GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA Ljubljana, io. decembra 1955 LETO II. ŠTEV. 91 Občinski ljudski odbori OBČINA UUBUANA-BE2IGRAD m. SEJA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA Je dna 9. novembra pod v odevam predsednika ObLO tov. *Tanc Drobeža obravnavala na-»lednji dnevni red: 1- Poročilo Komisije za pro-*®iun o stanju proračuna. 2. Poročilo Komisije ta gospodarstvo o davkih. X Potrdilo pravil gospodarjih organizacij. d- Imenovanje direktorjev gospodarskih organizacij. 5. Predlog odločbe o ustanovitvi Stanovanjske uprave. 8 Predlogi odredb * področja •tanovanjsklh zadev. I. Predlog odredbe o ustanovitvi sklada za varstvo otrok. 8 Personalne zadeve. 8 Imenovanje raznih komisij. 10. Potrditev menjalne pogodil6 s tov. Vinkom Severjem, ključavničarjem v Litostroju. II. Predlog Sveta za Šolstvo, Prosveto ln kulturo, da občina prevzame v upravljanje vse šo- na območju ObLO. 12. Odlok o dopolnilnih pla-f‘‘h in položajnih dodatkih Služben cev ObLO Ljubljana 8eiigrad. (Iz sejnega zapisnika.) I. POROČILO O STANJU PRORAČUNA J® dal predsednik komisije ta 8foračun tov. Pavel Avbelj. V °bčinskem poročilu je med dru-8yn pojasnil, da je okrajni ljud-*Sl odbor nekoliko znižal pred-iaSano proračunsko vsoto za v®dne izdatke upravnih orga-hev, predsedstva, svetov ln komisij na 4,350.000 din za dobo konca decembra. Za kritje /‘h Izdatkov prejema občina do *°bca leta dotacije od Okraj-6eSa Ljudskega odbora. Trošenje kreditov kaže, da krediti za ded proračuna tad»5čall do konca leta. Težje je s kreditom za ure-”hev prostorov ln upravnega Potovanja. Okrajni ljudski od-“»r je odobril le polovico za-^PdSenega kredita, ker imajo občine v začetku velike po-rebe za ureditev poslovanja, "daj ni mogoča nabava pisal-lh in računskih strojev, kar l&vlra redno delo. Zaplojena bo poviSlca za 800 din. Brvi predlog proračuna občin-‘ega ljudskega odbora za leto 56 znala 444.530.000 din, od te-J ra negospodarske investicije ®'802.ooo din. ‘‘red log zajema kredite, po-®hna ta funkcioniranje vseh Jelkov občine ter ustanov ln tl®hčno samostojnih zavodov, dstanovnem predlogu Se niso obe gimnaziji ter »tro-*V|>o joig na območju občin, ki Bodo v smislu poznejšega sklepe Sveta za prosveto OLO tudi prešle v občinski proračun. Kor še ni znana višina dohodkov (plan 1956), je gornji predlog samo prva orientacija njenih potreb. Po krajši razpravi je bilo poročilo soglasno odobreno. II. POROČILO O DAVKIH je za komisijo za gospodarstvo dal tov. Ivo Pozindk: I. Kmetje, vrtičkarji in ostali zemljiški posestniki: Vsi lastniki zemilje-privatnikt, katerim se ugotavlja dohodek kot davčna osnova po katastru, posedujejo na območju občine skupaj 1335 ha obdelovalne zemlje. Ce računamo, da znaša število teh davčnih zavezancev 1337, potem bi odpadlo na vsakega zavezanca 1 ha obdelovalne zemlje. Ta predpostavka pa ni točna, kajti upoštevati moramo, da posedujejo največ zemlje kmetijska gospodarstva, po številu 174. ki imajo skupaj 1185 hektarov obdelovalne zemlje ali povprečno 6.8 ha na eno gospodarstvo. Poleg pravih kmetov, ki jim Je dohodek od zemlje glavni vir dohodkov, pa imamo 284 nekmetov, ki posedujejo 150 hektarov ali poprečno 0.5 ha obdelovalne zemlje (površine). To so posestniki, katerih člani so zaposleni v Industriji, obrti, trgovini Itd. Poleg že navedenega števila kmetov ln nekmetov imamo še 879 vrtičkarjev z vrtovi okrog zgradb, ali pa so med njimi taki, ki posedujejo zemljišče parcele brez zgradb. Vsem davčnim zavezancem, po številu 1337, Je po podatkih katastra ugotovljen katastrski dohodek za leto 1955 v višini 35 milijonov 630.000 din. Ta dohodek predpostavlja obenem davčno osnovo, na katero se odmerja dohodnina. Odnos katastrskega dohodka ObLO Bežigrad napram bivšemu MLO Je 35,630.000 din napram 151.060.000 din alt 23.6 %, kar je za občino Bežigrad visoka postavka. Pri tem moramo upoštevati, da se ravna višina ka-tatrskega dohodka po tako imenovanih bonitetnih razredih in predstavlja teritorij občine Bežigrad skoraj najvišji bonitetni razred. Njive v tej občini so večji del razvrščene v III. In celo II. bonitetni razred. Kot omenjeno gre ta visoki odstotek dohodka na račun visokega katastrskega dohodka, ki ga predstavlja struktura zemlje v te« občini. Na skupni katastrski dohodek občine Bežigrad 35.630.000 din znaša temeljna dohodnina 2,136.000 din ter dopolnilna 6,880.930 din ali skupaj davek od zemljiških površin 9,017.830 din napram celokupnemu zemljiškemu davku bivšega MLO 32,485.585 din alt 27.75»/«. Odnos davčnih zavezancev Iz kmetijskega gospodarstva občine Bežigrad napram skupnemu številu davčnih zavezancev 1* kmetijskega gospodarstva bivšega MLO je 1.337 napram 9.817 ali 13,6%.. Nadalje navajamo, da je za drugo polletje leta 1955 predpisana kmetijskim zavezancem občinska doklada, ki znaša za ObLO Bežigrad 1,534.550 din ln se zaradi tega dvigne skupna davčna obremenitev od 25.1 odstotka na 29.5 odstotka. Od celokupnega zemljiškega davka odpade večji deil na naselja Tomačevo, Kleče, Ježica in Stožice. V perspektivi na bodoči razvoj mesta proti severu se bo število vrtičkarjev dvignilo na račun davčnih zavezancev kmetov, ki danes predstavljajo prilično močan davčni faktor. II. DAVČNI ZAVEZANCI-OBRTNIKI Prav tako kot kmetje predstavljajo obrtniki v tej občini 1. obrtniški nepavšalistl 2. na enega obrtnika 3. na eno delovno silo Kot najmočnejša obrtniška panoga je kovinska stroka s 17 davčnimi zavezanci. Tl obrtniki (kleparji, ključavničarji, inštalaterji, mehaniki itd.) so ustvarili skupno 75,330.000 din ali 443.100 din prometa na enega obrtnika. V tej stroki je povprečna davčna stopnja 68.90 »/#. Kot druga gospodarsko naj-močneja stroka Je elektrotehnična obrt, kjer znaša povpre-ček davčne stopnje 59.15 %. Za primerjavo navajamo še tekstilne stroke (krojači, šivilje, ta-petnikt, modistlnje itd.). Teh je po številu največ, skupno 18. V tej stroki je povprečna davčna stopnja dohodnine 48.03 %. Ce primerjamo skupno davčno osnovo za vse panoge obrtništva, ki znaša 38,408.000 din z odpadajočo dohodnino 21,464.000 din, dobimo povprečno davčno stopnjo 55.88»/«. Od zasebnih obrtnikov, ki nimajo določenega davčnega pavšala, znaša predpis prometnega davka 35,000.000 din. Končno pripominjamo še, da se pripravlja odlok o občinski podatki: 1. promet — skupen 2. čisti dohodek — skupen 3. družbene obveznosti 4. promet na 1 delovn. silo 9. družbene obveznosti na eno dedovao silo gospodarsko močno postavko. Od skupnega števila obrtnikov na teritoriju bivšega MLO, to je 1197 Ima občina Bežigrad 125 obrtnikov ali 10.5 %. Od teh je aktivnih 111. Od skupnega davka bivšega MLO Ljubljana, to je din 165,949.136 odpade na občino Bežigrad 21.463.781 din ali 12,8 “/o. Skupno število davčnih zavezancev je Izkazalo v letu 1954 38.408.000 din čistega dohodka, na katerega odpade 21 milijonov 463.781 din dohodnine ali povprečno 193.360 din dohodnine na enega obrtnika. Povprečno je ustvaril vsak obrtnik 346.000 din čistega dohodka, ki tvori davčno osnovo. Od celokupnega prometa zasebnih obrtnikov nepavšalistov, to je 312 milijonov 301.000 din odpade na enega obrtnika 2,813.500 din prometa. Obrtniki nepavšalistl Imajo zaposlenih vsega 255 oseb, de-love sile, skupno z lastniki obratov je torej v obrtniškem sektorju nepavšalistov zaposlenih 366 oseb produktivne delovne sile. Na eno neproduktivno delovno silo pride tedaj 852.500 dinarjev prometa, 104.000 din čistega dhodka ln 58.000 din dohodnine. Ce primerjamo te po- datke, dobimo naslednje tabele: promet čisti do- dohod- v hodek v nine v 1000 1009 din 1000 din din 322.301 38 408 21,464 2.813 346 ,193 852 104 58 dokladi, kar bo povečalo pro- računske dohodke o'- čine. Obrtni obrati socialističnega sektorja: Na območju občine Bežigrad je 15 obrtnih obratov socialističnega sektorja. Tl obrati zaposlujejo skupno 757 delavcev in uslužbencev, od tega 691 produktivne delovne sile. Vsi obrtni obrati so ustvarili 734,718.000 din prometa. Povprečno odpade tedaj na eno delovno silo 1.065.000 din p- -meta. Obrtni obrati so ustvarili dobička 69.595.000 din. Oi ustvarjenega dobička so plačali družbenih obveznosti 41 milijonov 889.000 din ali na eno delovno silo 60.000 din V primerjavi s skupnim bruto dobičkom 69,595.000 din, znaša to 60 odstotkov v povprečju, d očim je največji obrtni obrat elektrotehnične stroke plačal družbenih obveznosti 73 % celotnega dobička. Primerjava privatnega ali cialističhega sektorja: so- privatni socialistični v 1000 din v 1000 din »/. 312.301 734.718 254 38 108 69.595 182 21.464 51.889 241 852 1.065 125 58 60 103 Iz gornje primerjave j« razvidno, da je dosegel socialistični sektor v absolutnem znesku 233 odstotkov napram privatnemu sektorju, kateri odstotek nam kaže obsežnost družbenega sektorja v primerjavi s privatnim sektorjem. Družbene obveznosti pa so večje v socialističnem sektorju ako jih primerjamo v absolutnem znesku, saj znašajo 241 %, čeprav je promet v absolutnem znesku samo 235 »/« napram privatnemu sektorju. Ako pa primerjamo podatke na eno zaposleno delovno silo glede družbenih obveznosti v socialističnem sektorju l.n privatnem sektorju, dobimo, da se obveznosti socialističnega obrtnega sektorja večje v primerjavi s privatnim sektorjem. Družbene obveznosti pa so večje v eolialističnem sektorju, ako Jih primerjamo v absolutnem znesku, saj znašajo 241 %, čeprav je promet v absolutnem znesku samo 235"/« napram privatnemu sektorju. Ako pa primerjamo podatke na eno zaposleno delovno silo glede družbenih obveznosti v soc. sektorju ln privatnem sektorju, dobimo, ds so obveznosti socialističnega obrtnega sektorja istotako večje v primerjavi s privatnim sektorjem Iz tega izhaja, da prispeva socialistični sektor obrti večje družbene obveznosti kot privatni sektor in je privatni sektor obrtništva z obzirom na to konkurenčno sposobnejši napram socialističnemu obrtnemu sektorju. Pravilna obremenitev socialističnega obrtnega sektorja v primerjavi s privatnim obrtniškim sektorjem bo povečala konkurenčno sposobnost socialističnega obrtnega sektorja in s tem avtomatično tudi vplivala na znižanje Čistega dohodka privatnega sektorja Naloga ObLO bo, da bo stimuliral in torsiral razvoj socialističnega. obrtnega sektorja, zlasti tiste obrti, katere v socialističnem sektorju niso zastopane. S povečanjem števila obrtnih obratov v posameznih panogah bo mogoče doseči dvig ponudbe izdelkov Od tega pa se more osnovano pričakovati vpliv na znižanje cen izdelkov tn to Je prtzadeva-nej vsega našega gospodarstva. Davčni zavezanci — zasebni obrtniki pavšalisti: Medtem ko se je zavezancem obrtnikom Izvršila odmera davka za leto 1954, pa Je pavšall-stom določen in izračunan davek za leto 1955. Število teh zavezancev pavšallstov znaša 53. Ti zavezanci ‘nam dajejo v pogledu finančnega efekta drugačno sliko Potreba se nam zdi poudariti, da imajo pravico do pavšalne odmere davka le oni obrtniki, ki ne zaposlujejo tuje delovne sile in ki ne uporabljajo stroje za mehanični pogon. Pavšalisti ustvarjajo v sorazmerju do obrtnikov nepavšalistov nižji promet in čisti dohodek, kar se izraža tudi v nižjem nih obratov je pavšalno obdavčenih malo obrtnikov. Pridejo pa v poštev za pavšalne odmere predvsem ustužn ostmi obrati (zlasti krojači, šivilje, brivci, dimnikarski in podoonl obrati), če izpolnjujejo pogoje za pav-šalizacijo. Za vse pavSaliste za vozamce je davčna komisija ugotovila, da bodo imeli v letu 1955 7.192.000 din čistega dohodka, ki predstavlja davčno oisinovo. Povprečno torej pride 130.700 din čistega dohodka na enega davčnega zavezanca. Prav tako kot je sorazmerno nizka osnova, je nizek tudi odmerjen davek v višini 1,270.410 din ali povprečno 23.100 din na enega pavšal ista. Pavšalisti, ki so zavezanci plačilu prometnega davka, Imajo predpis prometnega davka v višini 964.000 din. Na splošno lahko ugotovimo, da so individualne obdavčitve malih in velikih obrtnikov nesorazmerne, ki se kažejo v tem, da so veliki obrtniki v primeri z malimi še vedno prenizko obdavčeni. Naloga Obl.O bo, da poskrbi, da se to nesorazmerje odpravi, pri čemer bo imel lažje stališče, ker bo lahko konkretno zasledoval delovanje in dohodek zasebnih obrtnikov. V ta namen bo ObLO moral imenovati davčno komisijo, katere naloga bo tudi ugotavljati resnični promet privatnega sektorja obrtništva. Svobodni poklici in ostala premoženja: i Med te davčne zavezance štejemo hišne posestnike ter izvrševalce svobodnih poklicev kot n. pr. zdravnike, dentiste, odvetnike, prevoznike in podobno, i Ce pogledamo hišne posestnike, ugotovimo, da je na teritoriju občine 909 davčnih zavezancev, ki posedujejo hiše. Vsem tem zavezancem je bilo v letu 1954 določena davčna osnova kot dohodek od zgradb 10 milijonov 489.000 din ali povprečni dohodek 11.539 din na enega zavezanca. Davek od te osnove znaša 1,324.461 dim. Imamo še 57 novih zgradb, katerim je priznana davčna olajšava za dobo 20 oziroma 30 let. ; Ostalih zavezancev, ki spadajo v grupo svobodnih poklicev pa je 36, od teh 13 prevoznikov. Za te obvezance je davčna osnova 3,691.000 din. Davek pa jim je odmerjen v višin! 952.182 din ali povprečno 26.449 din na ene-! ga zavezanca. Iz vseh teh podatkov, ki so predvsem statističnega pomena, je razvidno, da ima občina Bežigrad v primeri z ostalimi občinami močan kmetijski zasebni sektor, dočim je ostali sektor (obrtniki, svobodni poikilicl) srednje močan. Rekapitulacija davčnih zave-! zancev: | statuta Občinskega ljudskega I odbora Ljubljana Bežigrad in v ! zvezi s 5. členom Uredbe o sipre- ( 1 membah in dopolnitvah uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš 1 (Ur. 1. FLRJ St. 29-344-54) je 1 j sprejeil Občinski ljudski odbor j Ljubljana Bežigrad na 3. redni i seji dne 9. novembra 1955. upravilajinju na ozemlju med Dermotovo, Koroško, Herbersteinovo, Vodovodno in Titovo cesto. ODLOČBO o ustanovitvi Stanovanjske uprave pri Občinskem ljud. odboru Ljubljana Bežigrad. 3. Stanovanjska skupnost Bežigrad, ki zajema vse ostale hiše na območju občine Ljubljana Bežigrad, ki so v družbenem upravljanju. Ustanavlja se Stanovanjska ; uprava občine Ljubljana Beži- : ; grad s sedečem v Ljubljani, Parmova ul. 33. Stanovanjska uprava upravlja vse posle stanovanjske uprave po določilih uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš ; In vso administracijo stanovanj-| »ke skupnosti. Občinski ljudski odbor pa lahko prenese nanjo j tudi druge upravne zadeve te svoje pristojnosti. 1. davčni zvezane! iz km etijstva 2. davčni zavezanci obrt ntki — nepavšalistl 3. davčni zavezanci obrt niki — pavšalisti 4. davčni zavezanci — hišni lastniki 5. davčni zavezanci — svobodni poklici 1.337 125 55 909 36 Poslovanje stanovanjske uprave vodi šef. Sef odgovarja za vse poslovanje, zlasti tudi za Izvršitev predračuna dohodkov in izdatkov. V pristojnost stanovanjske skupnosti spadajo vse zadeve po Uredbi o spremembah in dopolnitvah Uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš, občinski ljudski odbor pa lahko poedi-nim ali vsem stanovanjskim skupnostim zaradi zidanja stanovanjskih hiš odstopi sredstva sklada za zidanje stanovanjskih hiš, a s pogodbo lahko nanje prenesejo opravljanje zadev investitorja za hiše, ki jih zida iz svojih sredstev. novanjsko skupnost izda Svet za komunalne zadeve občinskega ljudskega odlbora Ljubljana Bežigrad, Zoper odločbo sveta je dopustna pritožba na OLO Ljubljana Svet za stanovanjska zadeve. Pritožba se vloži v 15 dneh po prejemu odločbe. Hišni sveti. 5. Člen Ta odločba velja od dneva objave v »Glasniku«. Po razpravi je ljudski odbor sprejel ODLOK Skupno število davčnih zavezancev 2.462 Realizacija odmerjenega dav-ka za kmetij, gospodarstva 65 °/» in za ostale davkoplač. 60 % in sicer po stanju 31. okt. 1955. Pri realizaciji plačila davka od kmetijskih gospodastev je upoštevana tudi četrta akontacija, ki je dospela v plačilo s 1. oktobrom 1955, zapadla pa bo 15. novembra 1955 in je ta akontacija upoštevana v gornjem odstotku. Naloga ObLO bo, da bo v letu 1956 pristopil k redni In pravočasni Izterjavi vseh vrst davkov. S tem, da davkoplačevalci ne plačujejo pravočasno davkov, se okoriščajo s sredstvi, ki so družbena last. Z zavlačevanjem se i, izvajanje proračuna bistveno ogroža. Poročilo je predvsem orientacijsko, ker je zaenkrat Uprava za dohodke do 1. januarja 1956 v pristojnosti OLO Ljubljana. V razpravi so sodelovali tov. Kovačič, Rupnik, Globokar, Poznik In preds. Drobež. Med drugim so opozorili na to, da bo treba za davčne obvezance bolj točno ugotavljati dohodke, da bo potrebno vsakomur, ki dvigne cene, dvigniti tudi lavč-n1 predpis, dalje da občinska doklada nima nič skupnega z decentralizacijo oblastvenih organov in z ustanovitvijo novih občin, kajti te doklade so predpisovale tudi prejšnje občine in da ni nlkaklh objektivnih razlogov, da bi bili davkoplačevalci v zaostanku z plačilom svojih obveznosti. Poročilo je bilo soglasno odobreno In bo poslano tudi vsem krajevnim odborm v razpravo. Potrjena so pravila, ki jih je pregledala im obdelala komisija za gospodarstvo, za naslednje gospodarske organizacije: 1. podjetje za izdelovanje fl-! nega pohištva »Hrast« Ljub-' ljana. 2. proizvodno remontno podjetje DKVV avto-servls, Ljubljana. 3. gostinsko podjetje Kavarna Bežigrad. 4. podjetje za izvoz In uvoz Industrijske opreme Ln naprav za izgradnjo industrije — Industrijski biro, Ljubljana. 5. Projekt za nizke gradnje Ljubljana — podjetje za projektiranje nizkih zgradb. Daljša razprava se je razvila o pravilniku in organizaciji in delu Lekarne Bežigrad. Pravilnik je bilodobreo g tem, da sme 1 v sklad za nagrade delavcev ln uslužbencev priti do 50 % presežka dohodkov nad izdatki, a največ do višine enomesečnih prejemkov uslužbencev Lekarne s pripadajočim prispevkom za socialno zavarovanje. Dohodki Stanovanjske uprave se ustvarjajo iz dela sklada za hišno upravo. Ta del sklada določi Svet stanovanjske skupnosti. o organih upravljanja ln določitvi hiš, ki spadajo v stanovanjsko skupnost na območju občine Ljubljana Bežigrad. Temeljne določbe Pravila Stanovanjske uprave sprejme Svet stanovanjske skupnosti in jih predloži v potrditev občinskemu ljudskemu odboru. Ta odločba velja od dneva objave v »Glasniku«. 1. Men Za upravljanje stanovanjskih hiš s pripadajočimi zemljišči, ki so splošno ljudsko premoženje, zadružna lasit ali last družbenih organizacij im zasebnih hiš, ki so ali bodo vključene v stanovanjsko skupnost, ustanovi ljudski odbor občine Ljubljana Bežigrad, Stanovanjske skupnosti. Hišni svet izvolijo uživalci stanovanj in sostanovalci na sestanku, na katerem mora biti navzočih najmanj tri četrtine volilnih upravičencev; ti tudi določijo število članov hišnega sveta. Za izvolitev posameznega člana je potrebna večina glasov navzočih. Ce na prvem sestanku ni navzočih potrebno število volilnih upravičencev, bodo volitve na ponovnem sestanku, ki mora biti sklican najpozneje v petih dneh im takrat odloča ne glede na število navzočih volivcev. O izvolitvi članov hišnega sveta se piše zapisnik in v enem izvodu dostavi upravi Stanovanjske skupnosti. Iz zapisnika mora biti razviden datum sestanka, število volilnih upravičencev, število navzočih, imena članov hišnega sveta ter izvoljeni zastopnik za volitve V svet stanovanjske skupnosti. Nadomestni člani se med letom izvolijo po istem postopku. I trio 195 *ks it); 6. člen t>i.° '»k, le h ; 3. člen Ustanovitev treh stanovanjskih skupnosti na območju občine Bežigrad. Predlog Sveta za stanovanjske zadeve je obrazložil tov. Rupnik: V diskusiji je bilo največ govora o vprašanju: ali ena, ali tri, ali več stanovanjskih skupnosti; n. pr. tudi v Tomačevem. Za Tomačevo se je to izkazalo kot nepotrebno, ker tam nii mnogo hiš, ki bi bile vključene v Stanovanjsko skupnost. Koristna pa je posebna stanovanjska skupnost za Savsko naselje, ki I »fondove hiše« in končno za vse tvori zaključeno enoto, enako za ostale hiše v občini Bežigrad. | Nato je odbor soglasno sprejel: Zasebne hiše z dvema ali tremi manjšimi stanovanji se ne vključijo v stanovanjsko skupnost. Kot manjša stanovanja se štejejo dvosobna stanovanja z običajnimi pritiklinami. Ne vključi se tudi tiste hiše z več kot tremi manjšimi stanovanji, če njih stanovanjska površina ne presega stanovanjske površine hiš z dvema ali tremi manjšimi stanovanji. Kot stanovanja se ne štejejo: 1. kletna im podstrešna stanovanja, 2. stanovanja, ki jih sanitarna inšpekcija izloči kot za bivanje i neprimerna, 3. stanovanja sedme kategorije. Pri določanju števila stanovanj v posamezni hiši je treba upoštevati gradbeni! načrt ln ne poznejše zasilne ureditve. Hišni svet ukrepa na sejah, ki so najmanj enkrat mesečno ob navzočnosti večine članov in p; odloča z večino glasov navzočih. O sestanku se piše krotek zapisnik. O sklepih obvešča svet uživalce stanovanj, sostanovalce ter upravo Stanovanjske t] skupnosti. »čl »Pr V lev 7. člen Na vsake tri mesece skliče hišni svet sestanek vseh uživalcev In sostanovalcev, na katerem poroča o svojem delu ib k'’ rešuje predloge uživalcev in so-Btnmmvnilrev. ter morebltn« stanovalcev, spore 8. člen Volitve hišnega sveta se o.pra- |iar vljo vsako leto do 15. januarja. Vsako nadaljnje leto pa se izvoli tretjino novih članov. V novozgrajenih hišah, vključenih v stanovanjsko skupnosti se izvoli hišni svet v roku ‘ meseca po vselitvi vseh užival- ^ cev stanovanj in sostanovalcev.I* Sveti stanovanjske skupnosti. Po daljši razpravi so bili imenovani direktorji za te gospodarske organizacije: ODLOČBO o nstvanovltvl stanovanjskih skupnosti. 9. člen 3. člen 1. Za direktorja podjetja »Hrast« tov. Danilo Puc. 2. » » » »Železnina« tov. Stane Pregant. 3. » » » »Tuba« tov. Dušan Svetek. Mesto direktorja za podjetje Bežigrad ln sklenil, da se izda »Cetnentar« se bo ponovno raz- naslednja odločba: pisalo. j Na temelju 1. člena drugega ! odstavka 2. člena splošnega za-V. | ko-na o ureditvi občtm In ekra- Ljudski odbor je ustanovil jev (Ur. 1. FLRJ št. 26-269-55) Stanovanjsko uprave Ljubljana ter na temelju 4., 8. in 10. člena Na območju občine Ljubljana Bežigrad se ustanavljajo te-le stanovanjske skupnosti: 1. Stanovanjska skupnost Savskega naselja, ki obsega vse ; hiše v družbenem upravljanju ! In trikotniku med Vilharjevo, i Smartlnsko, Savsko, Linhartovo in Titovo c. s tem, da v to stanovanjsko skupnost spadajo vse hiše v Linhartovi ulici na obeh straneh ceste. 2. Stanovanjska skupnost tako Imenovanih »Fondovih hiš«, ki obsega vse hiše v družbenem Samski domovi podjetij, zadružnih in družbenih organiza-I cij ter zavodov, internati in zgradbe, namenjene za prenočišče delavcev, se ne vključijo v I stanovanjsko skupnost. V svetu stanovanjske skupno* . stl imajo svoje zastopnike hišni ^ sveiti. Svet stanovanjske s>ku!>'rO nostl se izvedejo najpozneje d« konca prvega tromesečja vsakega leta. 4. člen Upravni organ stanovanjskih hiš, ki so last splošnega ljudskega premoženja, zadružnih in družbenih organizacij ter zasebni lastniki hiš, ki so vključene v stanovanjsko skupnost, morajo Izročiti pristojnim stanovanjskim skupnostim stanovanjske zgradbe v upravljanje z vsemi potrebnimi listinami in podatki. Odločbe o vključitvi hiš v sta- lo. člen Svet stanovanjske skupnost . sklepa veljavno, če je navzoči « Stavilo navzočih in sprejeti , grad izmed ljudskih odbornikov, j predstavnikov družbenih organi-Zapisnik prvega sestanka sve- zacij in izmed prosvetnih in so- I .Cit a n n. . ^ ! «.1. .. —1 1.1 _ _ i OinlrviV* r)a)rm/iaif stanovanjske skupnosti pa "■»ra obsegati tudi ime izvolj e-a»8a predsednika, podpredsed-n‘ka in tajnika, ter treh čla-6ov Poravnalnega sveta. Svet stanovanjske skupnosti *® sestane po potrebi, najmanj aa na vsaike tri mesece. Sestankov svetov se obvezno ™eleži zastopnik uprave stanovske skupnosti, kvod sejnih zapisnikov se “kra dostaviti upravi atano-V^jske skupnosti in stanovanj-inšpekciji. Končne določbe. 12. člen I"rve volitve v hlSne svete se "krajo opraviti do ko-nca leta 55, volitve v Svet stanovanj-J*6 skupnosti pa do 30. jan. 1956. tako je Ljudski odbor sprejel ODLOK 0 Postopku pri razdeljevanju stanovanj L°*oka ne objavljamo, ker je I tveno enak vsem ostalim od-v Ljubljani, kakor objavljen v Glasniku št. t* dn® 2?’ ol!cto'bra' Razlika 3e nadzor naa aeiom upravnega 1 ?’ ,da iiudski odbor skle- odbora za upravljanje sklada za 1 K Irt Monn rita ca onvnnm , _____*_ _ i i n cialndh delavcev. 5. člen Upravni odbor sklada Izvoli Iz vrst svojih članov predsednika. I Predsednik upravlja upravni od-I bor In je odredbodajalec pri upravljanju sredstev sklada. 6. člen Denarna sredstva sklada služijo za razvijanje družbene pobude na področju otroške vzgoje in zaščite. 7. člen O uporabi sredstev sklada odloča upravni odbor z večino glasov. 8. člen Podrobnejše predpise o uporabi denarnih sredstev sklada ln o poslovanju sklada Izda s posebnim pravilnikom upravni odbor sklada. 9. člen Upravni odbor za upravljanje sklada za varstvo otrok je dolžan vsaj enkrat letno poročati o svojem delu Občinskemu ljudskemu odboru Ljubljana-Beži-grad. 10. člen Nadzor nad delom upravnega Resnik Julči, član ObLO Ljub-ljana-Bežigrad, in predsednik Sveta za varstvo matere in otroka ObLO Ljubljana-Bežigrad. Ložar Franc, tajnik obč. iniciativnega odb. sindikata uslužbenec pri podjetju Špedicija — Ljublj ana. 5. Battekno VJJibald, Titova: da bi se obč. Ij. odboru predla-60a — za vse vrste zgradb. j galo, da odobri sklep, po kate- 6. ing. Fajdiga Gvidon, Tolsto-! tem naj občina prevzame v jeva 9, j svoje upravljanje vse šole, ld se 7. Babnik Filip, Tomačevska nahajajo na območju občine, cesta 13, j Sklep je bil sprejet zaradi tega, 8. ing. Guček Ivan, Tolstojeva ker zakonska določila, ■ ki dolo-6 — za kmetijske nepremičnine, ! čajo kompetence med okrajnimi 9. Šušteršič Mirko, Maribor- in občinskimi ljudskimi odbori Lovše Franica, član Sveta za ---........«uuubm»iu uuuori prosveto, šolstvo in kulturo SKa 12 /a’ za gozdar, in les. ind. Pravijo, da šole splošnega izo-rad in' l0" lng' Dovi< Josip, Pieteršni-| braževalnega značaja, predšolske kova 24 — za elektrotehnične ustanove, ustanove za pošolsko predmete, j izobraževanje kakor tudi skrb za 11. Zajc Ludvik, Hran/ilniška ! Predvojaško vzgojo in vzgojo de- ulica 14 — za pisarniške stroje ' lavske in kmečke mladine spada ln kolesa, | v pristojnost občine, skrb za viš- 12. Bavdek Lado, Podmilšča-! 3e gimnazije, vajenske šole in kova 16/11., ; srednje strokovne šole pa naj bi 13- Voljč Štefan, Komunalna 1 še nadalje pripadala OLO. O tem drž. sekr. za notr. za- banka, Parmova 35— za splošne določilu je razpravljal tudi premičninske Ln nepremičninske okrajni svet za šolstvo, prosveto PftnnttJO 11-1 lrilUnnn 1-1 1X1 _ ObLO Ljubljana-Bežigrad ln upraviteljica osnovne šole Bežigrad. Zemljarič Janez, član okr. odbora SZDL, uslužbenec drž. sekr. za notranje zadeve. Stih Ivan, predsednik mladin-i slkega komiteja občine Bežigrad, uslužb. de ve. _______ Rokar Ivan, predsednik Dru- j C6nitve, štva prijateljev mladine na Je- ' ^ Pučnik Adalbert, Lavriče- žicd in načelnik oddelka za zdrav, in soc. politiko ObLO Ljubljana-Bežigrad. Razprava o organizaciji Sveta za soc. varstvo, dela in delovne odnose. Na zadnji seji ObLO je bilo va 4 — za cenitve in konfekcijske stroke. V komisijo za prodajo hišic splošnega ljudskega premoženja so imenovani: JCumar Andrej, odbornik ObLO Ljubljana-Bežigrad, 2. ing. Kovič Stane, načelnik i, k io. členu, da se seznam rvravičenih prdčakovalcev obja- v Glasniku. ' zvezi s stanovanjskimi za-je ljudski odbor imeno- - k *e komisijo za kategorizacijo P n n°vanj, ld jo sestavljajo: Ml-, avčiČ Zvone, Križaj Marjan in Božo. VIL Sklad za varstvo otrok ^Prejeta je naslednja odločba: >|vla osnovi člena 6 Uredbe o ‘T Kpev’ku za varstvo otrok v dnu otroka« (Uradni list štev. 42-512/54), v zvezi s j l'?m 8. odst. 13. In členom tj.**- 2. začasnega statuta Ob-eRa Uudskega odbora Ljub-iL,na~Bežigrad je sprejel Občin-tj' ljudski odbor Ljubljana-Be-'er^y na 3- red-ni seji dne 9. no-^bra 1955 naslednjo ODLOČBO l*stanovltvl, upravljanju In kovanju sklada za varstvo prj Obč. lj. odboru Ljubljana—Bežigrad 1. člen rt) rl občinskem Ljudskem odbo-1, Ljubljana-Bežigrad se usta-Sklad za varstvo otrok. 2. člen b 'ad za varstvo otrok je prav- °seba. 3. člen ItpL ®klad za varstvo otrok se , aio sledeči dohodki: I, j.d,>hodkl predvideni po členu lIvq edbe o prispevku za varstvo otrok vodi Svet za zaščito matere in otroka pri Občinskem ljudskem odboru Ljubljana-Bežigrad. 11. Men Nadzor nad uporabo sredstev sklada za varstvo otrok upravlja finančna Inšpekcija Občinskega ljudskega odbora Ljubljana Bežigrad. 12. člen Ta odredba velja takoj. VIII. Med personalnimi zadevami je bil Imenovan tov. Železnikar Ivan za direktorja pogrebnega zavoda »Žale«; za šefa stanovanjske uprave je bil imenovan tov. Mekinda Franca. ", .....- uaveiniK sklenjeno, da naj Svet za soc. i oaa- za komunalne zadeve ObLO varstvo, delo In delovne odnose j Ljubljana-Bežigrad, s sodelovanjem Komisije za ■ , 3- Kranjc Franjo, načelnik od-predpise In organizacijska vpra-,tie,ka za splošno upravo ObLO Sanja ObLO Ljubljana-Bežigrad 1 Ljubljana-Bežigrad. razpravlja o tem ali naj bi se j Za e,ane arbitraže pri odpove-Svet za soc. varstvo, dela in de- I ™ delovnih razmerij delavcev in lovne odnose razdelil v dva sve- uslužbencev gospodarskih organizacij so imenovani: 1. Jere Janez, visoko kvalificiran karoserist, podjetja »Karoserija« tovarna jeklenih avtobusnih karoserij, Kamniška uli- ta. Svet za soc. varstvo, delo ln delovna razmerja je o navedeni stvari razpravljaj na svoji seji dne 19. oktobra 1955 in predlaga. u*,v vtvvvvi a i.»iW lil picuidgdi aVdi.Hil&lva 1 da začasno ostane Svet tak ka- I Fa 25' — Roj. 26. 6. 1906 — o prispevku za var-r v °trc>k v »Tednu otroka«, ki kChSQko leto prvi teden v me-j ^oktobru. V komisijo za pregled poslovanja obrtnega gradbenega podjetja »Obok« so bili Imenovani (Kraišček Karel, lj. odbornik, Ja-kopič Anton, član Sveta za go-! spodarstvo ObLO, Skrjanc Janez, Miklavčič Stanko, gradbeni tehnik, ObLO, Pibernik Peter, fin. inšpektor ObLO). Komisijo za cenitev poljskih pridelkov sestavljajo: Brezigar Ljubo, tajnik ObLO, kot predsednik, ing. Sega Janez, šef odseka za kmetijstvo OLO Ljubljana, Jakob Franc, odbornik ObLO Ljubljana-Bežigrad, Savlje, PeršJn Franc, Ježica 21, predsednik KZ Ježica, Klemen Franc, Kleče 14, predsednik KZ Savlje, Dimnik Ivan, Tomačevo, predsednik KZ Tomačevo, Globokar Ivan, član obč. lj. odbora Ljubljana-Bežigrad. Za zastopnike ljudskega odbora v upravnem odboru pogrebnega zavoda »Zale« »ta imenovana tov. Gorjanc Joško In Vrhunc Viljem. Imenovan je Upravni odbor kršen je sedaj. To utemeljuje s tem, da niso še dovolj jasno določene kompetence, ki naj se prenesejo Iz OLO na občine s področja dela In delov, razmerij. Zaenkrat lz tega področja sploh še niso bile prenešene na obLO nikake kompetence. Ločitev dela na dva sveta bo potrebna šele z razvojem te dejavnosti. Ta bo jasneje določena z novim zakonom o delovnih odnosih in hig. tehnični zaščiti, ki bo izšel predvidoma v novembru ln tudi določil prenos poslov iz OLO na občine. Zaradi tega je Svet mišljenja, da naj svet deluje v dosedanji obliki. Komisija za predpise in org. vprašanja je o Istem predmetu razpravljala 25. oktobra 1955 Ln se popolnoma strinja z utemeljitvijo, katero je sprejel navedeni svet In predlaga obč. lj. odboru, da se navedeni svet do nadaljnjega ne razdeli na dva sveta. Odborniki so predlog soglasno odobrili. Na lastno prošnjo je bil razrešen kot član sveta za socialno varstvo, delo In delovne odnose tov. Hairtman Lojze, dolžnosti ; člana Sveta za zdravstvo pa tov. Milobrnja Baldomir, ki ; ostane član Sveta za soc. var-jstvo. Za novega člana v Svetu j zdravstvo je izvoljen tov. Jer-|šič Mirko. Kot član sveta za stanovanjske zadeve je razrešen tov. Miklavčič Stane, ker je stopil v službeno razmerje pri občinskem ljudskem odboru, na izpraznjeno mesto v Svetu je izvoljen tov. Lukažič Ivan. Ljub- k^^rila, ki jih dajejo za var-kcij^fok gospodarske organi- h J^aeije Občinskega ljudske-«°dbi0ra- I Ime, ^Itie U*tlevk'1 lz sMada za »o- sklada za varstvo otrok: 5 Drrlž*lano‘vet 1 Gorjanc Joško, član ObLO ^llj, lW0l|ini prispevki ln | Ljubljana-Bežigrad, in predsednik obč. odbora Zveze borcev. kovinsko stroko, stanuje Ijana, Vodnikova 188. 2 Marinček Ciril, tajnik podjetja Tovarne kovinske galanterije, Ljubljana, Mariborska 4 — za galanterijsko stroko. 3. Rakovec Anton, kvalificiran delavec podjetja Cementar, — Ljubljana, Vodovodna 34, rojen 25. IX. 1928 — za stroko Industrijskega gradbenega materiala. 4. Malež Anton, obratov od j a MuTt* ,'L011063*’ SavVe- roien ^ 1906 za teksta 1-no stro- 5. Žagar Andrej, zaposlen v tovarni Kuverta, Ljubljana, Titova c. 67 — za stroko industrije Papirja, 6. Kralj Franc, sekretar podjetja Globus, — za transportno stroko. 7' Vesel Srečko, upravnik kopališča ln restavracije Ježica — za gostinsko obrt. 8. Murn Maks, zaposlen v pekarni »Bežigrad«, Ljubljana, Cr-tomirova - za lokalno obrt. ^eber Lojze, uslužbenec oddelka za gospodarstvo občine Bežigrad. K). Peršin Franc, predsednik Kmetijske zadruge Ježica — za kmetijsko stroko. U. Rihar Rafael, mojster na žagi pri podjetju »Tesar« — za lesno stroko In 12. Sotelšek Janko, šef elek-trokonstrukcijskih delavnic, stanuje Ljubljana, Igriška ulica 4 — za elektrotehnično stroko. Naknadno se odobri sklenjena menjalna pogodba za zemljišče med SLP in Sever Vinkom. Upravljanje šol na območju občine Ljubljana-Bežigrad V listo cenilcev so postavljeni: 1. ing. Štolfa Josip, Pleteršni-kova 3, 2. ing. Struna Albert, Stanlče-i va 1 — oba za cenitve vseh vrst _ strojev In motornih vocll Predlog je obrazložila tovari- 3. dr. ing. Žnidaršič Branko. J"1™’ prcds,edrdk PleVr-šnikova 4 i Sveta zn šolstvo, prosveto ln kulturo ObLO: 4