S prva polovica leta je za nami, pred nami je poletje, as, ko se ponavadi lahko nekoliko umirimo in si vzamemo nekaj asa zase. Izkoristimo trenutek preden zakorakamo v poletje za premislek o vrednotah, ki so osnova naših odlo itev, o odgovornosti za vsakodnevna dejanja ter poglejmo kaj je bilo storjenega v prvi polovici leta in kakšni izzivi so še pred nami. Nato pa si vzemimo nekaj asa zase, za naše bližnje, za oddih, rekreacijo in sprostitev. Napolnimo baterije, izobražujmo se in raziskujmo, da bomo jeseni s svežimi mo mi in novim zagonom nadaljevali z ustvarjalnim delom ter bili s svojim ravnanjem zgled drugim, tudi na podro ju družbene odgovornosti. In ne pozabimo, da z razmisleki in odgovornimi odlo itvami o preživljanju prostega asa prav tako vplivamo na svet okoli sebe. Osebna odgovornost je predhodnica družbene odgovornosti, zato je ne zanemarimo! Prijetno branje in poletni pozdrav! Polona arin ek Izdajatelj: IRDO -Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Preradovi eva ulica 26, 2000 aribor, Slovenija, www.irdo.si, Uredništvo: info@irdo.si. V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja okolja) so novice v elektronski obliki. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. Besedila niso lektorirana. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Namenjeno lanom inštituta IRDO. Vtejštevilkipreberite: stran Kazalo ssssssssssssssssscscsccssssssssscsscscssscssssssssscs cscssssss ssssssscssssc Cilj vsakega loveka in vsakega zaposlenega je sre a. Temelje te pa lahko iš emo tudi v psihi nem dobrem po utju kot psihološkem konceptu, ki vklju uje subjektivno dobro po utje, psihološko dobro po utje in model samodeterminacije. Zakaj izpostavljamo psihi no dobro po utje? Zakaj se naj z njim ukvarjajo tudi organizacije? Zato, ker je temelj ustvarjalnosti in sodelovanja ljudi. Zato, ker iz nje izvira pove ana motivacija, ve ja pripadnost in samoiniciativnosti. Psihi no dobro po utje zmanjšuje število storjenih napak, zlomov in poškodb. Zmanjšuje potrebe po zdravljenju zaradi zmanjšanja odvisnosti. Prav tako pa tudi prepre uje stavke. Vse to je tako za organizacije kot tudi za družbo nasploh zelo drago. Sodobni pristopi k upravljanju loveških virov v slovenskih organizacijah postajajo vedno bolj celoviti. Zato se posve ajo tudi zagotavljanju psihi nega dobrega po utja, s imer postaja psihi no dobro po utje tema politike vodenja. Z namenom analizirati stanje psihi nega dobrega po utja pri zaposlenih in podati predlog za njegovo krepitev, je raziskovalna skupina, ki jo sestavljajo sodelavci Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v ariboru in Inštituta za razvoj družbene odgovornosti (IRDO) razvila poseben instrument za merjenje. Z omenjenim instrumentom bo raziskovalna skupina za ela jeseni 2010 raziskovati psihi no dobro po utje zaposlenih v Republiki Sloveniji. erjenje in analiziranje dobljenih rezultatov poteka v okviru temeljnega raziskovalnega projekta, ki ga zaradi pri akovanih rezultatov financira ARRS. Pri akovani rezultati raziskovalnega projekta bodo bistveno obogatili sposobnost podjetij v tranzicijskih družbah, npr. v Sloveniji, da im bolj pospešeno postanejo inovativna podjetja. Ta lastnost bi se potem po multiplikativnem u inku vpliva podjetij na druge organizacije lahko razširila, tako da bi npr. v Sloveniji nastala inovativna družba dovolj pospešeno, da bi izšla iz sedanje krize z bistveno manj hudimi posledicami kot sicer. erjenje in merilno spoznana stanja in trendi so pa podlaga za smiselno ukrepanje. Le-to sedaj le izjemoma povezuje poslovne in širše ekonomske uspehe z ustvarjalnostjo širših krogov sodelavcev, (kar bi zaposleni morali in zmogli postati), še manj pa z njihovim dobrim po utjem, ki je med bistvenimi pogoji, da se njihova naravna in priu ena ustvarjalnost uporabita v korist 'njihovega' podjetja in širše skupnosti, ne le za oteževanje (v obliki spretnega izmikanja, omejevanja na delo po prejetih ukazih in ni ve ipd.) delovanja podjetja/organizacije, in v korist njih samih v prostem asu. Z namenom za utiti utrip gospodarstva in njihov odnos do psihi nega dobrega po utja zaposlenih sta Inštitut za razvoj družbene odgovornosti (IRDO) in reža zdravja v sredo, 9. junija 2010 organizirala okroglo mizo z naslovom Psihi no po utje zaposlenih v asu gospodarske krize. Vodja okrogle mize in predsednik strokovnega sveta inštituta IRDO, zasl. prof. ddr. atjaž ulej iz Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v ariboru, je zato v svojo sredino povabil ugledne gospodarstvenike. Z njim so o pere i tematiki razpravljali g. Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj d.o.o., mag. Sonja Klop i , direktorica razvoja kompetenc v družbi Trimu d.d., ga. Lenka Puh, direktorica družbe Jazon d.o.o., mag. Vesna Kova i , predstavnica reže zdravja, in ga. Vesna Laissani, direktorica mursko-soboške Ljudske univerze. Ve o dogodku si boste lahko kmalu ogledali tudi na spletnem mestu Društva Joga v vsakdanjem življenju. 19. maja 2010 je Društvo ekonomistov aribor v sodelovanju s Štajersko gospodarsko zbornico pripravilo posvetovanje: Razvojne spremembe -priložnost za izhod iz krize. Slovenski strokovnjaki za makroekonomiko in podjetništvo so predstavili svoje prispevke, med njimi tudi prof. ddr. atjaž ulej, zaslužni profesor iz Ekonomsko-poslovne fakultete U in predsednik Strokovnega sveta inštituta IRDO. V nadaljevanju vam predstavljamo povzetek predavanja. SSS Fe se krize, v kateri smo se znašli, ne da reševati z miselnostjo in metodami, zaradi katerih je nastala, jo je treba reševati z invencijsko-inovacijsko-difuzijskimi procesi, ki tvorijo inoviranje, in novo, višjo ravnijo zavedanja, v em je bistvo problemov, ne le vedenja, da obstajajo. Bistvo danega stanja loveštva, planeta Zemlje in vsakogar od nas danes: • Izteka se obdobje industrijske miselnosti, ki je prevladala, ko je bilo ljudi in porabe naravnih virov za droben del ek sedanjega obsega. • Vsaj zadnja tri desetletja trošimo kot loveštvo tako, da hitro zmanjkuje neobnovljivih naravnih virov, pitne vode, istega zraka, obdelovalne zemlje in se spreminja podnebje v razmere, v katerih sedanja civilizacija ljudi ne more preživeti. • Ali si bomo nehali žagati zeleno vejo, od katere in na kateri živimo, in zato spremenili navade iz zadnjih nekaj desetletij, ali pa bomo zaradi sebe izumrli kot loveštvo, ne le kot posami na skupina kot neko v zgodovini, ampak vsaj kot dana civilizacija. Kaj naj torej storimo? Potrošniška družba se mora inovirati v var evalno družbo. To ne bo prva sprememba ali celo inovacija navad v zgodovini, a zahteva strukturne spremembe. Alternativa je propad. Torej ne gre enostavno za finan no krizo. Gre za preživelost družbeno-gospodarskega koncepta. Resni no merilo bogastva je torej (sre no) življenje, ne denar. Najpomembnejše oblike kakovostnega življenja nimajo cene in jih ni mogo e dobiti na trgu, pa e smo ga doslej šteli za vsemogo nega. Gre za zdrave in sre ne otroke, ljube e družine, skrbne skupnosti, lepo in zdravo naravno okolje. Inovirati moramo torej pojmovanje, vrednote, kulturo, etiko, norme in s tem navade. Brž ko seže pojmovanje družbene odgovornosti preko ozkih meja dobrodelnosti v poštenost brez zlorabe sodelavcev, poslovnih partnerjev, širše družbe in narave, ni draga. Torej ni res, da se ne spla a za eti, etudi ne za no vsi hkrati. V ariboru je 10. junija 2010 potekala konferenca o vlogi visokega šolstva pri oblikovanju družbe sodelovanja in ustvarjanja. Fakulteta Doba in InCo gibanje za inovativni preboj Slovenije sta s strokovno konferenco, na kateri so sodelovali številni strokovnjaki s podro ja visokega šolstva in gospodarstva, želela prispevati k ''ve jemu zavedanju pomena vloge visokega šolstva za razvoj družbe sodelovanja in ustvarjanja, vloge visokega šolstva pri oblikovanju družbe v smeri trajnostnega razvoja in dolgoro ne, na znanju in modrosti zasnovane mednarodne konkuren nosti, k razumevanju vloge visokega šolstva za razvoj socialnega kapitala in k dvigu kakovosti razvoja visokega šolstva v Sloveniji.'' Na konferenci je s svojim predavanjem sodeloval tudi prof. ddr. atjaž ulej. V nadaljevanju vam predstavljamo povzetek predavanja. ZZZSSS Iz krize 2008 vodi družba ustvarjanja in sodelovanja, celovitejšega kot doslej. Kriza je namre nastala v najbolj inovativnih družbah z najve izobilja, a brez inoviranja. Ljudje pogosto štejejo za tri glavne probleme sodobnega loveštva izrabljenost naravnih virov za sedanji stil proizvodnje in potrošnje, ogromno prenaseljenost planeta glede na zmožnost planeta Zemlje, da preživi ljudi, in podnebne spremembe, ki grozijo, da bo konec razmer, v katerih sedanja civilizacija loveštva zmore živeti, morda celo kmalu. Izhajati kaže iz Porterjevega opozorila iz l. 1990, da se vrstijo 4 faze podlage za konkuren no sposobnost: naravni viri, investicije, inovacije, izobilje – kot kon ni cilj, ki pa uni i ambicijo garati, da bi imeli. Sledi propad. 4. faza je tu. Tudi med Slovenci zelo malo ljudi spada med tistih 85 odstotkov loveštva, ki živijo z manj kot šest USD na dan (podatki iz 2004). Izobilje je bilo vedno v zgodovini slepa ulica. Je tudi zdaj in tudi v Sloveniji. Nujno je ustvariti 5. fazo. Z ukrepi iz dosedanje prakse to ne gre. Izdelujemo naslednji predlog za novo 5. fazo. Nujna je var evalna družba, skrajšanje delovnega asa, ki se je nehalo, vpeljati družbeno odgovornost v vse sfere družbenega življenja. Družbena odgovornost pomeni poštenost namesto zlorabe vpliva, poštenost do sodelavcev, poštenost do poslovnih in drugih partnerjev, poštenost do širše družbe, poštenost do naravnih pogojev. O itno mora visoko šolstvo bistveno inovirati svoje vsebine in metode, da se ne bo prenavljalo samo navidezno, kot je po sedanji praksi takoimenovana ozka specializacija ostala nujna, a brez med-strokovnega ustvarjalnega sodelovanja preozka in zato nevarna. Visoko šolstvo ima dve vlogi: pedagoško in raziskovalno. Na obeh podro jih bi bile potrebne inovativne spremembe. Kar se ti e raziskovalnega dela, bi bilo potrebno vzpostaviti trg talentov, idej ter tudi tehnologij in kapitala, potrebnega za udejanjanje idej. Pomemben dejavnik pri oblikovanju poslovnih modelov mora biti upoštevanje vplivov na naravno in družbeno okolje, oziroma izoblikovanje takšnih poslovnih modelov, ki omogo ajo »izrabo« ustvarjalnega potenciala ljudi za ustvarjanje koristi za posameznika in družbo v celoti. Visoko šolstvo naj torej postane gibalo spreminjanja miselnosti od tekmovalnosti, egoisti ne naravnanosti na ustvarjanje koristi (dobi ka) zgolj zase in zaprtosti pri raziskovanju in delovanju, k sodelovanju, odprtosti in soustvarjanju koristi zase, za družbo in naravo. Sodobno življenje postaja vedno bolj stresno, delo poteka ve inoma v pisarnah, kjer preživimo ure in ure. Flovek je ustvarjen za gibanje. Pravi odgovor na izzive sodobnega asa je zagotovo šport. Športna vadba pozitivno vpliva na po utje loveka, pove uje ustvarjalnost in motivacijo za delo, zmanjšuje fizi no in psihi no utrujenost, izboljšuje in krepi socialne vezi med ljudmi, hkrati pa pomaga prepre evati nastanek in razvoj razli nih bolezni. V ariboru vsako leto poteka športni dogodek Športna pomlad, letos pod izzivajo im naslovom »Sprosti energijo, premagaj se!« Festival se je odvil med 14. in 23. majem in je postregel z razli nimi te aji, turnirji, športnimi in zabavnimi prireditvami za vse generacije. Predstavljamo vam direktorja Železni arskega športnega društva aribor Aleša Antolinca, ki je organiziral festival v sodelovanju z estno ob ino aribor – Uradom za šport in Športno zvezo aribor. sss Ponuditi im ve športne zabave in osveš ati o pomembnosti ukvarjanja s športom. Rekreacija v vsakem starostnem obdobju je zelo zaželena, saj pozitivno vpliva na razvoj in ohranjanje vitalnega telesa in duha. Obdobje v katerem živimo je stresno, ne znamo se ve umiriti in prisluhniti telesu kaj potrebuje. aribor je športno mesto, le dostikrat malce spi in to spanje prebujamo mi. Ssssss Šport je zaznamoval moje življenje. Že kot otrok sem se ukvarjal z atletiko in kasneje z judom. Sedaj se rekreativno ukvarjam s kar nekaj športi, kot trener pa delam z mladimi judoisti. Šport name vpliva pozitivno, saj v njem vidim sam pozitivizem. Predvsem me veseli, da sedaj prenašam na mlajše pozitiven odnos do športa in preko svojega profesionalnega delovanja odpiram vrata marsikateri športni panogi in posameznikom. ssssss Festival je iz leta v leto bolj prepoznaven in obiskan. Pri široki paleti dogodkov si vsak najde sebi ustreznega. Odmev po zaklju ku je enkraten, saj na osnovi dobre promocije in izpeljave v vseh klubih za utijo pozitiven odziv okolice. Prepoznavnost je za klub klju nega pomena za nadaljnji razvoj. ssssss Predvsem vpliv staršev na otroke v zgodnjih letih je odlo ilnega pomena. Pomembno je, da se otrokom oblikuje vzorec življenja, v katerem ima športna vadba vidno mesto. Že v vrtcih in kasneje v šolah pa bi naj šport imel še ve jo vlogo. Prepoznavanje razli nih športov preko obiskov športnikov v vrtcih in šolah, organizirani športni dnevi na športnih objektih, organizirani ogledi tekem in podobno bi nedvomno na otroke vplivalo pozitivno. ssssss Na rti so veliki, saj želimo, da festival res postane parada športa in zabave v tem delu Evrope. aribor si s svojimi športnimi objekti in športnim kadrom zasluži vidno mesto na zemljevidu športa. Športna pomlad se razvija in interes po vklju evanju novih klubov je velik. Naša želja je, da vsak aribor an vsaj eno uro preživi na športni pomladi in iz nje odide z dobrimi ob utki, ki ga prepri ajo, da je šport pravi na in življenja. Flovek v svojem vsakdanjem življenju vedno bolj iš e stik z naravo, katere del so tudi živali. Spoznanje, da živali vplivajo na loveka in njegov razvoj, ni popolnoma novo, gotovo pa mnogi še niso razmišljali o odnosu, ki se lahko vzpostavi med konjem in lovekom. V centru Kiron, za katerega pravijo, da ni klasi en konjeniški center, se ukvarjajo z ''inovativnim, naravnim in celostnim pristopom do konj in jahanja ter z raziskovanjem mo i konja kot asistenta v lovekovem razvoju, osebni rasti in zdravljenju.'' (http://www.centerkiron.com/). s Center Kiron je pravzaprav raziskovalni center, kjer odkrivamo do sedaj še nepoznane ali morda skrite duhovne, energijske in ustvene razsežnosti konj. Bistvo pristopa je v tem, de se konjem približamo iz druge strani; ne ve kot sužnjem za lastne potrebe, kot to na splošno velja v konjeništvu, temve s spoštljivo prošnjo po njihovem vodstvu v globine celostnosti našega lastnega bivanja. Globoko jezero modrosti, ki se skriva v konjskih o eh, zre v loveštvo že tiso e let in že tiso e let nas aka, nas vabi. Ponudili so nam svoj hrbet, nam dali možnost, da nas odnesejo med svetovi, tja, kamor po tiho vedno znova odhajajo, da nam odkrijejo poti do rajskih kvalitet, do izrazov naše duše in nas vrnejo na pašnike srca, ki smo jih neko poznali in nato zavrgli. V zadnjem asu vedno bolj prihaja v ospredje vloga konj, kot ranocelnikov strtih duš, kot zdravilcev in kot vodnikov v nov, veliko bolj zavestni svet, ki prihaja. sssss Kironova alternativna jahalna šola je le en izmed programov v centru, pa še ta zahteva od jaha a celostno zavedanje sebe in konja kot individuuma, kajti šele tako lahko doživimo sinhronost med enim in drugim. Konjesr no voden osebni razvoj pa je program isto druga ne narave. Konjesr ni je beseda, ki smo jo uvedli z namenom, da postavi nove temelje v raziskovanje odnosa med lovekom in konjem. Težko je opisati, kaj to pravzaprav je, ker se z vsako osebo, vsakim konjem in skupnim plesom, ki ga zaplešeta, odkrijejo nove dimenzije tega resni no izjemnega stika. Gre za nejahalne aktivnosti, velikokrat povezane kar s celo redo, kjer je konj tisti, ki izbere, stopi iz rede do loveka da mu preda svojo modrost ter prisluhne njegovemu srcu. Velik del zdravilne mo i pri delu s konji je, da nam nenehno nudijo povratno informacijo naših dejanj. V asih se niti ne zavedamo, da govorimo eno, naše telo in energija pa isto nekaj drugega. Konji odgovorijo na pristnost in jasnost ter zahtevajo od nas, da stopimo ven iz naše glave v svoje bistvo. Gnani smo od ambicij, ki sploh niso naše, medtem, ko nam srce kri i isto nekaj drugega. Konji se odzovejo na srce, na ustva. Za konja lovek ni definiran znotraj psiholoških, socialnih, statusnih okvirov. entalna hotenja jih ne zanimajo. Vodijo nas po poti povezanosti med srcem, telesom in umom. Ko za nemo razvijati samozavedanje in na ine povezovanja in interakcije z našimi konjskimi vodniki, obenem za nemo razvijati tudi zmožnost, da se povežemo z lastnim avtenti nim notranjim jazom. Ta povezanost in zavedanje je prvi korak proti razsvetljenju in zagotovo najve je darilo, ki so ga konji prinesli ljudem. Glavno vprašanje, ki ga želimo odgovoriti je, zakaj so se konji pravzaprav tako povezali s loveško raso. Zagotovo ne zato, da bi zlorabili njihove hrbte, tako kot smo jih, pa vendar so tu zato, da nas odnesejo nekam, e jim bomo le sposobni slediti. ssss Najpomembnejše je že prej omenjeno raziskovanje preko Konjesr no vodenega osebnega razvoja, potem so tu še programi duhovno-vitalne narave, ' isti na ježa', Treking s konji, Kironova alternativna jahalna šola, poletni tabori 'Eno s redo', prirejamo pa tudi skupinske delavnice razli nih tem. sssZss Programi delavnic so namenjeni razli nim starostnim skupinam. Za predšolske otroke organiziramo delavnico Futenja konj, ki se jo udeležijo skupaj s starši. ladi, razli nih starostnih skupin se lahko poleg enodnevnih delavnic udeležijo tudi poletnega tabora ''Eno s redo'', kjer spimo kar na pašniku, skupaj s redo konj. Letos bo potekala tudi ve dnevna delavnica za odrasle ''Ženske, ki utijo s konji''. Ostali programi so individualne narave in starostno neomejeni. Prepri ana sem, da vsakdo, ki zasliši rezget iz pašnika srca najde nekaj zase. Konec koncev so vse dejavnosti v centru ustvarjalne narave. Sre anja so izjemna preprosto zato, ker konji samo s tem kar so, od nas zahtevajo, da smo pristni in pozorni, budni in ute i, resni ni in iskreni, predvsem pa lahkotni in radostni. s Samo to vam položim na srce, da se za nimo zavedati, kako zelo pomembno je, v vsej tej medsebojni odtujenosti, iskanje pristnega in poglobljenega stika z naravo in njenimi bitji. Konji nas s svojim preprostim zgledom in široko odprtim srcem u ijo o novi kulturi Srca. In verjemite, da to v tem asu potrebujemo bolj, kot kdaj koli prej. Dvoletno šolanje na podro ju geomantije in osebne rasti se odvija v okviru Društva za sožitje loveka, narave in prostora VITAAA iz Ljubljane pod vodstvom arka in Ajre Poga nik. Temelj šolanja je izkušnja Zemlje, pokrajine, narave in lovekove osebne notranjosti kot ve dimenzionalne resni nosti, v kateri se prepletajo energijske, ustvene, materialne in duhovne razsežnosti. Ve ji del šolanja se odvija na terenu, v raznih krajih in pokrajinah Slovenije, kjer se u imo dojemati vidne in nevidne razsežnosti prostora, elementarnih bitij in sakralnih ravni narave. Šolanje sledi ritmu ene sobote na mesec (teren) in teoretskih predavanj pred tem, ob petkih zve er. Dopolnjujejo ga daljše reziden ne delavnice. Odprto je vsakomur, saj se zavedamo, da je vsak lovek dovolj ob utljiv za stik z notranjimi svetovi narave in samega sebe. Naslednji dveletni ciklus šolanja se za ne jeseni 2011. Število mest je omejeno na 28. Predprijave sprejema Jelka Aljan i na spletni naslov društva VITAAA: drustvo.vitaaa@gmail.com. Spletna stran: www.vitaaa.net. ss Vir: http://www.greenpeace.org/international/en/news/features/Our-plan-to-stop-the-oil-95-renewables-by­2050/ Greenpeace je 7. junija 2010 objavil poziv k Energetski (r)evoluciji, saj trenutno poslovanje industrije fosilnih goriv uni uje naš planet. V okviru poziva so pripravili na rt za ustavitev onesnaževanja našega planeta s fosilnimi gorivi, v katerem so povezali ve kot 30 znanstvenikov in inženirjev z univerz, inštitutov in industrije obnovljivih virov energije. Že z uporabo obstoje e tehnologije bi lahko spremenili položaj iz tega v katerem smo sedaj, v takšnega, v katerem bi morali biti: zmanjševanje emisij CO2 po letu 2015; uporaba 95 odstotkov obnovljivih virov za elektri no energijo do leta 2050, postopno opuš anje jedrske energije; vzpostavitev 12 milijonov delovnih mest do leta 2030, s tretjino ve delovnih mest v sektorju globalnega oskrbovanja z energijo v primerjavi z obstoje o prakso. Ta na rt spoštuje meje narave, lo uje rast in razvoj od uporabe fosilnih goriv in predlaga naložbeni sistem, v katerem bi bili stroški pravi no razdeljeni na podlagi globalnega podnebnega režima. Hkrati pa zagotavlja tudi dostop do energije za dve milijardi ljudi, ki trenutno nimajo zanesljivega dostopa do energetskih storitev. Ss Vir: www.piar.si Slovensko društvo za odnose z javnostmi bo v sodelovanju s komunikacijsko agencijo Pristop v etrtek, 1. julija 2010, pripravilo delavnico s profesorjem Svenom Hamreforsem, »Kako komunicirati in voditi v omreženi družbi?«. Delavnica je nastala na pobudo Slovenskega društva za odnose z javnostmi, ki z njo za enja vsakoletno predpoletno sre anje oment. Delavnica je namenjena vodjem razli nih organizacij, ki želijo s pomo jo u inkovitega komuniciranja razvijati svoje sposobnosti vodenja v sodobni omreženi družbi in zaposlenim na podro ju odnosov z javnostmi. V okviru delavnice bo predavatelj predstavil pojav vrednostnih omrežij, oziroma družb ter potrebe po razvoju komunikativnega vodstva znotraj le-teh. ssss Vir: www.tovarnadela.si Tovarna dela – vstop v svet dela je projekt socialnega podjetja z gostinsko dejavnostjo, ki bo prispeval k reševanju problema socialne izklju enosti in zaposlovanja za skupino mladih, starih od 17 do 25 let. Projekt je delno financiran s sredstvi Evropskega socialnega sklada (ESS), izvajajo pa ga družba Centerkontura, skupaj s partnerjema Vzgojno-izobraževalnim zavodom Višnja Gora in Društvom DSP Center. V okviru projekta bodo partnerji usposobili 20 mladih, ki nimajo zadostne izobrazbe ali pa so opustili šolanje, za opravljanje poklica in samostojno življenje. Novembra 2010 bodo odprli gostilno, ki bo 5 mladim omogo ila zaposlitev in vklju itev v organiziran delovni proces. Skupaj z izbranimi mladimi bodo soustvarjali dolgoro no uspešno zgodbo gostilne in zaposlenim zagotovili dobre delovne pogoje, primerno pla ilo za opravljeno delo in jih spodbujali pri dodatnem usposabljanju. ssss • mag. Nastja ulej, edina licencirana trenerka de Bonovih metod razmišljanja v Sloveniji, 041 540 866 V soboto, 3.7. bo imela mag. Nastja ulej razpisno delavnico sv ariboru ­. Za sodelovalno, u inkovito, sistemati no, konstruktivno razmišljanje brez zapletanja, zavla evanje, prepiranja… s Je razmišljanje, kjer vsi sodelavci isto asno osredoto eno razmišljajo na isti na in, v skladu z enakim klobukom, ki predstavlja simbol za vrsto razmišljanja. To je veliko bolj u inkovito razmišljanja od tistega, kjer vsi hkrati razmišljajo o vsem ali pa si nasprotujejo. s • Naše razmišljanje razporedi, da razmišljamo samo o eni zadevi naenkrat • Nakaže, kateri na in razmišljanja bomo uporabili v naslednjem koraku in to vljudno prosi • Omogo i, da se enodimenzionalno razmišljanje razširi v mnogo-dimenzionalnega • Dovoli as za ustva in za kreativnost, iš e prednosti, ne samo slabosti • Ob utno skrajša sestanke in as za sprejemanje odlo itve • Omogo i sodelovanje vseh udeležencev sKIT, Glavni trg 14, aribor. Sobota, 3. julij 2010 od 10h do 19h z dvema krajšima in enim daljšim odmorom. ss Vir: http://eko.dnevnik.si Konec maja so bili v Uradnem listu objavljeni trije javni pozivi za dodelitev nepovratnih finan nih spodbud za naložbe ob anov v ve jo energijsko u inkovitost in rabo obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah. Država je za ta namen do konca letošnjega leta zagotovila 18 milijonov evrov. Prvi od pozivov je namenjen ob anom, ki so v asu od 9. oktobra lani do 21. maja letos že izvedli razli ne ukrepe na podro ju u inkovite rabe energije v svojih gospodinjstvih in zaradi pomanjkanja denarja niso mogli kandidirati v okviru lanskega razpisa. V okviru drugega poziva lahko etažni lastniki in najemniki v ve stanovanjskih stavbah prejmejo nepovratne finan ne spodbude za izvedbo enega od šestih ukrepov s podro ja energetske u inkovitosti in rabe obnovljivih virov. Tretji poziv je namenjen lastnikom individualnih stanovanjskih objektov, ki lahko zaprosijo za nepovratna sredstva za enega ali ve od skupno desetih ukrepov za ve jo energetsko u inkovitost. Zs • Lina Ademovi , Sabina Kojc, IRDO ss Vir:http://www.planbzaslovenijo.si/novice/razvojni-forum-vzpon-in-padec-odvisnosti-od nafte Slovensko društvo Umanotera je 1. junija 2010 v okviru projekta "Plan B za Slovenijo – Pobuda za trajnostni razvoj" v Ljubljani organiziralo razvojni forum Vzpon in padec odvisnosti od nafte, s podnaslovom Svet in Slovenija na razpotju: konflikt svetovnih razsežnosti ali alternativna pot kot priložnost. Strokovnjaki so razpravljali o možnostih pridobivanja, porabe nafte in njene cenovne politike, o vprašanjih kako se izogniti vojnam za nafto, ali je Slovenija pripravljena na pove ana tveganja obdobja konca nafte ter še o številnih drugih vprašanjih. Pogovor je vodila Ksenija Horvat Petrov i , novinarka zunanjepoliti ne redakcije Radiotelevizije Slovenija. Zs http://www.biotskaraznovrstnost.si/ V Bruslju je med 1. in 4. junijem 2010 potekala najve ja evropska letna konferenca o okolju, ki je bila letos posve ena biotski raznovrstnosti, saj so Združeni narodi leto 2010 proglasili za ednarodno leto biotske raznovrstnosti. V okviru Zelenega tedna se je zvrstilo ve kot 30 razprav, na katerih so se udeleženci dotaknili trenutnega stanja biotske raznovrstnosti in skušali poiskati rešitve, kako zaustaviti zmanjševanje le­te. Predstavili so tudi nov spletni portal Informacijski sistem za biotsko raznovrstnost (BISE), kjer so podane informacije o evropski raznovrstnosti v Evropi. S Vir: http://www.mop.gov.si/ 5. junija smo obeležili svetovni dan okolja pod geslom »Veliko vrst. En planet. Ena prihodnost«, ki je letos v sozvo ju z mednarodnim letom biotske raznovrstnosti. inister Republike Slovenije za okolje in prostor Roko ŽarniT je ob tej priložnosti poudaril, da to geslo zahteva razmislek o našem upravljanju in ravnanju z naravnimi viri ter pozval, da na ela pravi nega ravnanja z naravnimi viri, z okoljem in naravo spoštujemo pri vsakodnevnem delu in na rtih za prihodnost. Akcije ob dnevu okolja so potekale v številnih državah po svetu, osrednja slovesnost pa je potekala v San Franciscu v ZDA. ss Vir: http://ypsilon.si/ Zavod Ypsilon je 8. junija 2010 v prostorih Državnega sveta Republike Slovenije pripravil debatni krožek o pomenu medgeneracijskega sodelovanja. Prisotne je nagovoril predsednik Državnega sveta, mag. Blaž Kav i , svoje poglede pa so predstavili prof. dr. France Bu ar, o e slovenske ustave, predsednik prvega demokrati nega parlamenta, Niko Kav i , eden ustvarjalcev slovenskega ban nega sistema, ustanovitelj Ljubljanske banke ter prof. dr. Vid Pe jak, pisatelj, psiholog in ambasador Republike Slovenije v znanosti. Vir: http://eko.dnevnik.si 11. junija 2010 se je v nemškem Bonnu kon al nov krog podnebnih pogajanj. Po propadlih pogajanjih konec decembra v Koebenhavnu, je približno 4500 pogajalcem uspelo oblikovati dokument z izraženimi stališ i, ki bodo podlaga za nadaljnja pogajanja na letni konferenci pogodbenic Konvencije ZN o podnebnih spremembah (UNFCCC) decembra v mehiškem Cancunu. S Vir: www.siol. et ednarodna organizacija dela (ILO) je 12. junij proglasila za svetovni dan boja proti otroškemu delu. Po konvenciji ILO so izpostavljeni izkoriš evalskemu delu vsi otroci, ki so mlajši od 12 let in delajo v kakršni koli gospodarski dejavnosti in otroci med 12. in 14. letom, ki opravljajo težko delo, so zasužnjeni, prisilno zaposleni, žrtve prostitucije, preprodaje, vklju eni v ilegalne dejavnosti ali izpostavljeni življenjski nevarnosti. Danes je na svetu ve kot 200 milijonov otrok, ki nimajo možnosti za boljšo prihodnost. Namen svetovnega dneva boja proti otroškemu delu je opozoriti na problem dela otrok ter spodbujati aktivnosti in ukrepe za njegovo prepre evanje. s Vir: http://www.planbzaslovenijo.si/upload/kazalci/vabilo-razvojni-forum-15-06-2010-1.pdf 15. junija 2010 je Umanotera v dvorani Državnega sveta organizirala forum z naslovom ''Kompasi razvoja in blaginje – Razvojne strategije in merjenje njihove uspešnosti: kako izmeriti blaginjo?''. V okviru zadnjega v seriji razvojnih forumov, ki jih je organizirala Umanotera, so sodelujo i strokovnjaki: sociolog atjaž Hanžek, ekonomistka dr. Ana urn, dr. arta Gregor i s Fakultete za družbene vede, klimatologinja dr. Lu ka Kajfež Bogataj z Biotehniške fakultete v Ljubljani, dr. Katja Vintar ally s Filozofske fakultete in ojca Suvorov s Statisti nega urada Slovenije, s svojimi prezentacijami skušali odgovoriti na številna vprašanja o alternativnih kazalcih razvoja in blaginje. s Vir: prejeto po elektronski pošti od Zbornice za odnose z javnostmi [adrema@spem.si] Zbornica za odnose z javnostmi in Trgovinska zbornica Slovenije sta 15. junija 2010 v Domu gospodarstva v Ljubljani organizirali okroglo mizo z naslovom Odgovornost do narave in družbe, integracija družbene odgovornosti v podjetja in pomen sodelovanja z nevladnimi organizacijami in agencijami. Svoje izkušnje in primere dobrih praks so predstavili številni predstavniki podjetij, ki že imajo vrsto izkušenj na tem podro ju. ssss Vir: prejeto po elektronski pošti od Centra za ravnanje s loveškimi viri [info@center-rcv.org] V organizaciji Centra razvoja loveških virov je 15. junija 2010 v ariboru, v okviru projekta DENS – »Razli ne izkušnje – Nove rešitve« potekala okrogla miza o prožni varnosti in aktivnemu staranju. To je ena izmed tem, ki je v središ u razprav med socialnimi partnerji. Tudi v Sloveniji je prisotna želja po iskanju novih možnosti in rešitev, ki bi lahko pripomogle k pove evanju deleža starejših med zaposlenimi ter k u inkovitim strategijam in ukrepom za udejanjanje prožne varnosti. Na okrogli mizi so s klju nimi slovenskimi partnerji in strokovnjaki opredelili obstoje e strategije, politike in ukrepe za podporo udejanjanju prožne varnosti in podaljševanju aktivnosti starejših na trgu dela ter podali zaklju ke za nadaljnje sodelovanje in razprave na mednarodni ravni. Sodelovali so številni izvajalci politik in programov v Sloveniji: inistrstvo za delo, družino in socialne zadeve, inistrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za zaposlovanje, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije. ss Vir: http://www.slovenija-co2.si/ V okviru projekta Slovenija znižuje CO2 je bil 22. junija 2010, v ariboru izveden že drugi javni posvet izmed šestih na rtovanih. Namen posveta je bil javnosti predstaviti vsebino Akcijskega na rta za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020 in zbrati klju ne pripombe ter priporo ila glede ciljev, potencialnih ovir in mehanizmov za izvajanje sprejetih ukrepov. Na spletnem mestu je bilo dogodek mogo e spremljati tudi v živo preko spletnega video prenosa. Posvet je bil pripravljen v sodelovanju z inistrstvom za gospodarstvo, Direktoratom za energijo. Vir: http://www.3muhe.si V ariboru se je odprla že druga pravi na trgovina v Sloveniji z imenom 3 uhe. Trgovina prodaja izklju no izdelke izdelane, pridelane oziroma narejene v sistemu pravi ne trgovine, v njej pa so zaposleni prostovoljci. Kupcem s pestro izbiro blaga ponuja konkretno možnost za uveljavljanje bolj humanih in trajnostno bolj smiselnih na inov posredovanja izdelkov. V trgovini lahko najdete ekološko pridelane aje in kavo, piškote, okolado, kerami ne izdelke, košare, stole in še mnogo drugih zanimivih izdelkov. S Vir: http://www.umanotera.org/index.php?node=192 Plan B za Slovenijo 2.0. je pobuda za oblikovanje mreže slovenskih okoljskih nevladnih organizacij, ki jo vodi Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni in ki bo skupaj z ostalimi zainteresiranimi deležniki oblikovala široko civilnodružbeno platformo za trajnostni razvoj Slovenije. Klju ni cilj projekta je podpreti trajnostno delovanje okoljskih nevladnih organizaciji, okrepiti njihovo usposobljenost s spodbujanjem aktivne vloge v procesih oblikovanja in monitoringa izvajanja politik ter spodbujanje njihovega medsebojnega povezovanja. Pri izvajanju aktivnosti sodeluje tudi sedem slovenskih nevladnih organizacij: CIPRA Slovenija, Društvo za varstvo Alp; DOPPS, Društvo za prou evanje in opazovanje ptic Slovenije; Društvo Temno nebo Slovenije; FOCUS društvo za sonaraven razvoj; Inštitut za trajnostni razvoj; Združenje Okoljski center; Slovenski E-forum. S • info@gibanje.org V okviru projekta Zs sloganom »Sobivanje z naravo, bivanje v vrednotah« so sv sodelovanju z inštitutom , pripravili ve delavnic in okroglih miz na temo sobivanja z naravo in pravi nejše družbene ureditve v zatišju notranjosti gradu Bogenšperk. Osrednji dogodek pa je bilo slavnostno ssustanovitelju in idejnemu vodji Gibanja za pravi nost in razvoj, . Dogajanja in razprav so se med ostalimi razpravljavci udeležili tudi S(FDV Ljubljana)Zs(Zofijini ljubimci)Platforma Sloga),(Zadruga Jarina). V predavanju »Ali živimo v asu krize vrednot?« pa je S, predsednik Gibanja za pravi nost in razvoj, izpostavil svoja razmišljanja o družbi in vrednotah v sodobnem asu. (lajnar in izdelovalec histori nih glasbil) terSpa so s svojo odli nostjo in pretanjeno tenko utnostjo v izvedbi glasbenega programa še dodali slavnostni pridih dogodka. s • TATJANAĐURASOVIC[mailto:tatjana.durasovic@guest.arnes.si] ssSsss Podnebne spremembe so najve ji izziv, s katerim se trenutno soo a loveštvo. Z namenom združitve, izmenjave in predstavitve predlogov razli nih deležniških skupin za izvajanje podnebno-energetskih zavez Slovenije, bo v obdobju od maja do decembra 2010 v okviru projekta Sizvedenih 6 posvetov po celotni Sloveniji. Podnebni posveti so ena izmed akcij v okviru partnerstva med Evropsko komisijo in Vlado RS pri komuniciranju evropskih vsebin. • NoviceMreže zdravja, mreza-zdravja@joga-zveza.si sv Delovni skupini za spremljanje izvajanja akcijskega na rta za 2010 v okviru Strategije Vlade RS na podro ju spodbujanja telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja, ki deluje na inistrstvu za zdravje. To je dr. ilan Hosta. Vse nevladne organizacije, ki vas zanima delo te skupine, ga lahko kontaktirate na info@asthmasport.com. Njegov mandat traja do 31. decembra 2012. Ve na: http://www.mreza-zdravja.si/index.php/novice/350-izbran-predstavnik-nvo.html reža zdravja bo imela svojo stojnico na prireditvi . Dogodek je namenjen predvsem otrokom oz. družinam. Vsi lani reže imate lahko na stojnici brezpla no svoj promocijski material ali organizirate program za otroke. Svoj interes nam prosim sporo ite imprej, da lahko inormacije posredujemo organizatorjem za program dogodka. Ve na: http://www.carobnidan.si/. Tudi IRDO je lan te mreže, zato posredujte svoje predloge tudi lani inštituta IRDO, e želite. ss • zasl. prof. ddr. atjaž ulej, mulej@uni-mb.si • s prispevkom smo sodelovali na 6. konferenci EREF, ki jo je vodil dr. Boris Cizelj in je tradicionalno v Novi Gorici. Podrobnosti so na spletni strani EREF. • junija smo sodelovali tudi na posvetovanju o RE, ki ga je ob stalnem sodelovanju predsednika vlade in ministra za znanost in visoko šolstvo, predstavnika OECD in državne sekretarke ministrstva za gospodarstvo vodil državni sekretar na ministrstvu za znanost in visoko šolstvo. Prispevek je objavljen na spletni strani te konference. • junijsko posvetovanje sta pripravila Slovensko združenje za duševno zdravje ŠENT in Zavod za svetovanje, usposabljanje in rehabilitacijo invalidov ŠENTPRI A. Spada v sklop prireditev evropskega leta boja proti socialni izklju enosti in revš ini. V napovedi dogodka v Delu, 15. 6. 2010, stran 23, so IRDO imenovali Center za družbeno odgovornost. Ob prireditvi smo dobili tudi knjigo 'Povežimo ideje! Nevladne organizacije in družbena odgovornost podjetij'; v njej je med 20 prispevki tudi lanek Anite Hrast 'Znanje in sodelovanje za ve družbene odgovornosti'. Knjigo je izdalo Regionalno sti iš e nevladnih organizacij obalno-kraške regije, središ e Rotunda Koper. Zainteresiranim je knjiga na voljo brezpla no tudi na naslovu inštituta IRDO. Ssss www.horus.si Poletje je as, ko lahko v miru pripravite prijavnico za sodelovanje na razpisu za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus 2010. Rok oddaje prijav je 15. september 2010, podelitev nagrad pa bo sredi novembra 2010. V za etku septembra bomo pripravili tudi krajši informativni seminar, kjer boste prejeli še dodatna pojasnila, e bi jih potrebovali. Ve o nagradi in rokih: www.horus.si. Vabimo vas, da z nakupom knjižnih izdelkov omogo ite branje strokovnih vsebin sebi in vašim sodelavcem (diplomska, magistrska dela, priprava poslovnih strategij, strokovnih lankov itd.). Hkrati tako prispevate k razmišljanju o družbeni odgovornosti in k družbeno odgovornim dejanjem. Za lane inštituta IRDO za vse publikacije velja 15 ali ve odstotni popust (prosimo, pripišite na naro ilnico, da ste naš lan). Zagotovite si ustrezno koli ino znanja za vaše boljše razumevanje podro ja družbene odgovornosti ter odlo anja v prihodnosti. Planet Zemlja ni ni ve ji, le bolj je iz rpan. edtem ko je bila v predindustrijskih asih, do leta 1820, gospodarska rast tri odstotke na tiso letje, je v zadnjih slabih dveh stoletjih dosegla rast 5.500 odstotkov (55-krat). Povpre no je tako vsak Zemljan 17-krat bogatejši, 6-krat ve nas je in potrošimo ve kot 30-krat ve energije, vsako uro pošljemo v atmosfero 4 milijone ton CO2, posekamo 1.500 ha gozda in z umetnimi gnojili vnesemo v zemljo 1,7 milijona ton nitratov. V samo 6 desetletjih po 2. svetovni vojni je ljudi 2,5-krat ve in poraba naravnih virov je narasla za 7-krat. Osupljivi podatki narekujejo spremembo razmišljanja in delovanja. Sebe smo ljudje spravili v nevarnost, kajti ne moremo živeti brez zdrave narave. Nanjo nenehno vplivamo, žal ve inoma škodljivo, kajti narava brez loveka lahko obstaja, lovek brez narave in njenih virov pa ne more. 5. mednarodna konferenca »DRUŽBENA ODGOVORNOST IN IZZIVI FASA 2010: NARAVA IN FLOVEK«, je odgovorila na številna aktualna vprašanja. Na njej je sodelovalo ve kot 70 avtorjev z ve kot 60 prispevki iz dvanajstih držav. Vabimo vas, da obogatite vaše znanje in NAROFITE SVOJ IZVOD ZBORNIKA KONFERENCE! SZZSs sscelotni prispevki predavateljev na zgoš enki. Tiskani izvod zbornika vsebuje reference predavateljev in povzetke vseh prispevkov avtorjev v slovenskem in angleškem jeziku. Na zgoš enki so prispevki avtorjev (predavateljev) v celoti. Zbornik je sestavljen iz tiskanega izvoda in zgoš enke, ki skupaj sestavljata celoto. Cena: 30,00 EUR (vklju no z DDV) + stroški distribucije. ss Spoštovani lani, predstavite vaše delo na podro ju družbene odgovornosti v IRDO e-novicah, da bodo z vašimi dosežki seznanjeni tudi drugi lani. Tako boste s svojimi primeri dobre prakse kot vzorniki prispevali k hitrejšemu razvoju družbene odgovornosti pri nas. Obvestite nas tudi, e pripravljate zanimiv dogodek, e bi lahko vaše znanje in izkušnje, novosti pri vašem poslovanju ter prakso, teorijo predstavili tudi drugim, e ste kje prebrali kaj zanimivega, pa menite, da bi bilo to zanimivo tudi za druge lane inštituta. Vzpodbudite druge, da se bodo zgledovali po vaših primerih dobre prakse in inovativno oblikovali svojo na podro ju družbene odgovornosti. Izkoristite te e-novice -predstavite sebe, svoje podjetje, organizacijo, svoje delo, sodelavce, poslovne partnerje, zanimivosti, itd. Prispevke pošljite na naslov: info@irdo.si Veselimo se sodelovanja in sre anja z vami! Fe vas v teh dneh vseeno premami kaj sladkega, izberite zdrave, ekološko pridelane sestavine in si pri arajte nekaj dobrega za telo in dušo. arja Boži je pred leti s svojimi božanskimi sladicami in kruhki že pogostila udeležence ene izmed naših konferenc Družbena odgovornost in izzivi asa, ve o njenih knjigah in božanskih sladicah pa lahko preberete na naslovu www.naravnapot.si. Pa dober tek in prijetno poletje vam želimo! Naslednje novice prejmete septembra 2010.