospešuje te zadeve. Občina Lukovica bi lahko sodelovala tudi z drugimi občinami po Sloveniji, verjamem, da so takšna sodelovanja zelo pozitivna, tako na ravni društev kot na ravni prebivalcev in pa seveda tudi občinskih uprav. Kakšni so vaši občutki, ko je za vami nekaj delovnih dni v naši občini? Veselim se dela v občini Lukovica, vidim, da so določeni projekti že začeti, nekateri v popolnoma začetni fazi, drugi v naprednejši, verjamem, da bomo skupaj z županom, občinsko upravo in vsemi občankami in občani te projekte tudi uspešno speljali, da bomo vsi zadovoljni in da bo rezultat tak, kot si ga vsi želimo. Vesel sem, da mi je župan omogočil to delo v občini Lukovica, obljubljam, da bom naredil vse, kar je v moji moči in da bom vedno deloval v dobro občine in v dobro vseh občank in občanov občine Lukovica. Kakšne so vaše prioritetne naloge? Najprej si želim zelo dobro spoznati občino kot samoupravno lokalno skupnost; želim spoznati vsa naselja v naši občini, želim vzpostaviti kontakt z ljudmi, poskušam organizirati delo v občinski upravi tako, da bomo še bolj uspešno izpolnjevali potrebe občanov. Določene projekte, ki so v teku, bo potrebno malce pregledati, nekje storiti tudi določene ukrepe v smislu ekonomizacije, čeprav menim, da moji sodelavci zelo dobro obvladajo vsak svoje področje. Verjamem pa, da je vsaka stvar lahko vedno še boljša. Vsekakor pa želim vzpostaviti tudi dobro sodelovanje z občinskim svetom. Veliko nalog pa bo prihajalo tudi sprotno, pričakujem, da bova z županom dobro sodelovala, da bova gonilna sila pri vpeljevanju novih zadev in delala v smeri napredka. Kje vas v občini Lukovica čaka sedaj največ dela? Tako kot v vsaki občini, nas tudi v naši občini Lukovica čaka največ dela na področju obnove cest, vodovoda, kanalizacije, itd. Zal so sredstva, s katerimi razpolaga občina omejena, proračun za letošnje leto je sprejet, sredstva so že nekako določena in razdeljena. Menim, da je potrebno poskrbeti, da bodo imeli vsi ljudje zagotovljen vsaj tisti minimum kar se tiče dostopa do doma, oskrbe z vodo, kanalizacije, elektrike, itd. Zal v današnjem času še vedno nimajo vsi teh zadev urejenih tako, kot bi jih morali imeti. Prioriteta je tudi zagotavljanje zdravstvenega varstva, torej osnovnega zdravstvenega varstva, obnova nekaterih pomembnih objektov, seveda skladno z odločitvijo občinskega sveta. Glede na to, da Stanovanjski sklad namerava graditi veliko število stanovanj v Lukovici, bo potrebno rešiti problem osnovne šole in pa vrtca. Predvsem želim poudariti, da je moj glavni cilj ta, da občina deluje za ljudi, torej, mi smo tukaj zaradi naših občank in občanov, da jim pomagamo, poslušamo njihove predloge, pripombe in pritožbe. Vaše delovno mesto je naporno in odgovorno, kaj najraje počnete v svojem prostem času, kaj vas najbolj razveseljuje? Urejanje okolice hiše in skrb za hišo mi jemljeta velik del prostega časa, dela pri hiši nikoli ne zmanjka. Rad se ukvarjam s športom, moj najljubši šport je alpsko smučanje; v mladih letih sem bil aktiven tekmovalec, treniral sem približno šest let. Tekmoval sem na republiški ravni, največji uspeh je bilo 12. mesto na Republiškem tekmovanju v slalomu. Kolesarim, zelo rad hodim v hribe, sedaj, v zrelih letih sem se lotil tudi rolanja in drsanja. Ukvarjam se tudi z filatelijo, torej zbiranjem znamke, za družinske potrebe in prijatelje pa tudi računalniško obdelam video posnetke. Računalništvo me je že od nekdaj zelo zanimalo. Veliko časa preživim z družino, skupaj tudi potujemo, najraje v lastni režiji, vse skupaj organiziram sam. Do sedaj smo prepotovali že skoraj celo Evropo in Zahodno obalo ZDA. Ce mi ostane kaj časa pa rad poprimem tudi za kitaro, ki sem se je v glasbeni šoli učil osem let. Zal pa mi v zadnjih letih vedno zmanjkuje prostih uric za takšne aktivnosti. Skratka, veliko stvari me zanima in rad odkrivam vedno kaj novega in se hkrati učim. Hvala lepa za piogovor, g. Majdič. obi^^^ska up^a^a / ob^^es^^la Na podlagi 10. člena Pravilnika o štipendiranju (Uradni vestnik Ob~ine Lukovica, {t. 5/99) Ob~ina Lukovica objavlja JAVNI RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 2007/2008 1. ~len Razpi{ejo se 4 {tipendije za {olsko leto 2007/2008, in sicer dve za dijaka in dve za {tudij na fakulteti. 2. člen Prosilci morajo prijavi na razpis priložiti: a) dokazilo o vpisu v tekoči letnik šole oziroma fakultete; b) dokazilo o učnem uspehu zadnjega letnika predhodnega izobraževanja; c) potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije; d) potrdilo upravnega organa (dokazilo) o stalnem prebivališču v občini Lukovica; e) življenjepis; f) dokazila o dohodkih oziroma prejemkih na družinskega člana za preteklo leto: - odločbe davčnega urada o odmeri dohodnine družinskih članov kandidatove družine, - odločbe o odmeri davka iz dejavnosti, - potrdilo delodajalca o bruto plači za obdobje zadnjih treh mesecev za starše, ki v preteklem letu niso bili v delovnem razmerju vseh 12 mesecev, - potrdilo izplačevalca dohodkov oz. prejemkov za družinske člane, ki niso zavezanci za plačilo dohodnine v RS, - potrdila o letnih zneskih preživnin, - potrdilo izplačevalca o izplačanih bruto pokojninah in nadomestilih v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, - dokazilo o statusu za polnoletne družinske člane, ki nimajo dohodkov (dijak, študent, iskalec zaposlitve, brezposeln - aktiven iskalec zaposlitve, drugo) - upošteva se datum po stanju v šolskem oziroma študijskem letu, za katerega je vložena vloga za štipendijo, - potrdilo davčnega urada o premoženjskem stanju vseh družinskih članov- gospodinjski listi- upošteva se datum po stanju v šolskem oziroma študijskem letu, za katerega je vložena vloga za štipendijo; g) izjava kandidata, da ne prejema drugih prihodkov iz naslova štipendij in drugih pomoči. Nepopolne vloge se ne upoštevajo. Naknadno prosilec lahko prinese le odločbe o dohodnini ali odločbe o odmeri davka iz dejavnosti za preteklo leto, ki jih upravni organi do razpisanega roka za oddajo vlog za podelitev štipendij še niso izdali. 3. člen Prosilci vložijo prijavo na razpis skupaj z zahtevano dokumentacijo do vključno 10. oktobra 2007 na naslov: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, z oznako "štipendije za šolsko leto 2007/2008". 4. člen Prosilci bodo o izbiri kandidatov za štipendije pisno obveščeni v roku 15 dni po izbiri. A ZUPAN Matej Kotnik, l. r. 7. seja občinskega sveta občine Lukovica Na 7. seji Občinskega sveta občine Lukovica, ki je bila v sredo, 11. junija 2007, je bil svetnicam in svetnikom predstavljen novi direktor Občinske uprave občine Lukovica Stojan Majdič ter nova direktorica Občinske uprave Moravče, do nedavnega pravnica v Občinski upravi občine Lukovica, Mojca Stoschitzky. Po poročilu župana o udeležbi na seji in potrditvi zapisnika 6. seje Občinskega sveta občine Lukovica je občinski svet pod točko 3. obravnaval in sprejel Sklep o povečanju cene programov v VVE Medo. Kot je povedala ravnateljica vrtca Zdenka Pengal, je prišlo do povečanja cene programa zaradi povečanja življenjskih stroškov. Cene programov v VVE Medo se povečajo s 1. 7. 2007 in znaSajo mesečno: - za I. starostno skupino otrok 417,35 EUR, - za II. starostno skupino otrok 337,91 EUR, - mesečni znesek živil v ceni ostane nespremenjen in znaša 36,72 EUR. Pod točko 4. so svetnice in svetniki obravnavali Predlog proračuna Občine Lukovica za leto 2007. V razpravi so sodelovali Stanislav Smrkol (SLS), ki je izpostavil vprašanje, kakšna je kvadratura zemljišča pri vodohranu in kakšna je cena tega zemljišča, Tomaž Beden (samostojni svetnik) je dejal, da ima Lukovica vode dovolj za nadaljnjih 10 let in ni smiselno vlagati sredstva v iskanje novih vrtin, Lado Goričan (Lista za Črni graben), predsednik Odbora za finance je povedal, da si je Odbor prizadeval za transparentnost proračuna, največ vlaganj je na področju izobraževanja in na področju KS Lukovica. Odbor je predlagal občinskemu svetu, da proračun sprejme, istočasno pa predlaga, da naj se pripravi proračun za leto 2008 do 2011, da se zagotovijo večja vlaganja v območja, v katera v zadnjem času ni bilo dodeljenih dovolj sredstev. Župan pove, naj Odbor za komunalo preuči in ugotovi, ali je vode dovolj, doda, da bo potrebno vodne vire iskati tudi v prihodnosti in pa da je potrebno vodovodni sistem tudi primerno vzdrževati. Ivanka Lederer Vidmar (SDS) pove, da je OO SDS Lukovica sprejel sklep glede financiranja KS, ključ za financiranje KS ne more biti po velikost posamezne KS, ampak število prebivalcev. Lado Goričan (Lista za Črni graben) pove glede vlaganja v grad Brdo, da naj dotacije družini Kersnik za obnovo gradu ne bo, v kolikor ne bo sklenjena ustrezna pogodba, ki bo obojestranskega interesa, predlaga občinskemu svetu, da ta znesek 50.000 evrov do sklenitve pogodbe ostane v proračunu. Občinski svet je sprejel naslednje sklepe: 1. Sprejmeta se proračun Občine Lukovica za leto 2007 in Odlok o proračunu Občine Lukovica za leto 2007 v predlagani obliki, vključno s sprejetim amandmajem. 2. Občinski svet Občine Lukovica sprejema kriterije za določitev obsega financiranja redne dejavnosti krajevnih skupnosti, in sicer 40 % po enakih deležih, 40 % po številu prebivalcev, 4 % po številu mlajših od 15 let, 4 % po številu starejših od 65 let ter 12 % po površini krajevnih skupnosti. Kriteriji se uporabljajo že za proračun za leto 2007. 3. Občinski svet Občine Lukovica sprejema predlog obravnave Načrta razvojnih programov do leta 2011, predlagatelj pa zagotovi upoštevanje programskih prioritet, enakomeren in skladen razvoj občine ter večja vlaganja v območja, katerim v zadnjih letih ni bilo zagotovljenih upravičenih proračunskih sredstev. Predlog za prvo obravnavo se predloži v času, ki bo omogočal sprejem načrta do sprejema proračuna za leto 2008. 4. Občinski svet podpira sprejem dvoletnega proračuna in predlaga pripravljalcu, da ga predloži občinskemu svetu še v l. 2007. Pod točko 5. je občinski svet obravnaval in sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah odlokov o ustanovitvi vzgojno-izobraževalnih zavodov - skrajšani postopek; OŠ Roje, Glasbena šola Domžale. Pod točko 6. je občinski svet obravnaval in sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o uvedbi uličnega sistema v naselju Šentvid pri Lukovici - skrajšan postopek. Pod točko 7. je občinski svet obravnaval in sprejel Letni program športa Občine Lukovica za leto 2007. obi^^nska up^a^a / ob^^s^^la Pod točko 8. je občinski svet obravnaval Predlog območij pokrajin v Sloveniji z imeni in sedeži. Občinski svet je sprejel naslednje sklepe: 1. Občinski svet Občine Lukovica predlaga Vladi Republike Slovenije, da z imenovanjem pokrajin v Republiki Sloveniji počaka, dokler ne bodo znane pristojnosti pokrajin. 2. Občinski svet Občine Lukovica predlaga Vladi Republike Slovenije, da se mesto Ljubljana oblikuje kot samostojna pokrajina. 3. Občinski svet Občine Lukovica poziva Vlado Republike Slovenije, da pri pripravi predloga zakona o ustanovitvi pokrajin upošteva predlog, da se območje severno in vzhodno od Ljubljane oblikuje kot samostojna 'Osrednjeslovenska' pokrajina, v katero se vključijo občine Kamnik, Dol pri Ljubljani, Domžale, Komenda, Litija, Lukovica, Mengeš, Moravče, Šmartno pri Litiji, Vodice, Trzin in Zagorje ob Sav. 4. Občinski svet Občine Lukovica predlaga, da je sedež 'Osrednjeslovenske' pokrajine v Lukovici. 5. Občinski svet Občine Lukovica pooblašča župana, da nadaljuje z aktivnostmi v smeri skupnega dogovarjanja s predstavniki vseh zainteresiranih občin za oblikovanja samostojne 'Osrednjeslovenske' pokrajine, vključno s pobudo, da vsi župani teh občin podpišejo skupni poziv Vladi Republike Slovenije za oblikovanje pokrajine, kot izhaja iz vsebine sklepa št. 2. Pod točko 9. je občinski svet obravnaval in sprejel Sklep o podelitvi priznanj Občine Lukovica. Sprejeti so bili sklepi: 1. Občina Lukovica podeljuje plaketo Občine Lukovica Prostovoljnemu gasilskemu društvu Krašnja za 80-letnico delovanja in izjemen prispevek k razvoju gasilske dejavnosti v občini Lukovica. 2. Občina Lukovica podeljuje plaketo Občine Lukovica Zdenki Pengal za dolgoletno prizadevno delo na področju vzgoje in izobraževanja in izjemen prispevek k razvoju šolstva in ugledu občine na vzgojno izobraževalnem področju. 3. Občina Lukovica podeljuje plaketo Občine Lukovica Marjanu Kvedru za dolgoletno prizadevno delo na področju družbenega življenja in dela v občini Lukovica. 4. Občina Lukovica podeljuje plaketo Občine Lukovica Alojziji Žavbi za dolgoletno prizadevno delo na področju humanitarnih dejavnosti in društvenega dela. 5. Občina Lukovica podeljuje plaketo Občine Lukovica Stanetu Dolinšku za ustvarjalnost na kulturnem, predvsem igralskem področju, ki je izrednega pomena tudi za občino Lukovica. Pod točko 10. je občinski svet imenoval novega člana uredniškega odbora Rokovnjača Leona Andrejko. Pod točko 11. je občinski svet obravnaval sklep o novih članih delovnih teles. SDS je predlagal zamenjavo Tomaža Bedena (samostojni svetnik) v Odboru za gospodarstvo in Statutarno pravne komisije zaradi odhoda iz stranke ter predlagal za predsednico Odbora za gospodarstvo Ivanko Lederer Vidmar (SDS) in člana Statutarno pravne komisije Franca Barliča (SDS). Svetnice in svetniki so glasovali o obeh predlogih, vendar nobeden ni bil sprejet, tako da Tomaž Beden ostaja član obeh odborov oziroma komisij. Pod točko 12. je občinski svet obravnaval Informacijo glede vračanja vlaganj v telekomunikacijsko omrežje. Sprejet je bil sklep: Občinski svet sprejema informacijo o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje in nalaga županu in občinski upravi, da pripravijo celotno gradivo za odločanje na svetu v skladu z 9. členom Odloka o postopkih in načinu povračil sovlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje v občini Lukovica. Pod točko 13. Vprašanja, pobude in zahteve članov občinskega sveta so razpravljali: Franci Bernot (LDS) je izpostavil, naj se naredi ogled cest v vsaki KS in se ugotovi, za kakšno popravilo cest gre, v Rafolčah bo še ena proslava, ko bo postavljen oddajnik za Mobitel. Ivanka Lederer Vidmar (SDS): o ceni in plačilnih pogojih v zvezi s prodajo občinskega traktorja, zahtevala je tudi odgovor, kako se je odvijala razprava na seji Odbora za prostor in prostorsko planiranje. Rok Kotnik (SD) glede gradbene deponije v Čepljah, Janez Bernot (NSI) je predlagal, da se v naslednji številki Rokovnjača opravi intervju z inšpektorico Medobčinske inšpekcije, Marija Juteršek (NSI) je izpostavila, da veliko ljudi v občini ne ve, kakšne so pristojnosti te službe in kam se občani lahko obrnejo. A Katarina Kmetijski inštitut Slovenije Oddelek za sadjarstvo in vinogradništvo VABILO NA DNEVA ODPRTIH VRAT POSKUSNEGA SADOVNJAKA KMETIJSKEGA INŠTITUTA SLOVENIJE NA BRDU PRI LUKOVICI (1. in 2. september 2007) Poskusni sadovnjak Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici bo v soboto, 1. 9., in nedeljo, 2. 9. 2007, na široko odprl svoja vrata. V okviru prireditve smo za obiskovalce pripravili strokovno voden ogled sadovnjaka, razstavo poletnih jablanovih sort, predavanje o aktualni sadjarski problematiki ter prikaz mletja in stiskanja jabolk na starinski način. Za vse obiskovalce je oba dneva prost vstop med 10.00 in 16.00 uro. Večje skupine prosimo, da se predhodno najavijo. Dodatne informacije v zvezi z dnevoma odprtih vrat dobite na telefonskih številkah (01) 28 05 138, (01) 72 36 733 in 031 537 449. Vabljeni! A Kmetijski inštitut Slovenije, Oddelek za sadjarstvo in vinogradništvo OBVESTILO URSZR je sprejel sklep o začetku ocenjevanja škode na kmetijskih gospodarstvih zaradi toče v letu 2007. Kmetijska gospodarstva, ki imajo zemljišča na območju občine Lukovica (v katastrskih občinah Lukovica, Prevoje, Rafolče in Spodnje Koseze) in so zaradi neurja s točo utrpela škodo na kmetijskih pridelkih, lahko oddajo prijavo škode. Prijavne obrazce dobite na spletni strani občine www.lukovica.si. na vložišču občine ter na svetovalni službi pri ge. Pavli Pirnat. Prijavo škode oddajte do 28. 8. 2007 po pošti na naslov: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica. A Občinska uprava obi^^^ska up^a^a / ob^^esl^^la Medobčinski inšpektorat v občini Lukovica Pred dobrim letom je šest občin ustanoviteljic, občine Trzin, Komenda, Mengeš, Moravče, Vodice in Lukovica, ustanovilo Medobčinski inšpektorat. Z vodjo Medobčinskega inšpektorata go. Ireno Karčnik sem se pogovarjala o pristojnosti in namenu njihove službe. Ga. Karčnik, kaj in kako nadzira Medobčinski inšpektorat? Delovanje Medobčinskega inšpektorata temelji na določbah Odloka o ustanovitvi Medobčinskega inšpektorata, ki je bil ustanovljen kot organ skupne občinske uprave za izvrševanje upravnih nalog na področju inšpekcijskega nadzora in občinskega redarstva za območja občin Trzin, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Vodice. Izvajamo nadzor na področjih, ki jih urejajo materialni predpisi občin ustanoviteljic, t. j. občinski odloki, skladno z veljavno zakonodajo. To so vsi občinski odloki za ceste, nadzor nad pitno vodo in komunalnimi odpadki (ostali odpadki so v pristojnosti okoljske inšpekcije), ti odloki pa nam tudi določajo kazenske sankcije. Nekateri občinski odloki bolj podrobno določajo kaznovalno politiko, eni pa manj. Za primer, odlagališča gradbenega materiala so v pristojnosti okoljske inšpekcije in pa gradbene inšpekcije. Mi zagotavljamo enakomeren nadzor v vseh občinah. Občine so si med seboj zelo različne in temu primerno organiziramo tudi naše delo. Vseh šest občin ustanoviteljic naše službe zagotavlja enako višino sredstev, zato skladno s tem izvajamo nadzor enakomerno v vseh občinah. Kako je vaše delo organizirano? Nadzor v Medobčinskem inšpektoratu trenutno izvajamo trije zaposleni: sama kot občinski inšpektor, predstojnik inšpektorata in redarske službe ter prekrškovni organ šestih občin ustanoviteljic ter dva redarja. Načrtujemo redne redarske obhode po posameznih občinah. Vsaka prijava ali obvestilo občana je obravnavano, prednostno tista, ki bi posledično pomenila večjo materialno ali ekološko škodo. Na katerih področjih imajo občine največ težav in kaj predstavlja največji delež vaših aktivnosti? Večinoma se vse občine ukvarjajo z zapleti na področju gradnje objektov, kjer investitorji gradijo v neskladju z izdanimi upravnimi dovoljenji ali pa celo pred njihovo pridobitvijo. Naslednji sklop problemov predstavlja nadzor občinskih cest, kjer včasih tudi samovoljno poseganje nekaterih občanov povzroča velike stroške občinam. Nobene občine tudi ni moč obiti, ko govorimo o še vedno neosveščenem ravnanju z okoljem in naravo, še vedno sta pereča problema divjega odlaganja odpadkov ter pomanjkanje parkirnih prostorov. V katerih primerih in kam se lahko občanke in občani občine Lukovica obrnejo na vašo službo? Po zakonu mora inšpektor obravnavati vse prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge v zadevah svoje pristojnosti, razen če obstaja sum, da so prijave neresne oziroma lažne. Občanom svetujemo, da se na naš organ obračajo pisno, in sicer na sedež organa na Mengeški cesti 9, 1236 T^in, na elektronski naslov inspektoratatrzin.si ali po telefonu 01 564 47 20 v času uradnih ur, ki so vsak ponedeljek in sredo med 9. in 11. uro na sedežu inšpektorata, obenem smo vsak teden enkrat, v okviru teh ur, prisotni tudi po občinah, in sicer v Lukovici ob ponedeljkih. Občanom pa svetujemo, da se za daljše pogovore o konkretnih problemih prej naročijo v času uradnih ur, nakar termin sestanka prilagodimo možnostim obeh strani. Prijave o kršitvah so lahko tudi anonimne, čeprav je bojazen tu odveč, saj je inšpektorat dolžan varovati tajnost vira podatkov. Namen naše službe vsekakor ni kaznovanje občanov, pač pa je to le skrajni ukrep, s katerim skušamo vzpostaviti stanje, v katerem bomo vsi lažje bivali drug poleg drugega. Postavljena pravila imajo svoj smisel samo, dokler so enaka za vse in dosledno upoštevana. Hvala lepa, ga. Karčnik, za vsa pojasnila. A Katarina SESTANEK TZOL V torek, 7. avgusta, je v Kulturnem domu Janka Kersnika potekal sestanek, na katerega so bila povabljena vsa društva v naši občini. Tema je bila prireditev Povorka s kulturnim programom ob občinskem prazniku -UTRIP VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA SKOZI CAS V OBCINI LUKOVICA. Povorki bo sledil kulturni program in podelitev priznanj najlepše urejenim hišam in kmetijam. Prireditev bo 2. septembra na Brdu s pričetkom ob 14.00. Vabljeni! A Petra Urankar Godba Lukovica vabi v interno glasbeno {olo V interni glasbeni šoli Godba Lukovica razpisuje dve prosti mesti za učenje klarineta in eno prosto mesto za učenje tube. K poučevanju, ki ga tudi sofinanciramo, ste vabljeni vsi, ne glede na starost. Za dodatne informacije se lahko oglasite na naših vajah, ki potekajo vsak torek ob 19.30 v kulturnem domu v Šentvidu. Vse v zvezi s tem lahko izveste tudi na telefonski številki 041/606-572. Veselimo se vašega obiska! www.lukovica.si/qodba obvestila r.rTi" KGZS - Zavod Ljubljana Kmetijska svetovalna služba Lukovica, Stari trg 19 e-pošta: kss.lukovica@lj.kgzs.si tel.: 01/72-35-116 •ANALIZE ZEMLJE IN GNOJILNI NAČRTI Vsi, ki izvajate katerega od ukrepov SKOP (slovenskega kmetijskega okoljskega programa) iz naslova Programa razvoja podeželja 20042006, morate imeti za vsak GERK analizo zemlje, ki ni starejša od petih let, in na osnovi analize izdelan tudi gnojilni načrt. Ravno tako to velja tudi za vse, ki ste v letošnjem letu vstopili v KOP - izvajanje ukrepov iz naslova Programa razvoja podeželja 2007-2013, razen v primeru če na posameznem GERK-u ne uporabljate mineralnih gnojil. V tem primeru je dovolj, da imate narejen načrt razvoza živinskih gnojil. V primeru enakih lastnosti tal in enake vrste rabe več GERK-ov je možno gnojilni načrt za posamezno enoto izdelati na podlagi ene analize tal. Gnojilni načrt mora biti narejen za vsak GERK za vsako posamezno leto na podlagi analize tal, ki ni starejša od 5 let. Vsi, ki ne izvajate ukrepov SKOP, vendar pa uveljavljate plačila za OMD (območja s težjimi pogoji za kmetovanje), morate imeti vsaj eno analizo in gnojilni načrt za različno rabo tal (njiva, travnik). Na vseh kmetijah pa morate imeti za vsako leto narejen načrt razvoza živinskih gnojil, pridelanih na kmetiji. Opozarjam vas, da pregledate ali izpolnjujete navedene pogoje. V primeru da vam manjka še kakšna analiza zemlje, je jeseni po spravilu pridelkov in v času, ko se ne gnoji, najprimernejši čas za odvzem vzorcev zemlje. Načrt razvoza živinskih gnojil in gnojilne načrte vam lahko izdelamo v KSS, kjer dobite tudi podrobnejše informacije in nasvete glede analiz zemlje in gnojilnih načrtov. Lahko pa dobite tudi obrazec za izdelavo načrta razvoza živinskih gnojil. Prosim vas, da mi analize zemlje za izdelavo gnojilnih načrtov prinesete čim prej, saj vam ga v času subvencij (po 1. 3. 2008) ne bom mogla pravočasno izdelati. • EVIDENCA NAKUPA KRME Vsi, ki ste v letošnjem letu vstopili v novo shemo kmetijsko okoljskih ukrepov (KOP) in izvajate ukrep REJ (sonaravna reja domačih živali) in/ali PAS (reja avtohtonih pasem domačih živali), morate voditi tudi evidenco o nakupu krme. Obrazec za vodenje evidence lahko dobite pri meni v KSS ali na spletnem naslovu: http://www. mkgp.gov. si/fileadmin/mkgp.gov. si/ pageuploads/ssk/Evidenca-nakupa-krme_14.6.2007.doc • RAZPISI ZA FINANČNE PODPORE NA KMETIJAH IN NA PODEŽELJU Program razvoja podeželja 2007-2013 je bil 24. 7. 2007 uradno potrjen tudi v Bruslju, v kratkem času pričakujemo tudi sprejem pripadajočih uredb. Na podlagi teh bodo predvidoma konec septembra objavljeni javni razpisi za podpore za različne ukrepe na področju kmetijstva in razvoja podeželja. Podpore bodo namenjene za: - usposabljanje za delo v kmetijstvu in gozdarstvu, - pomoč mladim prevzemnikom kmetij, - zgodnje upokojevanje kmetov, - posodabljanje kmetijskih gospodarstev (naložbe v osnovno in dopolnilno dejavnost), - izboljšanje gospodarske vrednosti gozdov, - dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom, - infrastrukturo, povezano z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva in gozdarstva (agromelioracije, komasacije), - sodelovanje kmetijskih proizvajalcev v shemah kakovosti hrane (povrnitev stroškov kontrol proizvodnje in predelave izdelkov višje kakovosti - ekološka, integrirana pridelava), - podporo skupinam proizvajalcev, - diverzifikacijo v nekmetijske dejavnosti (turizem, domača obrt, ostale nekmetijske dejavnosti), - podporo ustanavljanju in razvoju mikro podjetij, - obnovo in razvoj vasi, - ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja. V uredbah se predvideva sprememba glede na prakso zadnjih letih, da bo mogoče pridobiti sredstva za investicije v mehanizacijo in trajne nasade za že izvedene nakupe. Poudarjam, da bo to gotovo šele, ko bodo uredbe sprejete!!! Kmetijski svetovalci bomo kot običajno tudi v letošnjem letu pomagali pri pripravi vlog za pridobitev različnih podpor. Za uspešno pridobitev finančnih sredstev je zelo pomembno, da se na vlogo pričnete pripravljati že pred uradnimi razpisi. Glede na to, da se predvidevajo odprti razpisi po sistemu "kdor prej pride, prej dobi", bo takšen tudi naš način dela. Zato prosim tiste, ki nameravate kandidirati na teh razpisih in bi pri tem želeli našo pomoč, da se čim prej oglasite v KSS. Tako bomo lahko vlogo pripravili zares kvalitetno. A Pavla Pirnat, kmetijska svetovalka dogodki Spominska svečanost ter srečanje borcev Šlandrove brigade V soboto, četrtega avgusta, so v Podgori pri Zlatem Polju KS Zlato Polje skupaj z ZB Lukovica, ŠD Zlato Polje, Društvom izgnancev Domžale, Skupnostjo borcev VI. SNOUB Slavka Šlandra ter Veterani vojne za Slovenijo organizirali spominsko svečanost ob 65. obletnici požiga vasi in selitev prebivalcev Zlatega Polja in Korena ter srečanja borcev Šlandrove brigade. Slavnostni govornik v Podgori pri Zlatem polju Slavko Grčar Predstavniki Zveze borcev NOB ter Veterani vojne za Slovenijo so ob zvokih Godbe Lukovica ob enajsti uri slovesno dvignili zastavo in tako se je pričel program, ki so ga bogato popestrili pevci okteta Tosama ter pevke in pevci KUD F. Maselj Podlimbarski Krašnja z večno lepimi partizanskimi pesmimi, recitatorki Nina in Mojca z Levčevimi pesmimi ter harmonikarji. Predsednik KS Zlato Polje, predstavnik ZV Lukovica in predstavnica izgnanih so položili venec padlim med drugo svetovno vojno. V lepem, sončnem dopoldnevu se je zvrstilo veliko govomikov in najprej je vse navzoče pozdravil predsednik KS Zlato Polje Štefan Pavlič ter se zahvalil za številno udeležbo. Župan Matej Kotnik se je spominjal zlatopoljske tragedije skozi lik svojega starega strica Tomaža Novaka - Sreča, ki je padel od neznane roke in ki je prispeval k svobodi s svojim delovanjem v partizanih in nazadnje z življenjem. Mnogo gorja je povzročil okupator pred 65. leti, skoraj vsa takratna Evropa je ječala pod nemškim škornjem. Verjetno se tragedija zlatopoljskih vasi ne bi zgodila, če bi vladala večja sloga, če bi se ljudje med seboj bolj spoštovali, bili bolj trdno združeni in enotni. Zato mi danes, ki živimo nov čas, ta trenutek določamo sami in bomo zanj tudi odgovorni. Preteklost spoštujmo in se iz nje tudi učimo, da nam ne bo treba napak ponavljati. Tudi v zadnji vojni - vojni za samostojno Slovenijo je Zlato Polje prispevalo velik delež, kajti na Mali Lašni je bil vadbeni center Lokvanj, ki je deloval v tajnosti in nudil pomoč mnogim našim fantom, ki so prebegli iz JLA. Zlatopoljci, res ste lahko ponosni nase, na svojo KS, na ves vaš skupni trud, ki ga vlagate v svojo skupnost, kajti ko stopite skupaj, premikate skoraj gore, je dejal naš župan. Slavnostni govornik je bil Slavko Grčar, podpredsednik glavnega odbora ZB za vrednote NOB Slovenije. Vedno znova se zbiramo širom Slovenije zaradi spoštljivega spomina na ljudi, ki so umirali med NOB, ki so padli za našo svobodo. Vojaška soldateska je tudi v teh krajih pustila krvav pečat in spomenik žrtvam, je trajen pečat tudi za vedenje prihodnjim rodovom. In danes se najdejo posamezniki, ki takratno vojno s politikantsko manipulacijo enačijo s cvetobirom neonacistične organizacije. NOB hočejo razvrednotiti in povzdigniti ljudi, ki so dokazano sodelovali z okupatorjem. Priznamo in obžalujemo nekatere napake ki so bile storjene, vendar pa nikoli ne bomo dovolili, da si prisvajajo zasluge za svobodo sodelavci okupatorja. Te kraje, Zlato Polje, Obrše, Trnovče, Koreno, Lašna je nemški rajh hotel izbrisati, vendar še danes stojijo, je končal gospod Grčar. Predsednik odbora Šlandrove brigade Božo Matičič je poudaril, da je bilo mnogo fantov iz Črnega grabna vključenih v brigado in so se hrabro borili, a žal mnogi tudi padli. Vsi danes omenjeni kraji so s prebivalci nudili nesebično pomoč in podporo. Matičič je končal s povabilom na Šipek. Svečana slovesnost je bila zaključena z mladim harmonikarjem Anžetom, ki je zaigral lastno skladbo, posvečeno njegovemu mlajšemu bratu. Mogočno so odmevale partizanske skladbe štirih harmonikarjev in polepšale slovesen sobotni dan. Zato verjamem, da se bomo še dolgo spominjali dogodkov NOB, da bodo š dolgo živele partizanske pesmi in da se 'kako dolgo še' ne bo nikoli uresničil, da bo prevladal zdrav razum. A Milena Bradač Blagoslov obnovljenih cerkvenih orgel v Češnjicah V cerkvi Marije Karmelske v Češnijcah je bila 22. julija blagoslovitev obnovljenih cerkvenih orgel. Orgle so bile obnovljene po 170 letih, stare so skoraj toliko kot cerkev, Občina Lukovica je finančno znatno pripomogla k tej veliki pridobitvi, istočasno so bila pri cerkvi opravljena tudi druga obnovitvena dela. župan Matej Kotnik in orgelski mojster g. [krabl na blagoslovitvi Orgle je blagoslovil ljubljanski prošt Jože Lap. "Da bi orgle služile svojemu namenu in razveseljevale romarje ter obiskovalce te cerkve in da bi pomagale pri lepem doživljanju svetega bogoslužja. Naj nas čudovite melodije, ki jih skriva v sebi to glasbilo, vabijo in spodbujajo, da bo naše življenje hvalnica dobrotnemu Bogu, donenje teh orgel naj prebudi v nas veselje." S temi besedami je ljubljanski prošt g. Lap k svojemu namenu pospremil obnovljene orgle. Priznani orgelski mojster Anton Škrabl, ki je skupaj s svojimi sodelavci orgle obnovil, je povedal, da so orgle kraljica inštrumentov, so čudoviti svet orgelskih piščali, ki so nameščene v restavrirani omari na koru. Večina piščali je skritih, nekaj pa se jih ponosno razkazuje na pročelju omare, te so nove, nameščene so med čudovitimi, izrezljanimi, pozlačenimi ornamenti. Češnijške orgle imajo 530 piščali, od tega je 237 lesenih in 293 iz kositra in svinca. Za orgle je bilo zrisanih 100 m2 načrtov, celotne orgle vsebujejo najmanj 120.000 različnih Obnovljene orgle v Češnjicah delov iz različnih materialov. Zven orgel je predvsem baročni, glas drugih registrov pa popelje v svet romantike, ta zveni lepo, mehko, kot bi igrali angeli. Župan Matej Kotnik je povedal, da je v Češnijcah vedno kaj novega, da so tukaj doma pridni in ponosni ljudje. "Češnjice so lahko ponosne na to pridobitev, Češnjice se razvijajo in gredo naprej," je poudaril v svojem nagovoru. dogodki Svečanost ob spominu na 65. obletnico požiga Korena Zbrani na slovesnosti. V ospredju od leve proti desni Tone Pavček, Miloš' Mikeln, župan Matej Kotnik Prelep sončen dan je bil letos osmega julija, ko smo se zbrali ob spominski plošči v vasi Koreno, da počastimo spomin na tragičen dogodek pred petinšestdesetimi leti in se obenem spomnimo pesnika Petra Levca, ki je živel na V^u nad Krašnjo dobra dva kilometra stran. Slovesnosti so se poleg vaščanov, predstavnikov društev in organizacij, nosilcev praporov udeležili tudi žena Nuša in hči pokojnega pesnika Levca, ostalo njegovo sorodstvo, pesnik Tone Pavček, Miloš Mikeln, predstavnik Knjižne zadruge, igralka Štefka Drolčeva, župan občine Lukovica Matej Kotnik, predsednik Sveta KS Krašnja Franc Novak in drugi. Ta visok in častitljiv dogodek je povezovala predsednica KUD Fran Maselj Podlimbarski Vera Beguš. Seveda brez lepih slovenskih in partizanskih pesmi tudi ni šlo, zapeli so nam jih ljudski pevci iz Krašnje. Pred 65 leti je bilo prav tako poletje. Ljudje so od težkega dela utrujeni legli k počitku, ne vedoč, da je to njihova zadnja noč pod domačo streho. Ponoči so vas obkolili nemški vojaki in jih proti jutru vrgli iz postelj. Ženskam in otrokom so dali le toliko časa, da so na hitro v tisti zmešnjavi in strahu zbrali, kar jim je prišlo pod roke in kar so lahko nesli, ter jih odgnali v dolino, v Krašnjo, kjer so jih naložili na kamione in odpeljali v delovna taborišča v Nemčijo. Moške so nagnali v hlev v vasi in jih žive sežgali. Izseljeni so se po vojni vrnili v svojo domačo, požgano vas - pa doma ni bilo. Živeli so v župnišču v Krašnji, se vsak dan vračali v vas in počasi, vsak po svojih močeh znova gradili nov dom. Dom, ki je zrasel v solzah, v pomanjkanju, v žalostnem spominu na preminule, v spominu na srečne skupne dni. Na začetku vasi je skupni grob požganih vaščanov, tja so predsednik KS Franc Novak, predsednik organizacije ZB Franc Žavbi in Francka Barlič izseljenka položili venec v spomin na žalostni dogodek. Še ena spominska plošča odslej spominja na tragičen dogodek med vojno. "V KUD Fran Maselj Podlimbarski skrbimo, da se ohranja naša kulturna dediščina in da ne zbledijo v pozabo dogodki, ki jih morajo vedeti tudi naši zanamci," je povedala Vera Beguš ob vaškem koritu, ki je bilo nekoč edini vodni vir v vasi in ga omenja pesnik Peter Levec v svoji pesmi Požgana vas, ki je posvečena tej vasi. Spominsko ploščo so slovesno odkrili župan Matej Kotnik, žena pokojnega pesnika Nuša Levec in njegova hči Boža Trampuž. Tudi pesem Požgana vas smo še enkrat slišali, in sicer jo je prebrala naša velika dramska umetnica Štefka Drolčeva. Lidija in Milan, ki sta postala lastnika te zemlje, sta tudi navdušeno sprejela zamisel kulturnega društva in uredila prostor. Žal jima skupaj z Občino Lukovica ni uspelo, da bi bilo korito izbrano za Heliosovo obnovo. Spominsko ploščo pa je izdelal s sodelavci Jani Lukman. "Bistri studenec pa vre, veselo žubori, lep, sončen, miren dan je. Imamo samostojno državo Slovenijo, pod svobodnim soncem živimo. Dotaknejo se nas pesmi pesnika Petra Levca, ki so pesmi iz bolečine, bolečine v srcu, ko je gledal trpeti in umirati naš narod med NOB." Tako lepo je povedal naš župan Matej Kotnik. Da je spomin na obletnico požiga vasi Koreno izzvenel še bolj svečano, je KUD Fran Maselj Podlimbarski poskrbel še za en kulturni dogodek. Beli dan je zagledala miniaturka Levčevih pesmi, ki jo je izdala Knjižna zadruga Ljubljana, s podpisom Miloša Mikelna, pesmi je izbral pesnik Tone Pavček, oblikovalsko priredil Kazimir Rapoša. Finančno pa so jo podprli Občina Lukovica, ZZB NOV ter KUD Fran Maselj Podlimbarski. Tone Pavček, prijatelj po srčni kulturi in peresu Petra Levca, je opisal življenje in delo pesnika, ki ga je nadvse cenil. Tone Pavček pravi: "Celo življenje sem hodil za Petrom Levcem, samo pet let je bil starejši od mene. Povsod sva se srečevala, med nama je bila iskrena in živa beseda." Peter je bil tih, skromen človek, ki se je najraje zatekel v delavnico svojih pesmi, kjer je vsako besedo, rimo, brusil in pilil, dokler ni bila po njegovi všeči. Kot mlad partizan je skusil trpljenje, Spominska plošča videl je smrt. Zato so njegove pesmi tako lepe, občutene, globoke. Za konec uradne počastitve spomina so članice KUD F. Maselj Podlimbarski prebrale nekaj pesmi Petra Levca in s tem še pozlatile svečani dogodek. A Milena Bradač dogodki in prireditve ODPRTJE VODOHRANA ŽIROVŠE 6. julija je bilo slavnostno odprtje vodohrana Žirovše. Izgradnja novega 200 m3 vodohrana Žirovše in sanacija starega je skupna investicija občin Lukovica, Moravče in Domžale. Investicija bo bistveno pripomogla h kvalitetni vodooskrbi v sistemu Črnega grabna, zagotovljena je večja količina vode za potrebe občanov in požarne varnosti. Kvaliteta te vode je med boljšimi v Sloveniji, gre za zdravo in čisto vodo brez dodatkov, v zadovoljstvo vseh tistih, ki vodo spoštujejo kot eno od osnovnih življenjskih dobrin. Investicija je bila načrtovana že več let, vodohran pa je sedaj urejen po vseh predpisih; ograjen vodohran, odkupljeno zemljišče, urejen dovoz. Investicija je bila v višini 300.000 eur, sredstva so bila gospodarno porabljena. "S tem smo pridobili objekt, ki je bil zaželen tudi s strani moravške in domžalske občine, ki sta projekt tudi sofinancirali, Domžale z 32 % in Moravče z 12 %, razliko pa občina Lukovica. Dela so končana, objekt je predan upravljavcu JKP Prodnik d.o.o., v skladu s predpisi in uporabnim dovoljenjem. Voda je visoke kvalitete, česar smo lahko zelo veseli, je zdrava, pitna, ni ji potrebno dodajati nobenih dodatkov, tudi zajetje je obnovljeno in ograjeno, tako da je tudi poskrbljeno za varnost tega območja," pove Tomaž Cerar, vodja oddelka za komunalo v občini Lukovica. "Zaščitena je prva cona, na področju druge in tretje pa je potrebno osveščati prebivalce in lastnike zemljišč, da čim bolj zdravo gospodarijo z uporabo zemljišč, da bo zajetje tega dela čim bolj kvalitetno. Opozarjam občane občine Moravč, da tudi skrbijo za kvalitetno gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči, to pomeni, čim manjša uporaba pesticidov in nitratov, da bo zajem vode s tega območja (za Limbarsko goro) čim bolj varen in zdrav," opozarja g. Cerar. Območje vodohrana je bilo zgrajeno pred 30 leti, sedaj je ponovno obnovljeno, povezava med starim in novim vodohranom je sodobna in kvalitetna. Dostop do vodohrana je sedaj boljši in varnejši. V vodohran Žirovše doteka voda iz vseh zajetij, skupno torej 22 l/s, prostornina vodohrana je 40 m3, novega vodohrana pa še dodatnih 200 m3, maksimalni odtoki iz vodohrana v omrežje pa so do 30 l/s. Novi vodohran je med drugim opremljen z moderno opremo za regulacijo ter z daljinskim prenosom podatkov v nadzorni center JPK Prodnik d.o.o., kar zagotavlja znižanje stroškov, možne računalniške obdelave ter tudi večjo varnost. A Katarina Glavni odgovorni za našo čisto pitno vodo Na sliki (od leve proti desni): Aleš Stražar, vodja sektorja vodovod JKP Prodnik, Marko Fatur, direktor JKP Prodnik, župan Moravč g. Rebolj, župan Lukovice g. Kotnik, v ozadju Tomaž Cerar, vodja oddelka za komunalo v občini Lukovica in Irena Strmšek iz občinske uprave Občine Lukovica Zlata poroka V cerkvi Marije Vnebovzete sta si po končanem civilnem obredu v gradu Tuštanj, kjer je v odsotnosti matičarja, ki ju je poročil pred 50 leti, obnovila civilni obred poroke Ljudmila Novak, ponovno obljubila zvestobo in izmenjala prstana Marija in Viktor Hribar, ki sta na skupno življenjsko pot stopila 20. julija 1957. Njun zakon bi lahko bil zgled vsem mlajšim, ki se bojijo vstopiti v zakon in vsem tistim, ki v zakonu ob prvem nesoglasju ne najdejo izhoda iz krize kljub neštetim pripravam na skupno življenjsko pot. Vendar se teorija in praksa zelo razlikujeta in le redko najdeta skupno pot. Obnovitev zakonskih obljub izpred 50 let in izmenjava prstanov sta bili za zlatoporočenca sila vesel dogodek predvsem zato, ker sta ju na skupni življenjski poti spremljala božji blagoslov in Marijino varstvo. Prav dobro se zavedata, da bo tudi v naslednjih letih tako, saj sta se že priporočila cerkvenim pevcem za petje na naslednjem jubileju, pred cerkvijo pa sta se zavrtela kakor dva najstnika (no, ravno tako ne, ker gre njim lep plesni korak težko od nog), saj 50 let skupnega plesa, naj bo pred štedilnikom ali pa kje drugje, že uskladi korake in tudi Mariji in Viktorju jih je. Še na mnoga leta, zlatoporočenca. A djd iz Življenja naših dru^^ev SREČANJE PODEŽELSKIH ŽENA Društvo podeželskih žena in deklet iz Lukovice pri Domžalah je kot organizator 11. julija gostilo članice sosednjih društev podeželskih žena. Na srečanju se je zbralo preko 140 žena. Gostiteljicam so se pridružile še članice iz DPŽ Trojane-Blagovica, Komenda-Kamnik, Tuhinj, Domžale in Moravče. Tovrstno srečanje omenjenih društev je postalo že tradicionalno, saj je bilo to že 5. po vrsti. V preteklih letih so bila srečanja na Menini planini, Gradišču, na Kekcu in na Čemšeniški planini. Srečanje se je začelo v prenovljenem središču Lukovice, kjer jih je nagovoril lukoviški župan in vsem zaželel dobrodošlico in dobro počutje. Nato so si ogledale dejavnosti domače obrti -pečarstva, ki ga vodi Franc Avbelj. Prikazan jim je bil celoten postopek od gline do opeke. Predstavnice posameznih društev pa so prejele tudi glineno podobo pisatelja Janka Kersnika. Pot so nadaljevale do Spodnjih Prapreč, kjer so si najprej ogledale znamenito cerkev sv. Luka iz začetka 16. stoletja. Ključar cerkve Franc Zore jim je z veseljem predstavil njeno zgodovino in znamenitosti. V istem kraju jim je vrata svojega doma odprla članica DPŽ Vida Capuder, kjer skupaj z možem Francem, tastom in otroki kmetujejo na sodobno opremljeni večji kmetiji, ki je usmerjena v rejo krav molznic in konj. Poleg predstavitve kmetje in ogleda so bile tam pripravljene tudi klopi za počitek in mize, polne dobrot, ki so jih s skupnimi močmi pripravile gostiteljice. Žejo pa so si lahko potešile tudi s kozarcem domačega piva Rokovnjač. Gostiteljica Vida je s svojo besedo in šalami poskrbela za smeh in pozitivno vzdušje. Izvedeli so tudi, kaj vse je potrebno za nastanek domačega piva. Ob okrepčilu so prisluhnile tudi petju ljudskih pevk iz Krašnje pod vodstvom Magde Kreft ter zvoku harmonike, na katero so igrali gostiteljica Vida in njen nečak Matjaž s sinom. Ob klepetu v prijetni družbi je čas hitro mineval. Mlajše udeleženke srečanja so si privoščile še pohod okrog bližnjega Gradiškega jezera. Srečanje so zaključile s kosilom v Čebelarskem domu na Brdu pri Lukovici. Namesto počitka po kosilu so se društva med seboj pomerila še v vlečenju vrvi, kjer se je izkazalo, da so Tuhinjke najmočnejše. Zadovoljne in s prijetnimi vtisi so v poznih popoldanskih urah odšle na svoje domove z obljubo, da se naslednje leto zopet srečajo. Ob tej priliki se članice DPŽ Lukovica javno zahvaljujejo Prostovoljnemu gasilskemu društvu Lukovica in Prevoje, ker so jim posodili ter pripeljali in odpeljali mize in klopi. Hvala pa tudi vsem, ki ste kakor koli pripomogli k uspešni organizaciji srečanja. Foto Slavka Urbanija A Pavla Pirnat KRIŠTOFOVA NEDELJA Že leta nas na Krištofovo nedeljo vabita slogana 'moj dar Boga slavi za vse prevožene poti' ali 'z veseljem darujem - življenje rešujem' in tudi letos, ko Miva Slovenija praznuje 20 let, ni nič drugače. Tako kakor drugje po Sloveniji smo tudi na Brdu in v Zlatem Polju pri vseh svetih mašah blagoslovili vozila in zbirali sredstva za prevozna sredstva za misijonarje po svetu. V času, ko deluje Miva Slovenija, se je iz zbranih sredstev kupilo in tudi podelilo 150 prevoznih sredstev, od koles, motorjev, traktorjev do terenskih in tovornih vozil ter čolnov, in sicer vse z namenom zagotoviti našim misijonarjem mobilnost. Misijonarji v daljnem svetu večkrat rešujejo tudi življenja in ob tem so jim vozila v veliko pomoč. Še nekaj je, kar bi jim tudi prav prišlo: nov zakon nam naroča zamenjavo obvezne opreme za novo - torej, kam s staro. Oddajte jo v najbližjem župnišču in s tem pomagajte našim misijonarjem. Za vse, ki bi radi dali svoj dar za srečno prevožene kilometre, še št. računa: RKB SI 56242009004370443, sklic 00791000 in NLB si 56020140051368933, sklic 00791000. dogodki OBISK V AVSTRIJI Člani Godbe Lukovica smo se sredi julija odpravili na dvodnevni obisk v St. Lambrecht. Tamkajšnja godba je namreč praznovala 105-letnico obstoja in je ob tem pripravila večjo slovesnost, ki so se je poleg našega udeležili še štirje orkestri iz okrožja Murau na avstrijskem Štajerskem. Godba Lukovica je v soboto za dobrodošlico najprej zaigrala pred samostanom in se nato odpravila skupaj s preostalimi petimi godbami na dvorišče, kjer smo skupaj prisostvovali sveti maši in v njej tudi sodelovali. Vsi orkestri smo združili moči in zaigrali mašo za pihalni orkester. Sledili so koncerti posameznih godb na prireditvenem prostoru in predaja daril slavljencem. Ti so ob koncu, ko je že padel mrak, pripravili tudi kratek šov program in hkrati predstavili tudi svojo prvo zgoščenko. Nato je ob zvokih zabavnega ansambla sledilo še druženje. Člani Godbe Lukovica smo v St. Lambrechtu tudi prenočili in prijazni gostitelji v samostanu so nam v nedeljo pripravili zajtrk ter nato tudi voden ogled več sto let starega benediktanskega samostana. Izlet smo nato, tudi v družbi župana St. Lambrechta gospoda Johanna Pirerja, nadaljevali na bližnjem smučišču, kjer smo se večkrat spustili po adrenalinskem poletnem sankališču. Polni vtisov smo se tako lukoviški godbeniki vrnili domov in hkrati že povabili avstrijske prijatelje na 10. obletnico delovanja Godbe Lukovica, ki jo bomo praznovali prihodnje leto. A Leon Andrejka POČITNICE Za nami so tokrat že 5. počitnice z Radiem Ognjišče ob sodelovanju Kompasa in mnogih pokroviteljev, med katerimi je vsekakor tudi matična hiša Ognjišče. Tokrat nas je pot vodila v Španijo, kamor smo prispeli po postankih v Monte Berici pri Vicenci in mondenih mestih Monacu in Monte Carlu, ki sta v nočnih urah verjetno bolj zanimivi kakor podnevi. Še postanek v Gironi in prispeli smo do cilja, Santa Sussane na španski obali. Kar za malo Slovenijo se nas je nabralo, saj nas je bilo 665 iz različnih krajev in različnih poklicev, vendar v skupni želji aktivno preživeti počitnice z Radiem Ognjišče. Za aktivno preživljanje počitnic na obali so nam radijci pripravili mnogo iger in tudi špansko limonado o Esmeraldi, prestavljeno v slovenski okoliš. Nagradne igre in veselo razpoloženje so poleg duhovnega dela in ogleda kulturnih in drugih znamenitosti glavni del počitnic. Tako smo spoznali še Figuares z muzejem umetnika Dalija, se peljali z ladjico v Tosso de Mar, si ogledali viteške igre, skočili do Barcelone in se napotili v Pireneje. Na Monserratu se nam je pridružil še msgr. Alojz Uran, ki je z nami preživel nekaj dni. Obiskali smo še veliko vinsko klet kavo - Codorniu, kjer so se usmerili v proizvodnjo penečega vina, ki ga v Španiji postrežejo pri zajtrku. Naj navedem samo nekaj podatkov: napolnijo 45 milijonov steklenic in imajo 35 kilometrov podzemnih poti, kjer obiskovalce, ki si ogledujejo klet, prevažajo v vlakcih. Vsega lepega je enkrat konec in tako tudi tokratnih počitnic; še skok v Andoro in nato na poti proti domu v Lurd. Tam smo pozornost pritegnili z narodnimi nošami in zastavo ter ubranim petjem. Nedeljska sveta maša v kraju milosti za mnoge, Lurdu, križev pot in priložnost za osebno premišljevanje pri votlini. Nato pot v Oglej, kamor smo prispeli na praznični dan in ga, kakor se za tak dan spodobi, tudi praznovali s sveto mašo za domovino in skupinskim petjem slovenske himne. Nadaljevanje poti proti domu je potekalo v izmenjavi naslovov in telefonskih številk ob obljubi, da se slišimo še pred 6. počitnicami z Radiem Ognjišče. dogodki Izlet z otroki na ran~ Kaja in Grom Tudi letos smo se v KD Lukovica odločili, da naše najmlajše člane popeljemo na izlet. To pot smo se odločili za izlet na ranč Kaja in Grom v Razgorju pri Vojniku. Ranč ponuja pester in zanimiv program za otroke, in sicer že prihod skozi gozdiček na idiličen ranč pričara svojevrstno doživetje. Sprejela sta nas gospodarja ranča Andrej in Darja Žnidaršič. Ob čaju in kavi smo poslušali predavanje ge. Darje o obnašanju konj, pristopu do konj ter o samem delu s konji. Kasneje smo se odpravili v hlev, kjer smo spoznali konje ter se z njimi tudi 'pocrkljali'. Poleg konj smo imeli na ranču možnost videti tudi druge živali, ovce, koze, pave, mačke, vietnamskega prašička ter druge. Po spoznavanju konj smo jih lahko tudi zajahali v pokriti jahalnici, od koder so otroci odšli polni prijetnih občutkov na zasluženo kosilo. Popoldne smo se pomerili še v lokostrelstvu, najmlajši pa so se odpravili v gozd v palčkovo deželo. Ob koncu nam je g. Andrej prikazal še dresurno jahanje in jahanje brez uzde. Vsi smo se dobre volje ob odhodu zahvalili in poslovili od gostiteljev. Da pa se naš izlet ne bi prehitro končal, smo se ustavili še na KK Ganymed in si ogledali še njihove športne konje. Občutki z izleta so prelepi, da bi zbledeli, zato smo si obljubili, da drugo leto izlet zagotovo ponovimo. A Tekst in foto: M. P. in D. G. Mavri~ni kviz Alojz Šuštar Pred prvomajskimi prazniki so se učenci veroučnih šol, predvsem tisti, ki z zanimanjem prebirajo revijo Mavrica, zbrali v Zavodu sv. Stanislava na prvem Mavričnem kvizu, ki ga je pripravila Mavrica v sodelovanju z Družino. Revija Mavrica, ki je namenjena mlajšim bralcem, je pripravila tokratno tekmovanje z namenom, da mladi bralci revijo preberejo od začetka do konca, kajti vprašanja so bila postavljena tudi iz vsebine Mavrice. Župnija Brdi in Zlato Polje sta na tekmovanje poslali vsaka svojo skupino. Z malce športne sreče, bi bili celo v samem vrhu, vendar sreča kdaj koga tudi obide in tokrat smo bili na vrsti mi. Poleg veselega druženja smo se imeli priložnost srečati z upokojenim ljubljanskim nadškofom dr. Alojzijem Šuštarjem. Čeprav je bila z nami mlajša generacija, verjetno jih je bilo sila malo, ki so g. nadškofa videli v svoji župniji, so mu na koncu kratke, vendar duhovno bogate pridige , ki jo je imel dr. Janez Grilj, močno zaploskali. Kdo bi si mislil, da je to njihovo prvo in obenem zadnje srečanje z njim, kajti na praznik sv. apostolov Petra in Pavla je odšel v Očetovo hišo. Odšel je človek, ki je bil po srcu zelo dober, kar smo tisti, ki smo imeli priložnost srečati se z njim, tudi občutili, in je ljubljansko škofijo vodil 17 let. V svoji oporoki je prosil, da bi slovenski narod ohranil vero in narodno zavest, kar izraža njegovo ljubezen do domovine, čeprav ni bila ravno prijazna z njim, ter kljub temu veliko navezanost nanjo in na ves narod. V času, ko smo se poslavljali od njega, je bilo v vseh medijih napisanih in izrečenih veliko besed, mi pa ga ohranimo takšnega, kakršnega smo poznali ter se ga spomnimo še kdaj tudi v molitvi. A DJD Galopske dirke v Preserjah Prvo nedeljo v juliju so ponovno potekale galopske dirke kmečkih konj v Preserjah. Vreme je bilo lepo, kot naročeno, tekmovalcev pa je bilo veliko, zmaga pa vedno najboljši. Kot novost smo letos uvedli otroški kotiček, ki je v celoti uspel. Otroci so pod vodstvom lahko risali, barvali in delali punčke in cunj. Za mnoge starše je to dobrodošlo, saj so se od ansamblu Navihanke lahko zavrteli in se malo osvežili in okrepčali z našo ponudbo. Prireditev je uspela in upamo, da bo naslednje leto še bolje. A Jerica Hiša v cvetju Kdor koli se pelje skozi Blagovico proti Trojanam, Štajerski, jo opazi. Opazi lično hišo, ki se dobesedno skriva v cvetju in okrasnem grmovju. To je hiša Slavi in Mira iz Blagovice, ki sta si jo zgradila pred dvanajstimi leti. Pri njima se ustavi nešteto ljudi iz Slovenije, sosednje Hrvaške, Avstrije, Nemčije, Slovaške, tudi dva Američana sta se oglasila. Vsi opažajo lepoto cvetja in sprašujejo, od kod ideje, navdih in navsezadnje skrb za ta cvetoči raj. Tako se je stkalo že marsikatero dobro znanstvo in prijateljstvo in medsebojno izmenjavanje znanja ter izkušenj z rožicami. Slavi pove, da že od otroških dni dalje goji ljubezen Letos krasijo verando : sorfinije Cerica Perl, umes Batate, gavra, temna kopriva, bodalica, temna perjanka naše zgodbe do cvetja. Pričela je kot osnovnošolka, ko je bilo potrebno delati herbarije, ko je že vsepovsod zasajala cvetice in ta ljubezen do rož je rasla in se razvijala z njo. Ko sta z Mirom pričela graditi hišo, je Slavi že zasajala grmovnice in urejala okolico, kajti vedela je, da rastejo počasi in da ona ne bo imela potrpljenja čakati, da zrastejo, ko bo hiša že dokončana. Včlanila se je tudi že davno v klub Gaia, ki je strokovno izobraževalna promocijska revija z motom 'kar narava veleva - Gaia razodeva '. Mimo hiteči opazovalec opazi bujno cvetje in lepoto barv, a za tem se skriva nešteto ur načrtovanja, kombiniranja vrst cvetja, izbira prave zemlje, korit in še marsičesa. Vse to že v jesenskih, zimskih in zgodaj pomladnih dneh zaposluje glavo ljubiteljice in oboževalke rož. In seveda vsako leto je treba nekaj novega, nekaj, česar še ni preizkusila. Prisega na klasiko, ki jo nadgrajuje z letnimi trendi (barvami in sortami). Ne mislite, da sem pozabila na Mira. On je tisti, ki ji naredi korita, naredi pergolo, ki je sedaj poleti čudovita senčica in kotiček za sprostitev, on je tisti, ki naredi viseče košare za cvetje, ki postavi ograjo, skratka, ki ljubeznivo streže ženinim idejam, ki si kar naprej izmišlja nekaj novega, drugačnega. Tudi brez njega ne bi bilo tako lepo urejeno in kar je zelo pomembno, naredil je domiselno zaščitno pokrivalo rožam pred dežjem in neurji in to njegovo Slavi in Miro pred svojo hišo pogruntavščino si je prišlo ogledat že nešteto ljudi oziroma ljubiteljic rož. Letos sta bila tudi povabljena na zabavo in poučno tekmovanje pod geslom Zeleni izziv, ki je bilo pod glavnim pokroviteljstvom Unichem in medijskim pokroviteljem Dela in doma, ki pa se ga zaradi stiske s časom nista udeležila. Lepo je ozaljšana njuna hiša s cvetjem, pa opažam, da so lepo ozaljšane tudi druge hiše, drugi domovi, kjer koli se vozim in hodim. Tudi zaradi lepo negovanih domov je podeželje lepše, prijetnejše, človek čuti toplino in dih narave. Žal pa je vse pogosteje opaziti človekovo hlastanje za več, več pridelka, več živine, a žal s pretirano uporabo umetnih hranil in gnojil, ki packajo zemljo in vir življenja - vodo. A Milena Bradač SREBRNA MAŠA S posebnim namenom je tokrat na dopust v deželo svojih staršev prišel duhovnik Misijonske družbe g. Jakob Barle. Minilo je namreč 25 let, ko je na Brdu v cerkvi, kjer sta si zvestobo v zakonu obljubila njegova mama Mici Kvedrčkova s Prevoj in oče Valentin Pliberkov iz Straže, pisalo se je leto 1937. V domovini so se jima rodili 4 sinovi Franc, salezijanski duhovnik, Janez Valentin in Rudi, ki je bil rojen že v njihovi novi domovini Argentini, kamor so prispeli s Koroške pred 'boljšim in lepšim' življenjem pod avandgardo delavskega in ostalih razredov. Tako se je današnji srebrnomašnik 22. julija 1956 rodil v Buenos Airesu v Lanusu. Po končanem šolanju v Slovenski vasi je stopil v Misijonski zavod in leta 1975 v Misijonsko družbo. Teologijo je študiral v domovini svojih staršev v Ljubljani in bil 29. junija 1982 posvečen v duhovnika. Novo mašo je daroval na Brdu 4. julija 1982, srebrno pa 15. julija 2007 ravno tako na Brdu. Po končanem šolanju se je vrnil v Argentino, kjer v župniji Marije Kraljice v Slovenski vasi, kjer sedaj živi tudi njegova mama, opravlja različna dela. V župniji, kjer živi in dela veliko slovenskih rojakov, imajo vrtec, osnovno in srednjo šolo. Poleg cerkve je dom za ostarele, kjer z ostalimi biva in dela tudi mama Mici. V Argentini delujejo kar trije naši rojaki: g. Janez Petek, g. Jože Bokalič in g. Jakob Barle, vendar ne samo za Slovence, ampak tudi za ostale vernike na območju, ki ga pokrivajo. Priprave na srebrno sveto mašo so se pričele že v petek, ko so brnele kosilnice, da se uredi zunanjost prostor cerkve, notranjost so urejali že nekaj dni prej. Na večer so možje iz podružnic Rafolče in Koseze postavili lepe mlaje, pritrkovanje pa je oznanilo velik dogodek v župniji. Gospodinje so dopoldansko in popoldansko peko prinesle v župnišče, da bodo sladkih dobrot deležni vsi, ki se bodo udeležili svete maše v nedeljo. Članice Karitas Brdo-Zlato Polje so na večer pripravile vse potrebno za pogostitev in v miru smo lahko pričakali nedeljo. Narodne noše, ministranti, srebrnomašnikovi sobratje in jubilant so v sprevodu ob zvonjenju in pritrkovanju prišli v cerkev, kjer jih je pozdravila _pesem, tokrat mešanega cerkvenega zbora Brdo-Šentvid. Pozdravni govori, najprej predstavnikov župnije, nato najmlajših v imenu sorodnikov, so na lice marsikaterega farana privabili solzo, solzo sreče, da so mogli prisostvovati tej lepi sveti maši. Tokrat je bil pridigar Igor Dolinšek, ki je orisal delovno pot jubilanta in ob tem navedel kar nekaj zanimivih statističnih podatkov. Še nečesa smo bili deležni pri tej sveti maši - poleg vsega lepega še novomašnega blagoslova novomašnika, ki je prišel na srebrno mašo - mogoče še pred naslednjim jubilejem doživimo še kakšno novo mašo. Po končanem obredu se je srebrnomašnik zahvalil najprej vsem, ki ga podpirajo z molitvijo ali kako drugače, predvsem pa domačemu župniku Andreju Svetetu, saj se v župniji tudi po njegovi zaslugi počuti kakor doma. Sledilo je obvezno fotografiranje, najprej s sobrati duhovniki, narodnimi nošami ter sorodniki, medtem ko so mladi pred župniščem postregli vsem, ki so se udeležili svete maše. Pred tem smo z veseljem segli v roko slavljencu in dobili tudi podobico v spomin, mnogi med možmi, ki so mu segli v roko, so v času, ko je imel novo mašo, še veselo stregli pri oltarju. V župnišču so nanj čakali pevci, da mu zapojejo zdravico in ker je poznan kot dober organizator, je pevce povabil tudi v Argentino, saj so tam dobri pevci vedno dobrodošli. Ob manjši pogostitvi se je zadržal še v pogovoru s člani ŽPS, ključarji, pevci in ministranti ter pritrkovalci. Zvon je odbil polno uro in slavljenec je odšel na skupno kosilo počasi in umirjeno in čeprav je ura že bila čas kosila, je dejal: "Pri vas vsi preveč hitite, to ni dobro!" Verjetno smo mu v teh dneh, ko je v domovini, malce spremenili bioritem, vendar bo v avgustu, ko se vrne, vse nadoknadil in takrat bodo Slovenci v Argentini slišali tudi, kako prijetno se je imel v Črnem grabnu, domovini svojih staršev. A djd naše zgodbe / otroci Pungartnikova Ani in njeni ljubi angelčki Razstavo angelčkov, vseh možnih oblik, velikosti in materialov, je Pungartnikova Ani postavila na ogled v Zadružnem domu na Trojanah konec meseca julija. Razstavo je pripravila teden dni pred godom sv. Ane, ko goduje tudi sama. Ani svoje ljubljene angelčke zbira že dobri dve leti, nekaj so jih za razstavo posodili njeni prijatelji in znanci, vseh skupaj jih je v zbirki preko 130. Vsak razstavljeni angelček ima svojo zgodbo, nekatere je Ani kupila sama, veliko jih je dobila v dar, nekaj angelčkov pa jo spremlja že od otroštva. "Angelčke imam rada in želim to deliti z vsemi, ki imajo radi lepe stvari. Za vsako stvar imamo svojega angela, ki nas čuva in varuje," pove Ani. Prva nedelja v septembru je angelska nedelja in takrat si Ani želi svojo razstavo angelov preseliti v cerkev sv. Fortunata. "S to razstavo želim presenetiti članice Društva prijateljev družine, v katerega sem vključena, še zlasti našo predsednico in pa vse krajane. Vesela in srečna sem, da lahko naredim nekaj za naš kraj," z iskricami v očeh pove Ani. Ani je pri svojih 33 letih zapustila svoje rodne Trojane in se z možem preselila v Domžale. Svoj rodni kraj je zelo pogrešala, v tem času je pričela pisati pesmi, da ji je bilo lažje pri duši. Leta 1998 se je z možem preselila nazaj v svoj rodni kraj, na Trojane. "Tisti večer, ko sem odprla razstavo, so me krajani zelo presenetili s svojo udeležbo, podarili so mi tri angelčke, za vsakega mojega vnuka po enega, enega za Aljaža, Žigo in Katjo. Rekli so mi, da so to moji trije angelčki," pripoveduje Ani. Vsakemu, ki si razstavo ogleda, Ani prebere svojo pesem, ki jo je napisala prav za to priložnost. Preprostih in globokih pesmi ima Ani v svoji zbirki več kot 80, piše jih za svojo dušo in na veselje mnogih svojih dragih prijateljev. A Katarina ZASLUŽIJO SI POHVAL Najboljše športnice in športniki Res, da malokdo v teh vročih dneh, ko nas je veliko že na dopustu, misli na šolo. Šolske torbe smo varno skrili v omaro med vso odvečno šaro in prav je tako, da si malo odpočijemo od napornega dela, ki je že za nami. Šolarji si počitnic res zaslužijo in prav tako pohval, ki so jih bili deležni ob koncu šolskega leta. Kljub vsej poletni razposajenosti pa se spomnimo, kdo je med šolskim letom na PŠ Blagovica trdo delal in si na koncu prislužil razna priznanja. Nekatere mape so se od vseh priznaj kar težko zaprle, vendar pa ni učenca, ki se ne bi pohvalil vsaj s kakšno diplomo. Vsi smo si prislužili pohvale A Sergeja Križnar, vzgojiteljica otroci NEJKA OMAHEN IN ANJA ŠTEFAN NA OBISKU PRI 'BRALNIH ZNAČKARJIH' NA BRDU Starejši bralci so se srečali z Nejko Omahen 23. aprila v kulturnem domu v Lukovici. S srečanjem smo pridobili oboji: Nejka je z zanimanjem sledila uprizoritvi dramskega prizora iz njenega zadnjega romana Spremembe, spremembe (Špela Vajde in Maruša Urankar sta nastopali v glavnih vlogah), prisluhnila flavti Petre Cerar in harmoniki Janeza Medena. Vprašanja otrok zanjo so po začetni zadregi kar deževala in to sama domiselna! In bilo jih je toliko, da mi je bilo kar žal, ko sem morala zaključiti prireditev. Nejka je otrokom blizu, po eni strani, ker ne kaže svojih 24 let in je po videzu podobna bolj kaki srednješolki kot absolventki Filozofske fakultete, po drugi strani je sproščena in topla in nam tako razbija stereotipe o nedostopnih umetnikih. Otroci pa so Nejko očarali s svojim poznavanjem knjig Silvija (brali so jo kot domače branje), Življenje kot v filmu (po knjigi je bil posnet tudi film v Radomljah), Veliko srce in druge. Anja Štefan na obisku Ljudje poletne dneve preživljamo več zunaj v naravi, se kopamo, potujemo, gremo v planine, skratka, spremenimo vsakodnevne rutine. Nekateri poleti manj berejo v primerjavi z zimo, saj jih poleti čakajo opravila na vrtu, na travniku, v gozdu. Spet drugi pa šele poleti najdejo čas za sproščeno branje na ležalnih stolih za hišo ali na plaži, ker jih med hladnejšim delom leta čaka vse drugo: študijska literatura, poslovne novice, gradbeni načrti, kuharski recepti in vse drugo, kar tudi je, čtivo. Bralni značkarji med zbranim poslušanjem Anje V šoli se bere praviloma celo šolsko leto in knjižničarke upamo, da tudi poleti, in še potem, ko zapustimo šolske klopi in sploh vse življenje. Gibanje za bralno značko ima prav to poslanstvo: neopazno, a zanesljivo spremeniti nebralce v bralce, bralce pa še bolj navdušiti za eno najkoristnejših navad, prebiranje knjig. Na OŠ Janka Kersnika Brdo se tudi letos pridružujemo 98 % osnovnih šol v Sloveniji, kjer se bere za bralno značko. Prve nagrade, takrat še značke, so bile podeljene na Koroškem leta 1961, danes pa se otroke, ki so prebrali določeno število knjig in se o njih pogovorili z mentoricami, motivira z mapicami, nalepkami in priznanji. Letos je tako vsaj 5 knjig na leto prebralo kar 2/3 otrok, ki obiskujejo OŠ Janka Kersnika. Za bralno značko sta kot deklici brali tudi gostji zaključnega srečanja, ki ga vsako leto organizira knjižničarka za bralce. V šolskem letu 2006/2007 sta bili to pisateljici Nejka Omahen in Anja Štefan. 11. maja je za bralce podružničnih šol Krašnja in Blagovica in mlajše 'značkarje' na matični šoli na Brdu nastopila pesnica, pravljičarka, magistra slovenščine Anja Štefan. V (za pripovedovanje odličnem) ambientu kulturnega doma v Lukovici je pripovedovala pravljice, pela pesmi, klepetala z otroki in povedala marsikatero zanimivost iz svojega življenja. Recimo to, da je na ilustratorko za slikanico Melje, melje mlinček čakala kar 7 let. Zastavila je tudi nekaj ugank iz zadnje knjige Sto ugank, ki je bila letos nagrajena za izvirno slovensko slikanico. 2. a razred je pod vodstvom Maje Zupančič zapel prav njeno pesem Popotnica, otroci iz Krašnje pod vodstvom Katarine Bergant odpeli pesem Krof. Polona, Metka in Julija so pod vodstvom učiteljice Marijane Erjavec uprizorile dramski prizor iz pravljice Jabolko. Prav vsi otroci so se na nastop umetnic pripravljali že prej, ko so v razredu brali njune knjige, risali in na druge načine poustvarjali. Likovne izdelke, ki so nastali po motivih pravljic in pesmic Anje Štefan si je bilo mogoče ogledati na razstavi pred knjižnico, portret Nejke Omahen, ki ga je izdelal Teodor Čudovan, pa smo Nejki poklonili kot darilo in spomin na srečanje. Oba nastopa so pospremili veliki otroški smehljaji, tudi knjižničarkin je bil med njimi, saj vemo, da so nastopi umetnika ne le nagrada za celoletno branje otrokom in njihovim mentorjem, ki jih h branju vse leto spodbujajo, ampak motivacija za nadaljnje branje. Veselje do branja, če ga otroku uspemo privzgojiti, pa je zanj najlepša življenjska popotnica v tem spreminjajočem svetu, ko si moramo znati nenehno pridobivati nove informacije in se med njimi znajti. Menim, da bo srečanje z literarnima umetnicama ostalo vsem v lepem spominu, zato se zahvaljujem vsem, ki so srečanje omogočili. Tudi občini. A Nina Jenžekovič HURA POČITNICE! Končno so tu, te tako težko pričakovane počitnice. Po poglejmo, kaj so o počiticah zapisali otroci s PŠ Blagovica: "Zelo se veselim počitnic, ker ne bo treba hoditi v šolo. Prvi teden bom šel v Moravske toplice. Ko bom prišel domov, bom s prijatelji igral nogomet."( Miha Zajc) "Za počitnice bom šla na morje v Portorož. Tam se bom gotovo imela fino. Počitnice pomenijo nekaj zelo presrečnega, počitnic se gotovo nihče ne boji, saj ne grizejo." (Julija Cerar) "Zelo hitro je minilo leto, veliko smo se učili, igrali in počeli veliko zanimivih stvari. Še posebej pa smo čakali konec šolskega leta. Naredila se je tudi kakšna nezgoda, ampak vse smo razčistili. Jaz, Uroš, pa mislim, da so se učiteljice zelo trudile z nami, zato si lahko privoščijo kakšne sanjske počitnice v toplicah za kar nekaj časa." (Uroš Cerar) Hvala, Uroš. A Sergeja Križnar, vzgojiteljica ZAHVALA DONATORJEM PROGRAMA POČITNIC REJNIŠKIH DRUŽIN V PINETI NOVIGRAD V Centru za socialno delo Domžale in Društvu rejnic in rejnikov Domžale se želimo zahvaliti vsem donatorjem, ki so s svojimi prispevki v obliki finančnih sredstev ali materiala omogočili našim rejniškim družinam prijetnejše in finančno sprejemljivejše počitnice. Programa, ki se je izvajal v V Pineti Novigrad v času od 25. 6. 2007 do 2. 7. 2007, se je udeležilo 53 udeležencev iz enajstih rejniških družin, od tega 28 rejencev. V letošnjem letu smo zaradi finančne stiske CSD Domžale izpeljali strokovni del programa v okrnjeni obliki, kljub temu pa so družine odhajale domov zadovoljne, z občutkom še boljše medsebojne povezanosti in razumevanja njihovega zahtevnega poslanstva . Iskrena hvala Rotary klubu Domžale, KS Dob, Občini Domžale, MK Domžale, Erdani športu, Lidiji Babnik, Veit teamu, Avtu Debevc in našim rejnicam Frančiški Rožič, Mateji Pestotnik in Ivanki Klopčič, ki so povsem prostovoljsko zavzeto delovale v zbiranju donacij. A Marta Tomec otroci LETNA ŠOLA V NARAVI Tudi letos . . . smo šli v šolo v naravi v Ankaran. Naučili smo se plavati, raziskovali smo morsko obalo, tekmovali v zabavnih štafetnih igrah in . . . skoraj je zmanjkalo časa za prosto igro in klepet . . . Ko sem se zbudil, sem vedel, da grem v šolo v naravi. Oči me je odpeljal pred šolo in mi mahal. Vsi starši so mahali svojim otrokom, ko smo se odpeljali z avtobusom. Ko smo prišli tja, nam je učiteljica razdelila ključe od sob in takoj smo morali priti nazaj, da smo odšli na kosilo. Za pouk smo v tem tednu imeli glasbo, likovni, družbo, naravo^Vsak dan smo imeli večerjo, zajtrk, kopanje, kosilo, enkrat igre z žogo, v sredo pa smo obiskali Lunapark. V petek smo se odpeljali v Piran in obiskali Pomorski muzej in Akvarium. Pred tem smo si privoščili sladoled in nato smo se odpeljali z avtobusom domov. V Ankaranu mi je bilo zelo lepo. (Nik Potočnik) V Ankaranu smo imeli vsako jutro telovadbo, no, skoraj vsako, saj smo enkrat jaz, Rok in Grega nanjo pozabili. Hrana mi tam ni bila všeč, razen zajtrk, ki je bil samopostrežni. Morali smo tudi vsakodnevno pisati dnevnik. Pouk smo imeli vsak dan dopoldne in popoldne. Pri pouku smo imeli glasbo, likovni, družbo in naravo. Plavali smo po pouku. Šli smo v notranji ali zunanji bazen. Če je dopoldne padal dež, nismo mogli v notranji bazen, ker so ga zasedli otroci iz tamkajšnjih vrtcev. Zaradi tega smo imeli pohod. Enkrat smo šli na en zelo zelo dolg pohod. Vsak večer smo imeli tudi kakšno aktivnost, kar mi je bilo zelo všeč. Tudi budni smo bili vedno zelo dolgo. Upam, da bo takšnih šol v naravi čim več. (Gašper Žibert) V ponedeljek, 4. junija, smo ob 8.15 odšli z Brda. Vozili smo se kako uro in pol, nato smo se ustavili na počivališču, kjer smo pojedli malico in se odpravili dalje. Nato smo prispeli v Ankaran, kjer smo izvedeli, s kom bomo v sobi. Do kosila smo vse razpakirali. Pred kosilom so učiteljice dale navodila. Med počitkom smo pisali dnevnik in se pripravili na plavanje. Seveda smo pred plavanjem izvedeli, kdo je naš učitelj plavanja in s kom smo v skupini. Na plavanju nam je šlo kar dobro. Ker je začelo deževati, smo bili kasneje kar v sobah do večerje. Po večerji smo šli na sprehod. Ob desetih zvečer smo morali ugasniti luči. Dnevi so si večinoma sledili enako. Razen večeri so bili drugačni. V torek smo imeli štafetne igre, v sredo smo obiskali Lunapark, kjer smo vozili avtomobilčke, v četrtek pa smo šli kupovat spominke. Vsako jutro smo imeli jutranjo telovadbo. Petek, zadnji dan, je bil nekaj posebnega. Namesto telovadbe smo pakirali. Zajtrk mi je posebej teknil, ker sem vedela, da bom zvečer že doma. Po zajtrku smo imeli plavanje, kjer smo tekmovali za delfinčka. Po tekmovanju smo dobili priznanja. Jaz sem osvojila bronastega delfinčka. Nato smo imeli kosilo. Po kosilu smo šli v Piran na sladoled, ogledali smo si muzej in Akvarium. Kasneje smo si lahko kupili spominke na stojnicah. Iz Pirana smo se odpravili na Brdo, kjer so nas že čakali starši. Bila sem zelo vesela, ko sem zagledala mami in atija. Ankaran mi bo ostal v lepem spominu. (Romana Gerčar) učenci z Brda, Blagovice in Krašnje. V naši koloni nas je bilo deset, v nekaterih drugih pa devet. Najprej smo bili vsi zelo slabi. V času iger so nekateri zelo napredovali, tako da smo na koncu zmagali. Bili smo zelo veseli. (Nežka Bukor, 4. a) _ zelo zabavno mi je bilo, da smo se zaletavali z avtomobilčki in kar skakali v zrak. Bilo mi je zelo zabavno in smešno. (Eva Šimc) V torek so nam učitelji pripravili štafetne igre: tek s črvi, plezanje skozi obroče, vrtenje na loparju . . . Vseh iger je bilo osem. V skupine smo se razdelili vsi Po plavanju smo nestrpno čakali na rezultate. Priznanja so najprej dobili najboljši plavalci. Eden izmed njih je osvojil zlatega delfinčka. Kmalu je na vrsto prišla naša skupina. Jaz sem osvojil bronastega delfinčka, moj sošolec pa srebrnega. Čisto vsi smo bili zadovoljni s tistim, kar smo dobili. Postavili smo se v vrsto in srečni odšli na kosilo. (Gregor Omahna, 4. a) V petek zjutraj smo se zbudili in prišla je učiteljica. Rekla je, da ni telovadbe, ampak pakiranja in pospravljanje sob. Hitro sem se oblekel in začel pakirati. Ko sem spakiral, smo prijeli torbe in odšli na zborno mesto. Tam smo jih odložili in odšli na zajtrk. Na bazenu smo se preoblekli v kopalke in skočili v vodo. Plavali smo kravl in žabico. Potem smo imeli prosto plavanje. To mi je bilo zelo všeč. Na zbornem mestu so učitelji podelili priznanja za plavanje. Dobil sem bronastega delfinčka. Komaj sem čakal, da smo odšli na avtobus. (Anže Korošec, 4. a) Zadnji večer v Ankaranu smo imeli Pokaži, kaj znaš. Vsak razred je pripravil 5 nastopov. Moji sošolci: Matic, Maruša, Manca, Meta in Robin so peli in plesali. Učenci iz Blagovice so pripravili zelo smešen program. Vsi smo pokali od smeha. ( Greta Stoschitzky, 4.a) A Uredili Marta Per in Helena Urbanija, foto Helena Urbanija PRVIČ V ŠOLO ^ Prvo šolsko leto je pomembna prelomnica v otrokovem življenju. Nove obveznosti in nov ritem, ki nas navdajajo z negotovostjo, pričakovanjem pa tudi s tesnobo. Vsi v družini začutijo, da se pripravlja nekaj pomembnega. Mnogi starši se ob vstopu otroka v šolo počutijo zelo obremenjeni. Sedaj bo potreboval miren kotiček za domače naloge, prostor za šolske potrebščine pa tudi čas, ki si ga bodo starši vzeli samo zanj. Otrok bo potreboval naše sodelovanje, ko bo delal nalogo, vadil branje, iskal pripomočke, slike, literaturo ... Vsekakor pa ne pozabimo, da je ena od vrlin šolarja tudi samostojnost. Prvošolček naj bi kmalu razumel, kaj so njegove dolžnosti in tega staršem ni treba prevzemati. Sam mora spoznati, kakšne obveznosti ima in poskrbeti, da si bo označil naloge, ki jih še mora narediti. Tudi za šolske potrebščine mora poskrbeti, da so na pravem mestu ob pravem času in v ustreznem stanju. Morda bo na začetku s tem nekaj težav, toda če bo delovne navade in odgovornosti prevzel takoj na začetku, potem tudi kasneje ne bo težav. Prvošolček bolj kot kdaj koli kasneje potrebuje vzpodbude in pohvale, pokažimo mu, da cenimo njegov trud in uspeh. Kadar mu ne gre najbolje, mu stojmo ob strani in ga ne kaznujmo, še posebej če je neuspeh doživel kljub trudu. Pri tem pa sta oba starša nepogrešljiva. Zelo lepo je, če ga prvi dan oba pospremita v šolo, prihajata na nastope in zaključke dejavnosti. Za otroka so to zelo pomembni trenutki, zapomnil si jih bo za vse življenje. Na šolo in odnos do nje se moramo pripraviti tudi starši. Nikakor ne gre kritizirati šole in učitelja pred otrokom, saj v tem primeru otrok ne bo priznaval avtoritete v šoli. Če se nam zdi, da v šoli kaj ni prav ali da se je otroku zgodila krivica, sami stopimo do učiteljice in se pogovorimo. A Igor Fabjan otroci Športni dan - planinski pohod na Limbarsko goro Dogodki ob koncu šolskega leta se kar prehitevajo, zato se je 10. maj, ko smo izvedli v začetku šolskega leta načrtovan planinski pohod, že precej odmaknil. Starci so našo namero, da se podamo od Blagovice, preko Golčaja na Limbarsko goro do Gradiškega jezera sicer sprejeli, a so tudi podvomili, da nam bo uspelo. Časi, ko so otroci nabirali kondicijo za hojo z vsakodnevno potjo v šolo, so nepreklicno mimo. K načrtovanju in izvedbi športnega dneva sva s sodelavko Heleno Urbanija povabili gorsko vodnico Tadejo Češka. Dolgo pot smo razdelile na krajše odseke. Na vsakem postanku se je dogajalo kaj zanimivega: opazovali smo naravo, reševali uganke, poslušali smo o preteklosti kraja, se orientirali, nabrali prve jagode, peli _ Takole pa so športni dan doživeli učenci: Na Limbarski gori mi je bilo lepo. Dobili smo sladoled. Všeč mi je bilo takrat, ko se je Nik igral s psom in ko smo iskali predmete na sliki. (Matic Štupar, 4. b) Na športnem dnevu sem se zelo zabavala. Najbolj mi je bila všeč igrica Hiška. Na Limbarski gori smo se igrali, orientirali z zemljevidom in gledali, kako so se fantje igrali s kužkom. (Lea Pestotnik, 4. b) Slišala sem stvari, ki jih prej nisem vedela. Najlepše mi je bilo na Limbarski gori, ko sem opazovala njeno okolico. Lepo mi je bilo tudi, ko smo se vračali domov. (Tjaša Omahna, 4. b) Na Golčaju je bila dobra zgodba, ki jo je povedala učiteljica, in raziskovanje. Na Limbarski gori je bilo hecno, ko se je Nik igral s psom. (Tomaž Pevc, 4. b) Ko smo prišli na Limbarsko goro, smo se šli igrico 'hiška'. Všeč mi je bila cerkev in takrat, ko smo se orientirali z zemljevidom in s kompasom. Najbolj mi je bilo všeč, ko nam je učiteljica dala štampiljke v naše knjižice. (Katja Cerar, 4. b) Malo mi je bilo všeč na avtobusu. Ko smo hodili na vrh, sem bil vodja skupine - to je bilo še kar v redu. Najbolje mi je bilo, ko nas je presenetil vaški kuža. (Nik Potočnik, 4. b) Najbolj mi je bilo všeč opazovati z Limbarske gore v dolino. Orientirali smo se in iskali določen kraj. (Romana Gerčar, 4. b) Na Golčaju smo imeli daljši postanek. Igrali smo se igro. Poiskati smo morali podrobnosti s fotografij v naravi. Ko smo našli vse, smo v svojih skupinah peli pesem o Kranjskem Janezu. Hodili smo zelo dolgo, videli smo veliko rastlin in živali. Pogovarjali smo se in šalili. Na športnem dnevu sem se imela zelo lepo in čeprav me je vse bolelo, sem se ob petih odpravila še na gimnastični trening. ( Ema Meden, 4. a) Izlet na Limbarsko goro mi bo ostal v zelo lepem spominu. Tam smo se igrali različne igre. Najbolj mi je bila všeč igra na Golčaju. Tam smo šli tudi do spomenika in prebrali imena partizanov, ki so jih ubili Nemci. Ko smo prišli na Limbarsko goro, smo malicali in s orientirali. Kupili smo si tudi sladoled. Odpravili smo se proti Gradiškem jezeru. Pot je bila skoraj ravna. Brez napora smo prispeli do jezera, nato pa odšli domov. (Robin GajiÊ, 4. a) Užival sem, ko smo se na Limbarski gori orientirali. Ugotavljali smo, kaj je na S, J, V, in Z. Mitja je skoraj vse vedel. Nato smo si kupili sladoled. To mi je bilo najbolj všeč. ( Andraž Čebulj, 4. a) Na Golčaju smo šli po žig. Iskali smo predmete s fotografij. Na Limbarski gori smo si kupili sladolede. Potem smo se orientirali. Ko smo prispeli do Gradiškega jezera, so nas že čakali starši. ( Darko Žagar, 4. a) Na športnem dnevu mi je bil najbolj všeč postanek na Golčaju. Tam smo se razdelili v skupine. Peli smo pesmi in iskali, od kod so bile posnete fotografije. Videli smo tudi spomenik padlim borcem. Videla sem oznako evropske pešpoti, ki vodi v druge države. (Manca Cerar, 4. a) V spomin se mi je najbolj vtisnil spomenik padlim partizanom na Golčaju. Tudi oni so se borili za Slovenijo. Umorili so jih Nemci. Zelo me zanima vse v zvezi z vojno _ Po dolgi poti smo le prispeli do Gradiškega jezera. Vsi smo bili izmučeni in smo komaj čakali, da se usedemo v avto in se odpeljemo domov. Zelo srečna sem bila, ko sem zagledala starše, ki so nas nestrpni čakali. Mislim, da smo bili vsi tako utrujeni, da smo kar popadali na posteljo. ( Meta Majce, 4. a) Zadovoljne smo bile tudi učiteljice; uresničili smo zastavljene cilje, VSI smo premagali pot in dosegli cilj brez nezgod. A Uredila in fotografirala Marta Per PO POČITNICAH DIŠI! Ko se je bližal konec šolskega leta in je bila snov predelana, je bilo pred nami le še to, da realiziramo še zadnji športni dan. Ker je bila vročina že skoraj na višku, možgančki pa na paši in je že dišalo po morju, smo se odpravili v Snovik in se še mi predali poletnim radostim. Zaradi večje varnosti so si otroci nadeli rokavčke in čof v bazen. Seveda pa je bil najbolj atraktiven tobogan, kjer smo si tako otroci kot učiteljice najbolj zabavali. Opravili smo tudi preizkus plavanja za projekt Zlati sonček in dopoldne je minilo kot bi mignil. Polni smeha in dobre volje smo se nato utrujeni vrnili v Blagovico. A Sergeja Križnar, vzgojiteljica otroci DAN PROMETNE VARNOSTI Vsakodnevno osveščanje mladih, kako se vesti na cesti, skrbeti za preventivo in varnost v cestnem prometu, je tudi ena izmed nalog in začrtanih smernic v programu delovanja Športnega društva Zlato Polje. Po nedeljskih kosilih je dokaj številne krajane, še Nekateri so si vzeli tudi čas za fotografiranje zlasti mlade, pot vodila na tamkajšnje igrišče. Vzrok je bil zelo preprost: veliko zanimanje in radovednost po malih avtomobilčkih na igrišču, v lasti podjetja JUMICAR, lastnika Zmaga Berleca s Prevoj in ob igrišču parkirano policijsko vozilo, poleg katerega se je pričel prvi del zanimivega popoldneva. Policistka domžalske postaje gdč. Babnikova je zelo hitro navezala stik z mladimi, z zanimanjem pa smo ji prisluhnili tudi ostali. Predstavila je svoje vsakdanje delo, nam razkazala opremo službenega vozila, povedala, kaj vse moramo postoriti pred uporabo vozila, motorja in tudi kolesa, da bomo varni v prometu. Zelo zanimiv pa je bil tudi praktični prikaz zaustavitve vozila, oziroma kontrole prometa. Nato smo se preselili na igrišče, s tem pa se je pričel drugi del, težko pričakovan za najmlajše, a za vse zelo koristen. Zopet teoretični del v katerem g. Zmago poučil, kako se moramo vesti na cesti, se izobraževati, spoznavati osnovna pravila in znake, skratka, namen predstavitve je bil jasen - čim manj nesreč. Sledil je praktični del, vožnja z avtomobilčki. Tokrat so tudi najmlajši prišli na svoj račun, saj niso bili le sopotniki svojih starejših varovancev, ampak so se tudi samostojno izkazali, seveda na nožni pogon. Vseskozi je nad vsemi budno bdel in jih opozarjal g. Zmago s svojim pomočnikom ter ob koncu dejal, da so mladi dokaj dobro vpeljani v cestno okolje, da pa jih je potrebno nenehno osveščati in dopolnjevati z znanjem. Športno društvo se zahvaljuje firmi JUMICAR in g. Berlecu za prizadevnost in zelo poučne popoldanske ure, mladi še zlasti za prijetno vožnjo PP Domžale in policistki Babnikovi, ter vodji okoliša Marku Kladniku za sodelovanje. A Tone Habjanič VARNOST V CESTNEM PROMETU Ni minilo veliko časa, ko smo slišali klic: "Hura počitnice so tu!" In vendar se počasi bliža čas, ko bodo brezskrbni dnevi igre in zabave za nami. Tako za najmlajše kakor ostale udeležencev prometu se bo začelo novo šolsko leto. To je čas, ko se na naših cestah in poteh pojavi večje število udeležencev v prometu, ki spadajo v najbolj ogroženo skupino, to so pešci in šolarji obenem. V času počitnic so mnogi pozabili na pravilen in varen odnos udeležencev v prometu, naj gre tu za šolarje ali ostale udeležence, zato je prav, da jih na nove razmere opozorimo. Poleg staršev in učiteljev bodo prve dni za varno pot v šolo skrbeli tudi policisti, ki smo jih v dneh počitnic, priznati moramo, da so bili mnogi tega zelo veseli, bore malo videvali na naših cestah. Njihova prisotnost bo zagotovilo spoštovanja prometnih predpisov vključno s hitrostjo, ki jo starejši ali mlajši vozniki zelo redko spoštujemo. Pot v šolo je lahko sila nevarna, saj otrok vidi bistveno manj kakor odrasli in ker je učenje v prometu najbolj dragoceno, je tudi posnemanje starejših udeležencev lahko zelo nevarno, kajti že pregovor pravi, da 'kar se Janezek nauči, to Janez zna'. Zato se pri prometni vzgoji najmlajših poleg spoštovanja prometnih predpisov in znakov držimo vsaj še dveh nasvetov: otrok si lahko pridobi prometno znanje in izkušnje samo kot udeleženec v prometu in v prometu otrok brez staršev ne sme in ne zmore sodelovati. Upam, da opozorila, izrečena pred pričetkom šolskega leta, ne bodo zaman in da bomo z zgledom in varnim ravnanjem zgradili prijazen svet prometa za vse čase. Torej, srečno pot v šolo in domov, da boste brezskrbno lahko uživali tudi naslednje počitnice. A djd Učna pomoč Rotary kluba Rotary klub, ki se ukvarja s humanitarno dejavnostjo in razvija projekte, s katerimi pomaga različnim posameznikom ter skupinam, je tudi v tem letu namenil sredstva za učno pomoč učencem z učnimi težavami v obsegu 385 ur. Inštrukcij je bilo deležnih 8 učencev, pet jih živi v rejništvu in 3 v enoroditeljski družini. Od januarja 2007 je bilo realiziranih 175 ur učne pomoči. Inštrukcije je izvajalo pet študentk, ki so kakovostno sodelovale s šolo s ciljem, da bi učenci dosegli zahtevane standarde. Z veseljem lahko povemo, da so vsi učenci uspešno napredovali, nekateri so celo presegli pričakovanja. Zadovoljstvo otrok, staršev, učiteljev in inštruktoric je bilo skupno - brezskrbne počitnice brez popravnih izpitov pa nagrada za vložen trud, podporo in vztrajanje pri premagovanju težav. Učenci so z inštruktoricami spoznavali drugačne načine učenja, poglabljali razumevanje učne snovi in s tem pridobili več samozaupanja. Po besedah študentk so pridobile tudi one, saj so se ob otrocih učile različnih prilagoditev poučevanja v individualni situaciji, izdelovanja primernega didaktičnega materiala za ponazoritev snovi in iskanja vedno novih načinov motiviranja. Učenje je bilo torej vzajemno. Povedano z besedami inštruktorice: "Naučila sem se, da ne obstajajo samo delavni otroci, ki redno opravljajo domače naloge, temveč da potrebujejo tudi sproščen pogovor, v katerem je prikriti nauk. Naučila sem se, da ne smem nikoli obupati, pa čeprav zgleda stanje v redovalnici še tako kritično. Včasih ni vse v domačih nalogah in razlaganju snovi. Potrebna je motivacija in spodbuden pogovor." Rotary klubu se zahvaljujemo se za sredstva, ki so omogočila izpeljavo projekta in uspešno napredovanje otrok. A Julija Pelc, univ. dipl. psih., spec. za psihološko svetovanje obvestila Učenje za življenje v projektu Učenje za življenje (ki že več kot 12 let poteka pod okriljem Centra za socialno delo Domžale) tudi v šolskem letu 2006/2007 nismo počivali. Poleg tega da smo se otroci s starši ter prostovoljci (mentorji) trudili za lepše ocene v šoli, smo se v skupinskih srečanjih in delavnicah naučili še marsikaj in spoznali veliko novih stvari. V septembru 2006 smo preživeli prijetno taborniško popoldne z Rodom skalnih taborov Domžale (RST). Taborniki so nas naučili postaviti šotor in pripraviti taborniški kruh. Svojo iznajdljivost pa smo preizkusili tudi pri lovu na skriti zaklad. V oktobru smo pripravili v Knjižnici Domžale zanimivo predavanje Matka Leona, ki dela v projektu Korak za pomoč zasvojenim z drogo, in se zabavali ob izdelavi posebnih čarovniških okraskov ob noči čarovnic. November je bil športno obarvan, saj so nam v OŠ Rodica omogočili, da smo imeli v njihovi telovadnici športne igre brez meja, na katerih pa smo se naučili tudi nekaj novih skupinskih iger. V prazničnem decembru smo se v Mladinskem kulturnem centru Akumulator preizkusili v izdelavi svečnikov in božično-novoletnih voščilnic. Pripravili smo si tudi slastne čokoladne kroglice jn karaoke, obdaril pa nas je božiček v spremstvu Čukov, ki so poskrbeli za veselo rajanje v Kulturnem domu na Viru. V januarju 2007 smo v sodelovanju s Študentskim klubom Domžale sodelovali na Dnevih kulture in se za eno dopoldne prelevili v umetnike, nato pa svoja dela razstavili. V pustnem februarju smo si ogledali predstavo Cirkuške mojstrovine in drsali na domžalskem drsališču. Ogledali smo si tudi lutkovno predstavo in si izdelali lujke. Na zadnji februarski dan pa smo odšli raziskovat Šumberk - poiskali smo škratovo drevo in se seznanili z različnimi vrstami drevja in podrasti. Marec je bil pisan - ogledali smo si animiran film, ustvarjali v kreativni delavnici in izdelali voščilnice za naše mame. Vsak si je izdelal tudi svojega pomladnega možica, ki nam je nato s svojo zeleno pričesko pomagal priklicati pomlad. Tudi v aprilu so bile na preizkušnji naše ročne spretnosti saj smo izdelovali velikonočne pisanice in voščilnice. Ponovno smo se pridružili tabornikom RST na Cerarjevem memorialu, kjer smo se lahko preizkusili tudi v streljanju z lokom in spoznali ostale taborniške veščine. Maja smo dneve preživljali predvsem zunaj na soncu in se veselili bližajočih se poletnih počitnic. Odšli smo na pohod, med katerim smo se ustavili tudi na otroškem igrišču, ter se igrali na rolarjih. V domžalskem športnem parku smo se ustavili ob dogajanju za dan mladosti in se navduševali ob lutkovni predstavi ter vojaški opremi. V poletnem času pa je v projektu Učenje za življenje še posebej zanimivo. V juliju smo tako že bili v kinu (x-pand), na domžalskem bazenu, pripravili smo si čisto pravo trgovino in fotografsko delavnico s pomočjo podjetja Color-Photo d.o.o. iz Domžal. V okviru boja proti drogam smo izdelali tudi zanimive Smo del vodilnega mednarodnega podjetja na področju maloprodaje z več kot 3000 poslovalnicami po svetu. Poslovno skupino tvorijo podjetja v Sloveniji, Avstriji, zahodni in južni Nemčiji, Švici ter tudi Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji, na Irskem in v Avstraliji. Naš uspeh temelji na odličnih sodelavcih naše poslovne skupine. Za naš logistični center na Prevojali iščemo področnega/-o vodjo logistike Vaše delovno mesto obsega: • samostojno in odgovorno vodenje določenega področja logistike, • odločanje o delu vaših sodelavk/sodelavcev in pristojnost za načrtovanje, organizacijo in nadzor. Od vas pričakujemo: • visokošolski ali univerzitetni program, zaključen z nadpovprečnim uspehom; • odlično znanje nemškega Jezika, • samostojnost, prilagodljivost in poslovno samozavest; • motiviranost, zanesljivost in dobre organizacijske sposobnosti; • pripravljenost na leto dni trajajoče šolanje v Avstriji. Ponujamo vam: • temeljito uvajanje in pestro delo, • izobraževanje v Avstriji, • prijetno delovno okolje, • nadpovprečni osebni dohodek že od samega začetka. Zainteresirane kandidatke in kandidate vabimo, da nam v roku 15 dni od objave oglasa pošljete prošnje v slovenščini in nemščini z ročno napisanim življenjepisom, fotografijo ter vsemi dokazili o uspešno zaključenem šolanju, dodatnih izobraževanjih in priporočili nekdanjih delodajalcev. Zagotavljamo vam zaupno obdelavo prošenj. „Hitro prepoznam 30vezaveintak0 ahko z odločitvami optimiziram potel< delovnih procesov." Hofer trgovina d.o.o. Brnčičeva ulica 49 1231 Ljubljana-Črnuče in poučne plakate, ki si jih lahko ogledate v prostorih Centra za socialno delo Domžale. V preostanku šolskih počitnic pa nas čakajo še pestri petkovi popoldnevi, druge dejavnosti in pa devetdnevno taborjenje ob reki Krki, ki ga nestrpno pričakujemo. Ob koncu se želimo vsi sodelujoči v projektu (otroci, mentorji in zaposleni v Centru za socialno delo) lepo zahvaliti vsem, ki ste nam v šolskem letu 2006/2007 kakorkoli pomagali (finančno, materialno ali s prostorom), še posebej pa zgoraj omenjenim in Občini Domžale, Občini Trzin, Občini Moravče, Občini Lukovica ter Občini Mengeš. Vodstvo projekta se zahvaljuje tudi požrtvovalnim mentorjem, ki (nekateri že vrsto let) prostovoljno nudijo pomoč otrokom in pomagajo pri organizaciji in izvedbi dejavnosti. K sodelovanju pa že poleti lepo vabimo tudi vse zainteresirane (ki lahko prispevate finančno, materialno ali prostor), še posebej pa prostovoljce vseh starosti, ki jih tovrstno delo zanima. Za več informacij smo vam na voljo na telefonskih številkah 031/860-315, 01/724-63-97 in na naslovih: Projekt Učenje za življenje, Center za socialno delo Domžale, Ljubljanska 70, 1230 Domžale; ucenje.za.zivljenje@gmail.com A Tamara Rape, izvajalka projekta JáUí gostilna&sobe ^ehelarfilci cetiter Slovenije Brdo při Liiliovicí 8 Odprto vse dni v tednu Vabijenii Čebelaníki center Slovenije: • "10 sedežev v gostilni • 60 snJcžcv na iancm vrtu • prostor z; zaključene družbe >10 prijetno opremijeniti sob • spedalltete ; medom, domača kuhinja • medica, medeni lil^r, medeno žganje medeni borovničevec riedenaoenina, medeni sok * sončna teras; Čestitamo vsem občankam in občanom ob prazniku občine Lukovica Moto klub ROKOVNJAČI pripravlja 4. moto piknik v petek, 7. Septembra, popoldan ob Kroharjevem bajerju v Trnjavi. Vabljeni člani in prijatelji www.mkrokovnjaci.com Smo del vodilnega mednarodnega podjetja na področju maloprodaje z več ll0 občca gospodarstvo Hofer ustvarja nadaljnjih 150 delovnih mest Odprtje Hoferjevega logistično-di^^ribucijskega centra na Prevojah v občini Lukovica bo ko^ec l^^ošnjega leta Direktor g. Helmut Schodl Ljubljana - Črnuče. Konec leta 2005 je diskontna veriga Hofer odprla svojih prvih 11 poslovalnic v Sloveniji. Trenutno podjetje zaposluje že več kot 450 ljudi: od prodajalcev, sodelavcev na področju skladiščenja in logistike, do zaposlenih v upravi; Hofer ponuja širok spekter zanimivih in varnih delovnih mest z nadpovprečnim plačilom. Ob koncu letošnjega leta bo odprt logistično- Računalniška simulacija logistično-distribucijskega centra distribucijski center na Prevojah v občini Lukovica. Investicija za izgradnjo, opremo in ureditev okolice bo znašala ca. 56 milijonov evrov. Moderna zgradba se razprostira na površini 16 hektarjev in obsega ob upravni zgradbi tudi logistični center, opremljen po najvišjih tehnoloških merilih, od koder bodo od odprtja dalje dnevno oskrbovane vse poslovalnice na področju Slovenije. Iskanje novih sodelavcev za logistično-distribucijski center je trenutno v polnem teku. Največ je razpisanih delovnih mest na področju logistike, ki so primerna za ženske in moške z zaključeno osnovno šolo. Delo na tem področju obsega komisioniranje blaga, preverjanje in nadzor kakovosti izdelkov ter razpoložljivosti blaga. Nadpovprečni dohodek Hofer ponuja poleg modernih in varnih delovnih mest, nadpovprečno visoko plačilo in družinam prijazne modele delovnega časa. Za sodelavce v logistiki je plačilo za 21 ur tedensko 415 EUR bruto mesečno. Za isto delo za 30 ur tedensko plačilo naraste pa skoraj 600 EUR bruto mesečno. Sodelavci, ki svoje delo opravljajo v 'zamrzovalnici', pa dobijo dodatnih 20 %. Moderni prostori za odmore med delom, varna delovna oblačila oz. obutev in prijetno delovno okolje so zagotovljeni. 30 poslovalnic Od prvih otvoritev konec leta 2005 do danes je bilo odprtih 18 nadaljnjih poslovalnic. Naslednji teden, 9. avgusta, bo v Mozirju odprta 30. Hoferjeva poslovalnica v Sloveniji. V letošnjem letu bodo sledila še odprtja v Novi Gorici, Mariboru (Ptujska), Slovenj Gradcu, 2 poslovalnici v Ljubljani, _ Koncept najvišje kakovosti po najnižjih cenah kupci v Sloveniji zelo dobro sprejemajo. Predvsem pri hlajenih izdelkih, kot so mleko in mlečni izdelki, klobase in sveži mesni izdelki. Hoferju se obrestuje dnevna dobava poslovalnicam, ki zagotavlja maksimalno svežino. Tudi prodaja svežega sadja in zelenjave neprestano narašča. A Hofer d.o.o., Oddelek za odnose z javnostmi Fotografije: Hofer d.o.o. FIGE - za posladek ali kot zdravilo Fige pri nas, še posebno v Primorju, zaznamujejo začetek in konec poletja. Takrat namreč najbolj obilno rodijo. V notranjosti Slovenije jih žal ne moremo pridelovati (z izjemo vinorodnih krajev), zato si jih le privoščimo, kadar so naprodaj sveže. Fige najverjetneje izvirajo iz zahodne Azije, kjer so jih gojili že pred več kot pet tisoč leti. Od tod so se razširile po Sredozemlju in kasneje tudi na druge kontinente. Danes jih na trgu prodajo več kot milijon ton letno, od tega dobro polovico posušenih. V večjih količinah je naprodaj tudi figova pasta, ki jo uporabljajo v živilski industriji, kjer jo predelujejo v slaščice in marmelado. Sadeži so lahko drobni, veliki le nekaj centimetrov, največji pa dosegajo velikost do petnajst centimetrov. Mehke lupine fig so lahko različnih barv od zelene, rumene pa do vijolične, rjave in črne, prav vse pa odlikuje izvrsten osvežujoče sladek okus. Zrele fige so zelo sladke in zato mnogi zmotno menijo, da so tudi visoko kalorične. Sveže fige imajo namreč manj kalorij kot banane. Seveda pa je drugače pri posušenih figah, ki vsebujejo veliko skoncentriranega naravnega sladkorja. Vsebujejo veliko sadne kisline, nekaj vitaminov (A in B), mineralov in precej kalcija. Poleg izvrstnega posladka je uživanje suhih fig priporočljivo tudi pri zaprtju in neredni prebavi, saj pospešujejo iztrebljanje, spodbujajo izločanje žolča in mehčajo sluz ter tudi pomagajo pri jetrnih obolenjih. Bel mleček, ki priteče, ko stisnemo še nezrelo figo, je znano zdravilo zoper bradavice. Iz fig je mogoče pripraviti številne okusne jedi, predvsem sladice. Iz njih lahko naredimo sladoled, puding, različne kolače in okusne kreme, ki jih lahko uživamo samostojne ali pa kot prilogo drugim sladicam. Odlično se podajo tudi k mesu ali pa jih pripravimo polnjene s sladkim ali slanim nadevom. A Igor Fabjan predstavitev obč^nsk^h svetnikov Alenka Klemen 1. Kako dolgo že živite v Lukovici? Rodila sem se sicer v Ljubljani in tam živela do štirinajstega leta, študentska leta pa sem preživela v Spodnjih Praprečah. Priženila pa sem se v Lukovico in z možem Milanom imava šestletno hčerko Tino. Mož Milan je zaposlen na črpalki v Lukovici kot namestnik poslovodje. 2. Naziv, magistrica organiziranja informacijskih sistemov - prosim, razložite mi malo podrobneje, kaj predstavlja in kaj delate. Moj polni naziv magistrica znanosti na področju organiziranja informacijskih sistemov. Zaposlena sem v podjetju Omikron d.o.o kot svetovalka. Moja naloga je analiza poslovnih procesov in preučevanje možnosti njihovega izboljševanja s pomočjo informacijske podpore, inovativno snovanje unikatnih rešitev, v katerih združujemo poslovne potrebe kupcev, informacijsko tehnologijo, naše znanje in dolgoletne izkušnje. Glede na skupaj z vodstvom postavljene poslovne cilje, iščemo načine njihove realizacije v optimizaciji poslovnih procesov s pomočjo informacijske tehnologije ERP sistema Baan. 3. Od lani ima Lukovica ulični sistem. Se je pri domačinih prijel in jim postal domač ali si pomagajo po 'starem'? Za domačine druge spremembe ni bilo, razen da smo morali spremeniti dokumente. Večina nas si še vedno razložimo tako, da rečemo: pri tem in tem in tam in tam, ne pa, v kateri ulici. 4. V vsej občini so štiri živilske trgovine, če sem prištejemo še tisto, ki je v sklopu Gostinskega podjetja Trojane. Menite, da je dovolj ali bi bila konkurenca v Lukovici dobrodošla? Jaz nakupujem v trgovini v Domžalah. Konkurenca bi bila sicer v redu, vendar menim, da tudi ni dovolj povpraševanja, da bi bil za trgovce posel donosen. 5. S čim se najraje ukvarjate v prostem času in kakšen je vaš hobi? Svoj prosti čas najraje preživim z družino in prijatelji. Važno je, s kom ga preživljaš, ne kje in kako. Posebnega hobija pa nimam. 6. Če ne bi bi bilo omejitev, kam bi najraje šli? Morje, morje in še enkrat morje, sonce in da čas ni moj gospodar. 7. So televizija in časopis dovolj objektivni, oziroma ali menite, da jim lahko verjamemo? Ne gledam prav veliko televizije, malo prebiram časopis. Sicer pa je zelo veliko odvisno tudi, kako novinar informacijo poda. Če so bili Alenkini odgovori kratki, to nikakor ne pomeni, da je redkobesedna. Pove, da so bile njene šolske naloge in študijski referati kratki, kajti z malo besedami se da vse povedati. Izredno rada pravi, se druži z ljudmi in njihova terasa s širokim in lepim razgledom pogosto gosti njene in moževe znance in prijatelje. Tudi midve sva imeli dolg in sproščen pogovor, čeprav se komajda poznava. A Milena Bradač Marija Juteršek 1. Imate kar veliko družino. Z možem Dragom imata štiri sinove. Kaj so se po osnovni šoli namenili študirati? Najstarejši, sedemindvajsetletni Luka je policist, konjenik. Prejšnji mesec se je poročil in prvi odšel iz rojstne hiše. Andrej šteje štiriindvajset let, je lesarski tehnik - mizar, zaposlen in tudi doma marsikaj postori kot strokovnjak za les. Matej ima triindvajset let, njegov osnovni poklic komercialist mu ni zadoščal, zato je nadaljeval izobraževanje na policijski akademiji in je sedaj mejni policist v Kočevju. Najmlajši, sedemnajstletni Marko, obiskuje srednjo ekonomsko šolo v Kamniku. 2. Kako usklajujete oziroma ste usklajevali svoje službene obveznosti z domafiimi -gospodinjskimi? Je mož Drago v pomoč pri teh opravilih? Pri nas ni bilo nikoli ločevanja na ženska in moška opravila. Fante sva že zelo zgodaj navadila sodelovanja pri vseh opravilih, sicer pa so imeli dober zgled pri svojem očetu, ki se mu je zdelo samo po sebi umevno, da mi pri tako številni družini pomaga. Tudi pri gradnji hiše so vsi, razen najmlajšega, pomagali po svojih močeh. 3. Kot katehistinja že vrsto let poučujete verouk otroke na Brdu pri Lukovici in imate tako neposreden stik z mlajšimi otroki. Kakšni se vam zdijo otroci, spoštujejo starše, vrednote, ki jim jih nudijo? Je občutiti socialne razlike med njimi? Katehistinja sem že dvanajst let. Prej je bil to predšolski verouk, z uvedbo devetletke sedaj poučujem prvošolske otroke verouk enkrat tedensko, ob sobotah dopoldan. Zagotovo mi pri delu z otroki pomaga moje osnovno znanje, ki sem ga pridobila v vzgojiteljski šoli. Znanje, ki ga otrok pridobi v šoli, je garancija za naprej. Se pa otroci spreminjajo, pozna se, da sedaj predšolski čas peživijo v vrtcih, kjer se marsičesa naučijo, navadijo reda, dobijo korajžo, kar bi si morda pri starih mamah malo težje. Opažam tudi, da mladina nima več pravega odnosa do starejših ljudi, sicer pa menim, da je to veliko odvisno od vzgoje v družini in razmer v družinah. Našim otrokom s podeželja je pa marsikaj prihranjeno in po drugi strani podarjeno, kot tistim v mestih. Drugače ne vidim očitnih razlik med otroki. Seveda pa se znajo otroci v številčnejših družinah drugače pogovarjati - komunikacija je bolj sproščena, se znajo tudi kakšni stvari odreči in bolj razumejo, kaj lahko imajo in česa ne. 4. V Sloveniji deluje več veroizpovedi. Imate do tega čisto svoje, osebno mnenje? Vzgojena sem v krščanski veri, v to verjamem, skušam z družino živeti po načelih krščanske vere, vsaj zelo trudim se. Spoštujem pa prepričanje vsakega človeka, spoštujem drugače misleče, verujoče, kajti stvar vsakega posameznika je, v kaj veruje. Me pa zelo boli, če nekdo v javnosti vero blati, jo omalovažuje in včasih sploh ne zna razložiti zakaj. Vsakemu lahko povem, zakaj verujem in zakaj je vredno živeti krščanske vrednote. 5. Poletje - čas dopustov. Ko bi imeli veliko prostega časa in dovolj denarja, kam bi radi šli? Nisem popotniški tip. Najlepši dopust je zame doma, kjer mi je na voljo ves dan, ko mi ni treba gledati na uro, ko lahko v miru v vrtu postorim, kar je treba in ki me tudi sprost, ko se lahko v miru usedem v hladno senco in vzamem v roke knjigo. Res pa z možem že pet let hodiva z Radiem Ognjišče na enotedenske aktivne počitnice, kjer si z vodičem ogledamo in spoznamo vse največje in najzanimivejše kraje in kulture ter zgodovinske spomenike krajev, kjer počitnikujemo, in se imamo lepo s prijatelji. Letos smo bili v Španiji in Lurdu. 6. Vaš dom je sedaj v Trnjavi. Je to kraj, ki bi si ga še enkrat izbrali za bivanje? Ko smo se odločali za lokacijo, se nam je ta zdela primerno velika, tudi cenovno sprejemljiva in še malo mudilo se je, ker smo bili pač že velika družina. Trnjava mi je všeč, se hitro širi, res je, da težko čakamo javno kanalizacijo, še bolj si želimo zavijalni pas v naselje, kajti regionalna cesta je še vedno zelo prometna in zavijanje levo je resnično nevarno. Pohvalno je tudi, da smo dočakali pešpot do Lukovice, ker je šolska pot s tem veliko varnejša. 7. Današnji čas: doba sodobne tehnologije, računalniki in s tem internet, e-pošta, TV, mobilna telefonija. Menite, da so otroci s tem že preveč zasvojeni, da so premalo v naravi, da so pozabili na igre zunaj, z vrstniki? Absolutno. Tudi na podeželju je tehnologija zasvojila otroke. Spominjam se trinajst let nazaj, otroci so se zunaj igrali med dvema ognjema, nogomet, hokej, rolali so se in še kaj. Danes je ulica prazna, otroci so za računalniki. Res je treba iti s časom naprej, vendar bi se starši morali bolj zamisliti nad tem. Otroci danes morajo obvladati sodobno tehnologijo, učne pripomočke, vendar bi starši morali postaviti pravila in meje. Njihov dolg in naporen delavnik ne bi smel biti opravičilo, da se več ne ukvarjajo z otrokom. A Milena Bradač glasilo občine Lukovica p^sma bralcev Ob 130. letnici rojstva učitelja in organista Franca Rebolja Mineva 130 let od rojstva Franca Rebolja, ki je bil učitelj v Češnjicah. Ob tej priložnosti so njegovi sorodniki podprli obnovo orgel v župnijski cerkvi Marije Karmelske v Češnjicah. Izdelal jih je Jože Rumpel leta 1838. Nanje je ob bogoslužju igral tudi njihov stric Franc Rebolj, ki je bil pred tem organist v Šinkovem turnu. Češnjiški župnik je 15. oktobra leta 1899 razpisal prosto delovno mesto učitelja. Nanj se je prijavil tudi Franc Rebolj. Župnik Franc Kepic je v razpisu postavil pogoj da bo mesto dobil, kdor bo imel veselje do poučevanja otrok. Tako je 2. decembra l. 1900 Franc Rebolj začel poučevati v starem cerkvenem poslopju. To delo je opravljal ob tajniških delih na občini. V treh oddelkih na zasilni šoli v Češnjicah, ki jo je ustanovil Franc Kepic, je Rebolj začel poučevati 31 dečkov in 20 deklic. Tu je poučeval 40 let, nato se je preselil v hišo na Podorehu pri Moravčah. Službovanje pa je nadaljeval vse do leta 1941, to je tik do začetka druge svetovne vojne. O njegovem plemenitem delu je zapisal nekaj besed tudi ravnatelj osnovne šole v Moravčah Srečko Berlot. Sestavek je naslovil Zgled idealizma sedanji materialistični družbi. Franca Rebolja simbolično primerja z mučencem za vrednote, ki jih je izražal s svojim trdim 40-letnim delom. Občudovanja vredno je njegovo delo in zgled, ki zaslužita, da ga ohranimo, da bo v poduk prihajajočim rodovom. Od leta 1900 do 1941 je bil Franc Rebolj učitelj na šoli v Češnjicah y občini Blagovica. V teh letih je poučeval na šoli okrog 80 učencev, samostojno vseh 41 let in z nič manjšim uspehom kot druge podeželske šole. Tudi take, ki so imele polno zaposlena dva ali celo štiri učitelje. Od vseh nadzornikov - tudi takih, ki so mu osebno nasprotovali - je dobival najboljšo oceno in pohvalo. Učenci njegove šole so dobro nadaljevali izobraževanje v najrazličnejših poklicih. Tudi na srednjih in visokih šolah so mnogi nadaljevali pot na temeljih znanja, ki jim ga je posredoval učitelj Rebolj. Znal je naučiti branja in navdušiti za nadaljnje izobraževanje. O tem priča veliko število naročnikov raznih tednikov in mesečnikov v njegovem šolskem okolišu: 50 tednikov in več mesečnih revij je prihajalo na Češnjice prav do začetka svetovne in bratomorne vojne. Med temi najdemo tudi večje število naročnikov na Mohorjeve knjige. Šolski okoliš Češnjice pa je štel le 67 družin. Otroci so radi zahajali v šolo, ker je Rebolj znal ravnati z njimi bolje kot njihovi očetje. Za svoje učiteljsko delo, ki so ga drugod opravljali štirje učitelji, je prejemal 600 din mesečno, ob počitnicah pa le polovico tega. Zadnjih par let pa so muplačilo povišali na 800 din mesečno. Bil je namreč le zasilni učitelj in kot tak banovinski delničar Pravice do pokojnine ni imel. Poleg učiteljske službe je bil Rebolj še organist farne cerkve na Češnjicah, cerkovnik in pomožni poštar Same službe brez primerne plače, ker je bila župnija Češnjice majhna in revna. Stanoval je v majhni mežnariji, v kateri je bila tudi učna soba. A pri tako skromnih prejemkih je kljub temu vzgojil 9 zdravih in sposobnih otrok, ki so se vsi odločili in usposobili za izbrane poklice. Ob obilici dela in tako skromnih dohodkih pa je bil učitelj Rebolj vedno dobre volje in pravi zgled optimizma ter dobrohotnosti z vsemi, ki so prišli z njim v stik. Kako tudi ne bil vesel, ko pa je ves živel iz vere in z zavestjo, da dela v korist naroda za štiri, plačan pa je bil le za pol učitelja. Njegova vedrina ni bila skaljena niti takrat, ko je moral zaradi starosti zapustiti učiteljsko službo brez zaslužene pokojnine. K sreči je podedoval majhno kmetijo v vasi Podoreh, kjer je v zadovoljno živel krogu najmlajših hčera. Kot pokončni kristjan je svoje talente še naprej uporabljal za gradnjo skupnosti, ko je hodil orglat in prepevat v čast Bogu v farno cerkev v Moravče. Mož, oče, učitelj in organist Franc Rebolj ostaja tudi sedaj vzvišen zgled posameznikom in družbi, ki se peha za imetjem, a zapostavlja vrednote in kvaliteto življenja. A vnuk Karel Ob dnevu državnosti na rob Kratko vabilo dan prej, s katerim Občina Lukovica vabi na počastitev DNEVA DRŽAVNOSTI z nastopom Godbe Lukovica. Nekateri smo prišli kljub razmeroma zgodnji uri in vročini na ta dan. Kraj dogajanja -osrednji trg v Lukovici, že kar lepo spremenjen, ne še čisto dokončan. Prišli smo in čakali. Minila je napovedana ura za počastitev praznika, zgodilo se ni nič. Nato je le spregovoril župan, na žalost se ni slišalo nič. Prireditveni prostor sploh ni bil pripravljen za tak dogodek, brez ozvočenja, nobenih klopi za povabljene (v kolikor je bil sploh kdo vabljen). Nobenega kulturnega programa, niti najmanjše recitacije. Sicer to res ni bila proslava dneva državnosti, bila je samo počastitev, kot je bilo razvidno iz vabila, kjer pa očitno ni treba, da se sliši slovenska himna. Ni je bilo, čeprav naši godbeniki to seveda odlično znajo. Tudi slovenske zastave ni bilo. Vprašamo se, kdo je kdo? Kaj je narobe? Kdo nas ponižuje, zaničuje? Kaj smo hoteli s tako počastitvijo povedati mladini? Očitno je bilo vse pripravljeno od danes do jutri brez vsakega scenarija. Po mojem mnenju bi bilo bolje, da se ne bi nič dogajalo, kot pa taka blamaža sredi osrednjega trga. Če niti sebe in svojih praznikov ne spoštujemo in ne cenimo, potem nas verjetno tudi drugi ne bodo. A Janko Hrovat, Gradišče pri Lukovici Velike bolečine so neme. Vauveriargues ZAHVALA V 53. letu nas je mnogo prezgodaj zapustila naša ljuba mamica Marija Kočar iz Vrbe 11 Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, svete maše in darove cerkvi. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, govornici za izrečene besede ob slovesu ter pevki in pevcem za doživeto odpete pesmi. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot in vsem, ki jo boste ohranili v najlepšem spominu. Iskrena hvala vsem, ki nam v teh težkih trenutkih stojite ob strani in nam lajšate bolečino. Vsi njeni Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVAL V 80. letu starosti nas je zapustila ljubljena mama in teta Pavla Pogačar Pogačarjeva mama in Zlatega Polja 1 Iskrena zahvala vsem, ki ste nam stali ob strani ob izgubi najine dobre mame. Zahvala sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečena ustna in pismena sožalja, za cvetje, sveče in darovanje za svete maše. Hvala gospodu župniku Andreju Svetetu za lep cerkveni obred, hvala Pogrebni službi Vrbančič s pevci, hvala patronažni sestri za pomoč in obiske, hvala govorniku g. Vinku Jerasu za lepe in resnične poslovilne besede, zahvala tudi praporščakom. Hvala vsem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Sin Vinko in hčerka Pavla ZAHVALA V Fiak^o prazen je dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok za vedno nam ostaja. . letu starosti nas je zapustila naša draga mama Angela Pustotnik po domače Lovretovčeva mama iz Javorjev pri Blagovici Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, svete maše in sveče. Najlepša hvala g. župniku Jožetu Vrtovšku za obiske na domu in lepo opravljen mašni obred. Zahvaljujemo se tudi pevcem MPZ Lipa s Trojan, Viku Matjanu za lep govor in Pogrebni službi Vrbančič. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Tako tiho, skromno si trpel, takšno tudi si življenje imel, zdaj rešen vseh si bolečin, za tabo ostal bo boleč spomin. ZAHVALA 16. 6. 2007 nas je v 78. letu zapustil dragi brat in stric Franci Štirn, stanujoč v Novem mestu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sošolcem za izrečena sožalja, podarjene sveče, darove za sv. maše in vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu. Posebna zahvala njegovim prijateljem iz Novega mesta. Hvala g. župniku Igorju Dolinšku za opravljeni obred, hvala Pogrebni službi Vrbančič. Sestra Ivanka z družino in brat Janez z družino Ka^o prazen je dom, dvorišče, naše o^o zaman te išče; ni več dvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA V 46. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mami, sestra, teta, nečakinja in svakinja Marija Gabrovec po domače Mikučeva Marinka s Krajnega Brda Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, denarno pomoč in svete maše ter vsem, ki ste nam kako drugače pomagali. Zahvaljujemo se g. župniku Antonu Potokarju za obiske na domu in lepo opravljen pogrebni obred. Hvala Boži Požar za sestavo poslovilnega govora in Branetu Močniku za besede slovesa. Hvala pevcem mešanega pevskeja zbora Sv. Tomaž in Krašnje za ganljivo petje. Še posebej se zahvaljujemo dr. Ložarjevi iz Jarš, urgentni službi in reševalcem iz Domžal ter patronažni službi Lukovica. Hvala pogrebni službi Morana iz Braslovč za tako sočutne pogrebne storitve. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Prazen, otožen je dom, ko te med nami več ni, utihnil glas harmonike, ki rad si jo igral, veš, v naših srcih vedno boš ostal. ZAHVALA 18. julija nas je po hudi bolezni zapustil naš ljudi mož, oče in dedek Jože Mrgole Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala pevcem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, in vsem, ki se ga boste spominjali in kdaj postali ob njegovem grobu. Njegova družina I I i 1 I 2007 24 - 25. 8. LUKOVICA PRI DOMŽALAH ^ KINGSTON BOŠTJAN KONEČNÍK ŽANA TEJA HAVER ^ WERNER IGOR IN ZLATI ZVOKI BRIGITA ŠULER ANSAMBEL AJDA GOST VEČERA; BORUT PAHOR GENERALNI PCKROVITEU: HARMONIKE BUTOLEN