je pranye ne perei oro tem entino va v zsäif au Trgovina z papérom in z igracsami 1 Bmmmà% eroösy i 2 prej vodja tiskarne Balkanyi-ja * • • MURSKA SOBOTA poleg poste i rimszke cerkvi. • • Ma v zalogi vsze felé pisarniske, solszke i za violine (goszli) potrebcsine • • tfldi odàva veze szorte knige, novine i kalendàre. :-: NISZKE CENE. • • • • Naznanye sze dà g. trgovcam steri Dober Pajdaš • ' kalendàriumodàvajo.daga po angro ceni tU dobijo l <3> Ssilie & 7>. Kakti : zsito, pšenico in vsze polszke pri- gi delke küpüjem po najveksoj dnévnoj ceni : . t « RUDOLF BAC trgovec z zsitom § v MURSKI SOBOTI <Č>. Kohn Simile! Murska Sobota Razposila i odàva po ori-gmälnoj fabricsrioj ceni. Eternit palàt, vàpno cement i deszke. Trifaili ste nkohl. Thomassalak. Superfosfàt. » r i i I Centralno szhlodišce Pivovarne Tomaž Götz, Maribor v Slatina Radenci in Murska Sobota Prvovrsztno märcsno i Bock-pivo v lagvaj i glazsàj, po narocsilu sze dosztävi z läsztnim vozom k szäksemi. gosp. krcsmäri na dom. I I I 8 Mriiipir Rtpririn szabDUi 1 trsovina gotou' 8 Q lUEtJfCr UlBVtlll modnih moških obleh ü fi Murszka Szobota, Radgonska cesta 257. q D Na prebéranye ma vszàkefék- nnske i pojniißzke gotove obleike, D (j ho un c* itU. Zgotàvla Tudi na pmsnyo v.sziféle. szaboulszko dd . ß Q Odàva vszàkt.félc slofe, (kaJiiino, cäjge, $>dm€lä!|t pouleg zs.- Q Q lejnya s/e vszäki vöobszlüzsi po primérnoj tinévnoj cejir. n naaaaaacaaaaaDaaaaaaaoaaccc Ivan Dolgov csevljar Murska Sobota Zvezna ulica 222. Po r.äifalejsoj cejni napravi mcderne ci-pele za gcszpode, goszpé i deco. Szolidno delo ! Fai cene! Dobro blàgo! Na zseljo za 48 vor zgotovim o-o o-o cipele o-o o-o Polszko-goszpodaršzka i mehänicsna delavnica Ivan Hiicson Murska Sobota Prevzeme vsze fe!é masin sloszarazko delo, novo i po-prävlanye. Predelava za mlatiti dampfmasine na m a g ä n javora. N ä j-boukse naszekäva mlin-szke valéke i poprävla vszake vrszte masine, automobile, mdtore itd. Dobro delo ! Primerne cejne! VÄLPURQÄ OMAN strojna pletarna ' MARIBOR, Šolska ulica it 4 I sze delajo vszefelé strumpfle, od nàjbole proszté do najfinejše. Na UPlikn V Z vune kaPute> obleke i figaro. Raz-j »u ¥Elin»J. pošilja po posti povzetje (utàuvétel). No malo! « m I n Fai cena ! Dobro blago ! | A. hirschl! Murska Sobota j Aleksandrova cesta 195 • prek gostilne Turka Trgovina gotovi modnih moških oblek | Dobra posztrezsba! j :::::::::::::::::::::::::::::::: FORD THE UNIVERSAL CAR Vise 10 miljonov napràvleni. Vszuki dén sze napravi 8000 avtomobilov. Za volo toga je tüdi näjfalejsi avto na szveti. FORDSON TRAKTOR Univerzalni sztrojza poljedelstvo in prevazsanye velikih tezs. Velcvazsnega pomena za narodno goszpodarsztvo. :-: Prvovrsztna angleška motorna kolesa COVENTRY Zaszfopsztvo : flmcpicon Import Co. Moribop, Aleksandrovo c. 6 ober Pajdaš kalendärium * / na navadno leto 1926 iS. z doszta lejpim, dobrim haszhovitnim cstenyom, pripoveszti i kepami. V. letni tekaj. r : L „t vJèfijrt A •bio ^ 9- ___'''č/cl-A/ ^ editelj i làsztnik: Talänyi Franc, Murska Sobota. ^ -fr 4 I ' ' * i) % l/ÙU Us-yr?1' 1 T >*l11— - ^ v L/ Tiskarna Panonija, Gornja Radgona. aaaaaaaaaaaoaDaaaaaDaaoaGCD § MARC - MALI TRAVEN 8 ö mä 31 dni jj □aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaan Dnévi Imenik Premfnjävanye VFBjmcnaimeiszeca Szunce Mejszec zide zahàja zide zahä'a 1 Pondelek Albin ah. 6-42117-43 19-31 7-47 2 Tork Szimplicius Lejpo, sh 401 45 20-35 8-09 3 Szrejda Kunigunda dev. mlàcsno, sh 38 47 21-40 8-31 4 Csetrtek Kazimir premenyävno HK 36 48 22-55 8-55 5 Pétek Euzébiusz vrejmen. HK 35 50 23-53 9-21 6 Szobota Koleta dev. 33j 51 .— 9-50 10. Jezus z nejmoga vragä odzsené. Luk. XI. 14- -28. Efezus 5. 1—9. 7 Nedela Posztna III. C 12 v. 49 m. 6-31 17-53 103 10-29 8 Pondelek Zoliàn Sznejzsno, 29 54 2-11 11-12 9 Tork Frančiška dezsdzsévno, -a 27 56 315 12-07 10 Szrejda 40 mantern.kov mokro, . 25 57 413 1313 11 Csetrtek Konstantin veterno 23 59 5-02 14-28 12 Pétek Grégor püspek vrejmen. 21 18-00 5-45 15-47 13 Szobota Veronika dev. 19 01 6-20 17 09 Ii. Oda bi Jezus prejk odiso. Jan. VI. 1—15. Gal. 4 23—31. 14 Nedela Posztna IV. © 4 v. 20 m. M» 617 18-03 650 18-30 15 Pondelek Krištof 15 05 719 19-50 16 Tork Heribert Vihérno, H* 13 06 7-46 21-05 17 Szrejda Gertrud dev. mokro, ,«< ! 1 08 8-13 2219 18 Csetrtek Sändor nesztàlno tef 09 09 8-42 22-20 19 Pétek József hran. Jez. vrejmen. M 07 10 9-14 — 20 Szobota Joakim M 05 11 051 035 12. Sto more kärati med vami mené ? Jan. VII. 46—59. Gal. 4 23—31. 21 Nedela Posztna V. 3 6 v. 12 m. H 603 1813 10-34 1 38 22 Pondelek Oktàviàn »K 01 14 11-22 2-32 23 Tork Viktoriän Premenyävno 559 15 12-16 3-19 24 Szrejda Gäbreo arkang. mokro, «f 5-57 17 13 13 358 25 Csetrtek Ozn. B. M. D. veterno «f f 55 19 1413 4-52 26 Pétek Emanuel mant. vrejmen. S03 20 1516 5-02 27 Szobota Rupert püspek 't 51 21 16-19 5-28 13. Gda bi sze Jezus k Jeruzsälemi preblizsävao. Mat XXI. l—O. Fil. 2. 5—11. 28 Nedela Cvetna nedela Nesztàlno, * 549 18-23 17-22 5-51 29 Pondelek Cirili © 11 v. 0 m. Ai 47 24 18-26 6-13 30 Tork Kvirin premenyävno X 45 25 1931 6-36 31 Szrejda Benjamin vrejmen. sh, •43 27 2039 658 Prvoga je dén 11 vor 2 m. dugi, do konca mejszeca zraszté 1 vöro 42 m. Szprotoletje sze zacsne 21. ob 10 vöri 2 m (J) Zahtevajte Zlatorog terpentinovo zsajfo! pcr-T ir i i n i i n"* S APRIL - 1 8 rr—r , jr 1 i i n i IELKI TRAVEN p ia 30 dni (Y y ^rriaacxiac-tzxrjitrtrtrirrrzxr-ia Dnévi Imenik PreminySvanvB {vFBjmena mejszeca Szunce Mejszec zide zahaja zide zahaja 1 Cse rtek Hugo 2 Pétek Vel. pétek 3 Szobota Velka szobota Premenyàvno vrejmen. C HK me 5-41 39 37 18-281 30 31 21-47 7 24 22.56 753 — j 8 26 14. Maria Magdalena, Maria i Jakob. Mark XVI. 1—7. I kor. 5. 6—8. 4 Nedela Vüzen & 5-35 18-32 0-04 9-08 5 Pondelek Viiz. pondelek C 21 v. 50 m. & 33 34 1-09 9-59 6 Tork Celesztin papa a 31 35 2-07 10'59 7 Szrejda Eberhard piiscs. Premenyàvno a 29 37 2-58 12-09 8 Csetrtek Dénes püspek nesztälno A 27 38 3-41 13-24 9 Pétek Konrad vrejmen. - A 25 40 4-17 14-42 10 Szobota Ezekiel 23 41 4-41 16-02 15. Gda bi vecsér nasztano na on dén. Jan. XX. 19 —31. I Jänos 5. 4- K). 11 Nedela Po viizmi I. *>» 5-21 18-42 5-16 17-21 12 Pondelek Gyula © 13 v. 56 m. 19 44 5-44 18 38 13 Tork Hermenegild Doszta 17 45 6-10 19-54 14 Szrejda Jusztin mantr. dezsdzsa, 15 46 6-39 21-08 Csetrtek Anasztäzia dev. veterno t* 13 48 7-10 22-14 16 Pétek Lambert mantr. vrejmen. M 11 50 7-46 23-24 17 Szobota Rezsö, Ince mt. M 09 51 8-26 — 25 26 27 28 29 _16. Jasz szan dober pasztér. Jan. X. 11—16. I Peter 2. 21—25. Nedela Pondelek Tork Szrejda Csetrtek Pétek Szobota 17- Za eden mali csasz me nedte vidili. Jan. XVI. 16—22 1 Peter 2. 11-20. Po vüzmi II. Premenyàvno -46 508 18-52 9 13 0-23 Timon mantr. 06 54 10-05 1-15 Teodor 3 0 v. 56 m. 04 55 11-01 1 57 Anzelm püspek lejpo, «f 02 57 12-01 2-34 Szoter i Kajusz csiszto 00 58 1303 3 05 Béla püspek vrejmen. ¥ 4 58 59 14-06 3-31 Gyuri ma.itr. * 57 01 15-10 8-56 Nedela Pondelek Tork Szrejda Csetrtek 30! Pétek Po viizmi III. Kil iti Marc. Zita dev. Paveo Peter mantr. _Kata!ina Szij. Lejpo, prijétno © 1 v. 17 m. vrejmen. * 4-55119-02! 16-14 4-17 sh 53 04117-18 4-40 A 51 05.18-26 502 me 59 07 12-35 5-26 me 48 08j 20-46 5-54 * 46 09! 21-56 6-25 Prvoga je dén 12 v. 47 m. dugi ; do konca mejszeca zraszté 1 v. 36 m. f v ■'t —— Dén Zam Zamerkanye NotPijemänyc Vödavanys Din Din t ..................^ ..........-..............^u^dJtLjž. '. bis,.............Mmo.x.8.A......'tJUtsJt ■ 63 0 0tooo i W ' * ' 'dOMOtU^L T ......-tei | ....... I ..................^pB&SdZM!*...... ............................... - ..................SJ........................ ..... flìrffiffi à-^SfJm. 002 C C ... ^^fX .......s •»........... >v 3 4 VlimiustA. □t=X=K I "Ài Q RISZALSCSEK mä 31 dni □caacacaczx: D D D ran Dnévi Imenik Preminyäsanye vrejmena 1 mejszeca Szunce Mejszec zide zahaja zide zahaja 1 Szobota Filip i Jakob Lejpo 4-45 1910 2303 706 18. K onom Idem, ki je mene poszlao. Jan. XVI. 5 -13. akob 1. 16—21. 2 Nedela Po viizmi IV. Sztälno, & 4-43 19-12 — 7-54 3 P. ndelek Szv. kr. gor. c^iszto, iX 41 13 004 8-52 4 Tork Forjàn mantr. toplo, 40 15 0-58 9-58 5 Szrejda Gothard C4vöri 13 m. A 38 16 1-42 11-10 6 Csetrtek Jänos evang. lejpo A 36 17 2-20 12-27 7 Pétek Sztaniszlav vrejmen. 39 16 2 50 13-44 8 Szobota Szkàz. Mihälya 34 20 3-18 1500 19. Csi te kaj proszili odocsé Jan. XVI. 23—30. Jakab 1. 22—27. 9 Nedela Po viizmVV". Lejpo, premenyàvno, 4-32 19-21 3-45 16-16 10 Pondelek Àrmin w* 31 22 4-11 17-31 11 Tork Mamert © 23 v. 55 m. s* 29 23 4-37 18-46 12 Szrejda Pongräc nesztälno a* 28 25 5-06 19-58 13 Csetrtek Kriszt. vnéb. dezsdzsévno M 26 26 5-40 21-08 14 Pétek Bonifàc vrejmen. M 25 28 6-17 22-11 15 Szobota Zsófia M 24 29 7-02 2307 Jan. 15-26 1—4 1 Peter 4. 7-11. 16 Nedela Po viizmi VI. Oblàcsno, 4-23 19-30 7-53 23-54 17 Pondelek Pttskäl veterno 22 32 ' 8-49 — 18 Tork Erik vt. dezsdzsévno «f 21 33 9-48 0-33 19 Szrejda Ivo szpov. 3 18 v. 48 m. «f 20 34 10 49 1-07 20 Csetrtek Bernät premenyàvno. iy 18 35 11-52 1-34 21 Pétek Konstantin ploha. * 17 36 12-55 1-59 22 Szobota Julija dev. * 16 37 13-58 2-22 21. Csi sto liibi mené. Jan XIV. 23-31. Djàn. 2. 1—13. Nedela Pondelek Tork Szrejda Csetrtek Pétek Riszàli Risz. pond. Urban püspek Filip N. szpov. Béda pk. Emil inantr. Nesztžl.no, veterno, dezsdzsévuo, © 12 v. 49 m. oblàcsno. sh sh Q * ÄZ'tV 4USCH'U .^//MMMIOU.................Ž^LS^i/M :Z/........... Zahtevajte Zlatorog terpentinovo zsajfo! acacacac 8 AUGUSZTUS - HÉSNYEK 8 U mà 31 dni W acca cot Dnévi ittipnii/ Premlnjivanje imeni« vrejmena i mejszBca Szunce Mejszec zide | zahaja zide j zahaja 31. Gda bi sze ezus priblizsävao k Jeruzälemi. Luk. XIX, 41—47 Jakob 1 16—21. Nedela Pondelek Tork Szrejda Csetitek Pétek Szobota Po szv. tr. 9. Lehel Ferenc Poicink. Domonkos Oszvald Preobr. Jezusa Kajetan szpov. Premenyàvno nesztälno dezsdzsévno vrejmen. ** 4-37 19-35 '23-43 13 22 H* 38 33 ' —• 14-33 a 39 32 015 15-40 H 40 31 051 16-42 42 30 1-33 1738 43 28 2-22 18-26 -K 44 37 3-18 1906 32. Dvä csloveka szta sla vu cérkev. Luk. XVIII 9—14. Jakob 1. 22—27. 8 Nedela Po szv. tr. 10. ® 14 v. 49 m. *f 445 19-25 4-17 19-41 9 Pondelek Emöd Nesztälno, «t 46 24 5-17 20 09 10 Tork Romàn manti. obläcsno, * 48 22 6-20 2033 11 Szrejda Zsuzsana dev. veterno, * 49 20 7-23 2056 12 Csetrtek Klära dev. premenyàvno, * 51 18 8-25 21-17 13 Pé ek Kaszijän vrejmen, sh 52 17 9-28 21-38 14 Szobota Euzebiusz sh 53 .15 10 40 21-59 33. Vöidocs Jezus z Tyrlus hatära. Mark. Vil. 31—37. 1 Peter 4. 7—11. 15 Nedela Po szv. tr. 11 Lejpo. me 454 1914 11-35 22-23 16 Pondelek Rókus duhovnik 3 17 v. 39 pi. me 56 12 12 42 22-50 17 Tork Anasztàiij toplo. me 56 10 13-50 23-21 18 Szrejda Ilona prijetno è 558 08 1459 — 19 Cse rtek Lajos p. vrejmen. 0Ü 1)6 1606 — 20 Pétek Stevan krao a. 01 05 17 11 051 21 Szobota Bernàt apät / a 03 03 18 02 254 34. Od m losztivnoga szamarifänusa. Luk X 23- -37 Djàn 2. 1-13 22 Nedela Po sz. tr. 12 Premenyàvno & 504 1901 18-48 309 23 Pondelek B Filip ® 13 v. 38 m. •Vi 05 18-59 1915 4-29 24 Tut k Bertala i 06 57 19 56 5 51 25 Szrejda Lajos krao Voblàcsno, 08 55 2024 7 14 26 Csetrtek Zef.rin p. mantr dezsdzbévno 09 54 20 51 835 27 Pétek Kal. Jčr.sef v vrejmen. 9* 11 52 21 16 9 53 28 Sz >bota Agoston 12 51 21.44 11 09 35. Biäjzsene ocsi stere vidijo, ka vi vidite Szv. Lukac.s X. 23- -37 Rim. 11.33—39. 29 Nedela Po szv. tr. 13 Nesztälno, 9* 513 18.48122-12 12-23 30 Pondelek Ruza C 5 v. 40 m. M 14 46 22 49 '13-34 31 Tork Rajmund m. dezsdzsevno. M 16 44| 23-30 14-37 Prvoga je dén 14 v. 58 m. dugi; dokonča mejszeca 1 v. 30 m. kracsisi 8IZEPTEMBER—MIHÀLSCSEK 8 mä 30 dni Dnévi Imenik Preminyäsanye vrejmena i mejszeca Szunce Mejszec zide i zahaja zide zahaja 1 Szrejda "Egid apät M 5-17 18-42 '— 15-35 2 Csetrtek Elpie apät Oblàcsno, HK 19 40 1-18 16-25 3 Pétek Albert dezsdzsévno, 20 38 012 17 07 4 Szobota Rozàlia dev. vrejmen. «f 21 36 210 17-43 36. Jezus je v Naim väras só. Luk. VII. 11—16. Gal. 5. 16—24. 5 Nedela Po szv. tr. 14 Premìnyàvno, oblàcsno, *f 5-23 18-34 3-10 18-13 6 Pondelek Zakariàs *f 24 32 4-13 18-37 7 Tork Regina @ 6 v. 45 m. * 25 30 5-16 19 02 8 Szrejda Màla mesa veterno, * 27 28 6-18 19-22 9 Csetrtek Gorgoniusz nesztàlno sh 28 26 7-21 19-43 10 Pétek Miklós Tol. vrejmen. sh 21 24 8-23 20-04 11 Szobota Prótusz i Jàcint sh 31 22 9-27 20-26 37. Niscsenemre dvorna goszpódoma szliizsiti. Mät. VI. 24—33. Gal, 5.25.6.1—10. 12 Nedela Po szv. tr. 15 Oblàcsno, HK 532 18-20 1032 20-51 13 Pondelek Ludovika nesztàlno, 33 18 11-39 21-20 14 Tork Imé Marie veterno, & 35 1.6 12-47 21-56 15 Szrejda Nikodem 3 5 v. 27 m. & 36 14 13-53 22-41 16 Csetrtek Ludmi'a preminyàvno, 38 12 14-54 23 46 17 Pétek Lambert vrejmen ** 39 10 15-51 — 18 Szobota Kup. József 40 08 16 38 0-43 38. K Jezusi szo prihajali farizeusje. Mät. XXII 34—36. Efez. 3. 13—21. 19 Nedela Po szv. tr. 16 Oblàcsno, 5-41 18-06 1718 1-58 20 Pondelek Fridezika dezsdzsévno, tk 43 03 17-51 3 19 21 Tork Mätej ap. © 21 v. 19 m. 44 Ol 18 20 4-42 22 Szrejda Flórenc ladno, 46 17-59 18-48 6-05 23 Csetrtek Tekla dev. veterno 47 57 1916 7-26 24 Pétek Gellért ptispek vrejmen. 48 56 19-43 8-46 25 Szobola Kleofäs <** 49 54 24-12 1004 39. Notri je so Jezus vu ednoga farizeusa hiso. Luk. XIV. 1 —11. Efez. 4. 1-6 26 Nedela Po szv. tr. 17 Doszta t* 5-51 17-52 20-47 11 18 27 Pondelek Adalbert dezsdzsa, M 52 50 21-26 12-26 28 Tork Vencel C 18 v. 48 m. M 53 48 2213 13-28 29 Szrejda Mihal preminyàvno -ig 54 46 2305 14-23 30 Csetrtek Jeromos vrejmen. -ig 56 43 — 15-08 Prvoga je dén 13 v. 2 m. dugi, na konci 21 v. 38 m. kracsisi. r< l1 i ,<2y/'Wi( J & w >1 * ® Zahtevajte Zlatorog terpentinovo zsajfo! aco 8 8 OKTOBER — SZUESZTVIHSG5EK mä 31 dni 3C PrBminyätanye Szunce Mejszec Dnévi iiiteiiiH vrejmenaimelszeca zide zahàja zide zahàja 1 Pétek Remig püspek Nesztälno HP 5-57117-41 002 11-49 2 Szobota Leodegär püsp. vrejmen. «f 59 39 103 16 17 40 Szpodobno je kràlesztvo Bozse. Mät. XXII. 1 -14. I. kor. 1. 4-9. 3 Nedela Po szv. tr. 18 Preminyävno, 600 17-37 2-04 16-43 4 Pondelek Frane Asziszi veterno *•< 01 36 307 17-07 5 Tork Placid m. vrejmen. 03 34 4-10 17-29 6 Szrejda Bruno szpov. @ 23 v. 13 m sh 04 32 513 17-40 7 Csetrtek Agoston szpov. Prijétno, th 06 29 6-16 18-09 8 Petek Brigita dev. toplo th 07 27 7-20 18-31 9 Szobota Dénes inantr. vrejmen. HE 09 26 8-25 18-55 41. Od ednoga betezsnoga kräleszkoga szinü. Jan. IV. 46—53. Efez. 4. 22 -28. 10 Nedela Po szv. tr. 19 Lejpo, HèG 610 17-24 9-33 19-22 11 Pondelek Piacidia dev. mérno, 11 22 10-39 19-55 12 Tork Miksa toplo 13 26 11-46 20-36 13 Szrejda Ede krao vrejmen. 14 18 12-49 21-27 14 Csetrtek Kaliszt püspek 3 15 V..28 m. .a 16 17 13-46 22-21 15 Pétek Terézia dev. 17 14 14-34 2338 16 Szobota Gài apàt A 19 12 1515 — 42 Od kralà, ki racsun sesé vesiniti. Màt. XVIII. 2<—35. Efez. 5. i5— d. 17 Nedela Po szv. tr. 20 Prijétno, & 620 1710 15-49 0-53 18 Pondelek Lukàcs toplo, 21 09 16-19 213 19 Tork Ferdinand mocsni * 23 07 16-46 3-35 20 Szrejda Vendei pasztér vihérje, H* 24 05 17-13 4-56 21 Csetrtek Orsa mantr. © 6 v. 15 m. H> 26 03 17-40 6-16 22 Pétek Kordula dev. preminyävno 28 01 18-07 7-36 23 Szobota Jänos Kapisztr. vrejmen. tuf 29 16-59 18-40 8-54 43. Fariseusje szo tanäcs drzsali. Mät. XXII. 15- -21. Efez. 6. 10-17. 24 Nedela Po szv. tr. 21 Nesztà'no, M 6-30 16-58 19-18 10-08 25 Pondelek Blanka veterno, ■tt 32 56 20-03 11-19 26 Tork Döniötör mokro 33 54 20 54 12-15 27 Szrejda Szabina mantr. vrejmen 35 52 21-49 13 05 28 Csetrtek Simon Jud C 11 v. 57 in. >4: 37 50 22-49 13-47 29 Pétek Nareisz püspek doszta 38 49 23-54 14-20 30 Szobota Alfonz dezsdzsa. 40 47 — 14-48 44. Oda je Jezus k seregi gucsac. Mät. IX 18- -26. HI. 1. 3 —11. 31 Nede!? Szpom. ref. Dezsdzsovje. * 641 16-46 0-56 1511 Prvoga je dén dugi 11 v. 44 m. na konci z 1 v. 39 m. kräesisi. ì ' Dén Zamerkanye (? ,'VVn/t •) tf £ . ;/ Notrijemanye Vödävanye Din p Din P J^A./ č. -S...........^ svrvfJj ..................... liL...........^..... 4 4. 'SAÌql ........... Jll/^^n ß T, r L < .....f^i^tf x 7........J - ..............jjb,.- '/.- S j ■ž *t A.....M < ' £-0 f pi ^r ^ -i \ ...................................:...........mi............:,........... ............. ................................ - Vf _ Ž : - .................... ............................................ • ir » - it 3C3D g NOVEMBER—fòNDREJSCSEK J D mà 30 dni nr—tr »—»r f ontxra —^ •• i —•—r- zcz. an Prtminyävsnye Szunce Mejszec Dnévi vrejmena 1 mejszeca zide zahàja zide zahaja 1 Pondelek Vszi szvéci Megleno, 6 42 16-44 1-59 15-34 2 Tork Mrtvecuv dén oblàcsno, fr 44 53 3-02 1554 3 Szrejda Gyö.ö dezsdzsevno ri-, 46 41 4-05 1614 4 Csetrtek Kärolv Bor. vrejmen 47 39 5-09 16-35 5 Pétek Imre 15 v. 34 in. 49 38 6-15 16-58 6 Szobota Lénàrd lejiio. 50 37 7 23 17-24 45 Fariseusje szo tanäcs drzsali. Mät. XXII 15- -21. Fil. 3. 17-21. 7 Nedela Po szv. tr. 23 6 52 1636 •8-31 17-56 8 Pondelek Gottfiid Lejpo, & 53 34 937 18-36 9 Tork Tivadar prijetno & 55 32 10-44 19-22 10 Szrejda Andràs Avel. vrejmen. a 56 31 11-43 20-19 11 Csetrtek Màrto i piispek a 58 29 12-34 21-26 12 Pétek Màrton pàpa A 59 20 13-16 22-39 13 Szobota Szaniszló 3 0 vöri 1 m. A 701 27 13-51 2355 46. Gda je Jezus k seregi gücsao. Mät. IX. 18—26. Kol. 1. 9—14. 14 Nedela Po szv. tr. 24 7 02 16-26 14-26 — 15 Pondelek Leopold Veterno, 04 25 14-49 1-13 16 Tork Otmar trnok mrzlo, 05 24 15 13 2 32 17 Szrejda Grégor piispek nesztàlno 07 22 15-36 3-50 18 Csetrtek Ödön vrejmen. 08 21 16-06 5-09 19 Pétek Erzsébet © 17 v. 21 m. 10 20 16-36 627 20 Szobota Felix Val. M 11 19 1709 7 44 47. Od rüsenya Jeruzalema szlejdnye szódbe. Mät XXIV. 15—35. Thess, 4 13—18 2? 22 23 Nedela Pondelek Tork 24j Szrejda 25 Csetrtek 26 Pétek 27 Szobota Po szv. tr. 25 Cecila Kelemen Flòra, K. jänos K-ata Konrad piispek Virgil M Prenienyàvno ff prijétno, HK lejpo HK vrejmen. Rf C 8 vöri 15 m. 48 Znaménya bodo na szunci Luk. XXI. 25-33 28 29 30 Nedela Pondelek Tork Advent I. Szaturnin Andràs Lejpo, sztalnO) mrz'ejse vrejmen. * A 712 16-18 17-51 8-51 14 18 18-40 10-01 15 17 19-35 1058 16 17 2035 11-43 18 15 21-39 12-21 19 14 22-41 12-50 20 13 23 42j 13-16 . Rim . 13. 11-14. 7-22 1613 — 13-39 23 13 0-49 1356 24 12 1 52 1419 Prvoga je dén 10 vor 2 minuti dugi; na konci z 1 v. 13 m. kracsisi. (J) Zahtevajte Zlatorog terpentinoua zsäjfo ! □C o 3E3 D o DECEMBER - PROSZINEC jj tnà 31 dni g □c an PremlnySyanje Szunce Mejszec unevi imeniK zahaja zide zahaja vrejmena i mEjszEca zide 1 Szrejda El »g p k. Preminyävno, A 726 1612 2-54 1439 2 Csetrtek Bibiana dev. nesz-tälno A 27 11 400 15-01 3 Pétek X. sz. Fra. f v rej men HÜG 28 11 5-07 15 26 4 Szobnta Borbà'a m. sznejg. HE 29 10 616 15-55 49. Znamenya bodo na nébi. Evang. Lukàcs 21. 25 -36 R m. 15. 4-13. 5 Nedela Advent II © 7 v. 15 m. 7-30 16-10 726 16-32 6 Pondelek Miklos pk. 32 10 334 17-16 7 Toik Ambrus pk. Sznejg, .a 33 10 9-37 1812 8 Szrejda N. p. D. M. vöter, .a 34 09 10 32 19-17 9 Csetitek F. sz. Peter zàpisje A 35 09 11-17 2U'29 10 Pétek Melkiades m. mraz. & 36 09 11-55 21-46 11 Szobota Dtimaz p. m. 37 09 12-26 2202 50. Gda e zasz'isao Jänos. Evang. Màté 11. 2— 10. I. kor. 4 1—5. 12 Nedela Advent III 3 7 v. 47 m. •«K 7-38 1609 12-53 — 13 Pondelek Luca dev. 03 09 13 18 0-18 14 Tork Nikäz pk. Vetrovno, 39 09 13-42 1-34 15 Szrejda Kantor ff mrzlo, 40 09 14-07 2-50 16 Csetrtek Etel casz. sznejg. Uff 41 09 14 35 4-07 17 Pétek- Läzär ff 42 10 15 06 5-22 18 Szobota Gräc an pk. M 43 11 15-43 636 51. Zsidovje szo pope i lèvite poszlali. Evang. Jänos 1. 19- -28. Filip 4. 4—7. 19 Nedela Advent IV @ 7 v. 8 m. H 743 1611 16-28 7-44 20 Pondelek Ti mot i M. Vetrovje, -K 44 11 17 21 8-44 21 Tork Tamàs ap. sznejg. 45 11 18-19 9-36 22 Szrejda Zeno in. Zacsétek zime «f 46 11 19 22 10-17 23 Csetrtek Viktoria mrzeo 46 12 20-27 10-51 24 Pétek Adam i Eva veter. 46 13 21-31 11-20 25 Szobota Koledni szv. 't 47 13 22-34 1142 52~ jozsef i Maria szta sze csüdivala. Evang. Lukäcs 2. 15 -20. Tit. 3 —8. 26 Nedela Stevan m. ¥ 747 16-14 23-37 12-03 27 Pondelek Jànos ap. c 19 V. 5 m. ih 47 15 — 12-23 28 Tork Drov. decé dén Vetrovje 47 15 039 12-43 29 Szrejda Tamàs pk. z-dosztim 'th 48 16 1-42 1304 30 Csetrtek David sznejgom. 48 17 2-48 13-26 31 Pétek Szilveszter + H§€ 48 17 3-56 13-53 Prvoga je dén 8 v. 46 m. dugi; do 22-ga 21 m. kracsisi. potom 4 m. zraszié. Zima sze zacsne 22-ga 15 v. 34 m. To 1926. leto jc navadno leto, to je, ka ma 365 dni. Zacsne pa tüdi dokoncsa sze z pétkom. 1. Zacsétek leta 1926. Obcsno i drzsävno leto sze zacsne l.-ga januara: cerkveno leto pa z 1. adventszkov nedelov. 2. Letni csasz. Szprotoletje sze zacsne marca 21-oga ob 10. \ öri 2 min. pred-poldnévom. Nucs i dén szta toga csasza ednàko dugiva. — Leto sze za:sne junija 22 oga ob 5. vöri 30 in. predpoldnévom. Prinàsz je toga csasza nàjdugji dén. — Jeszen >ze zacsne szeptembra 23-oga ob 20. vöri 27 min. popoldnévi. Nocs i dén szla zdaj znova ednàko dugiva. — Zima sze zacsne decembra 22-oga ob 15. vöri 34 min. popoldnevi. Prinàsz je toga csusza nàjkracsisi dén. 3. Presztopni szvétki. Szepuiagesima 7-oga februarja; Vüzem 4-oga aprila; Riszàlszka nedela 23-oga màja; Pepeinica 17-oga februarja; Vnebohod 13-oga maja ; Telovo 3-uga junija; 1. adventszka nedela 28-oga novembra. 4. Fasenszki tekàj. Fasenszko vreimen sze zacsne po trej kràli na driigi dén, tou je 7. januarja i trpel > bode do 16. februarja vszevkiiper 41 dnévov. 5. Kvaterni poszti. 1. kvatre szprotolejsnye al« posztne 24. 26. 27. februarja. 2. kvatre riszälszke an letne 26. 28. 29. maja. 3. kvatre jeszenszke 15. 17. 18 szeptembra. 4. kvatre ztmszke ali adventne 15. 17. 18. decembra. 6. Premenyàvanye meszeca sze znameniiie: © mlàd, 3 prvi fertab, @ pun, C szlednyi fertao. 7. Szunce z szvojimi planetarni. Na szredi szvoji planet je nase szunce. Prednye planete szo: Merkur; szkoron 8 milijon mil od szunca : 1 leto na nyem trpi 88 dni. — Venusz: 15 milijon mil od szunca'» leto na nyoj trpi 225 dni. — Zemla: 20 milijon mil od szunca; leto na nyoj trpi 365 dni. — Mars: 32 milijon mil od szunca; leto na nyem trpi 687 dni. 933 mali planet uo 1925. leta; ali zvezdoszlovci ji escse-Tszäko leto najdejo vecs na tisztom tali podnebja. — Jupiter: 107 milijon mil od szunca; okoiik szunca opravi szvojo pot v 12 letaj ednok, zäto na nyem 12 nasi let trpi edno leto. — Szaturnusz: 194 milijon mil od szunca; szvojo pot okoli szunca oprävi v 29 letaj; i 116 dnévaj, zäto na nyem edno leto tak dugo trpi. - Neptun: 621 milijon mil od szunca; okoli pride ednok v 164 letaj i 216 dnévaj; leto na nyem zäto tiidi tak dugo trpi. — Uranusz: 396 >/2 milijon mil od szunca ; okoüli szunca obhodi szvojo pout v 84 Iejtaj. — Planet-planete, stere naimre okoli veksi planet vrtijo i z veksimi vred pa okoli szunca, sze za meszece zovéjo. Zemla mà 1, Mars 2, Jupiter 9, Szaturnusz 10, Uranusz 4 i Neptun 1 meszec. 8. Narodni szvétki. 24. mäja: Ciril i Metod; 28. junija: Vidov dan; 1. decembra: Ouszvétek närodnoga zjedinyenya Szrbov, Hrvatov i Sz!ovencov; 17. decembra: Rojsztni dén Nyegovoga Velict,ansztva kräia Alexandra' 9. Planejt znamejnya. Szprotolejtje: «v Kos, ipf Bik, ff Dvojki. Leto: HK Rak, mf Oroszlan, Devojka. Jeszén : sh Vàga, HE Rogläcs, Sztrejla. Zima: ^ Bäk, & Dézd'zévnyek, ^ Ribe. IO. Potemnejnye szunca i mejszeca v 1926. leti. •V etom leti dväkrat potemnéj sžunce, ali pri näsz nebode vidócse. Mèszeca potemnejnye v-tom leti nepride napréj. I. Szunce z cela potemnej 14-toga jan.. Tou sze zacsne ob 4. vöri 59 m. szkoncsa sze ob 10. vöri 14 m. Vidócse de v-Indiàn-oceàni, v Poldnésnyoj Àziji i v-Zhodnoj-Afriki. 2.. Z-tàla szunca potemnejnye juliusa 9 — 10. Zacsinyalo de sze juliusa 9-toga ob 21 vöri 5 m., szkoncsa sze juliusa 10-toga ob 3. vöri 6 min. Vidlo de sze v Szeverne-Amerike poldnésnye-zàhodnom täli i na Tihom-oceàni. II. Rodovnica dinasztije Karadjordjevicsov. Peter, szpadno v boji z Törkami 1873-1784, nyegova zsena Marica, vmrla 1811. Szin: Karadjordje Juri Petrovics, rojen leta 1752 v Visevci. Vmorjen v noesi 12. na 13. junija 1817 v Radovanji prt Szmederevi, vrhovni szrbszki vojszkovodja od februarja 1804 do szeptembra 1813; — zsena Jeléna, csi kneza Nikole Jova-noviesa v Maszlovseva, rojena leta 1765, vmrla 11. februarja 1842 v Belgradi. Toga szin: Alekszander Karadjordjevics, rojen 29. szeptembra 1806 v Topoli. Nyegov prvi vucsitel je bio Doszitej Obradovics. Leta 1814 je sou z oesom v Ausztrijo, odkéc je v jeszén tisztoga leta odisao vRuszijo, gde sze je vöosznouvo. Leta 1839 sze je vrno v Szrbijo, Jeta 1840 je posztao kotriga beögrädszke okrozsne szodnije, leta 1841 adjutant knéza Mihala, leta 1842 pa je bio izbrani za kneza Szrbije. Leta 1858 je po zaprtii Narodne szkupscsine odsztopo, sou je v Ausztrijo in zsivo do szmrti 22. aprila 1885 v Temesväri. Pokopan je v Bécsi. Nyegova zsena Berszida, csi Jevrema Nenadovicsa, rojena 1813 v Valjevi, vmrla je 29. marca 1873 na Dunaju. Nyegov szin: Peter, rojen dné 29. junija 1844 v Belgradi, od 2 junija 1903 kräl Szrbije, od 1. decembra 1918 kräl Szrbov, Hrvatov i Szlovencev, vmrou je 16. auguszta 1921. Nyegova zsena Zorka, csi csrnogorszkoga knéza Nikola L, rojena 11. decembra 1864 v Cetinji, vmrla 4 marca 1890 rävnotam. Deca: Jeléna, rojena 23. oktobra 1884 na Reki, porocsena z ruszkim velik m knézom Jovanom Konstant novicsem Romanovim, vmorjenim leta 1918 od bolse-vikov; szin Vsevolod Jovanovics, rojen leta 1914 v Petrogrädi. Gjorgje, rojen 27. aug 18^7, sze odpovedao sztolonaszlednistva 27. marca 1909. Alekszander I., rojen v Cetinji 17. (4.) decembra 1888. leta. Vrsi krälevo oblaszt od 24. junija 1914. leta kot namesztnik. Po us/.tävi je naszlednik Kräla Petra I. Velikega Oszvoboditelja od 16. auguszta 1921 Marija, csi Nj. Vel. romunskoga kräla Ferdinanda in kratice. Marije, rojena 8. januarja 1899. porocsena s krälom Alekszandrom 1—8. junija 1922.' Peter-Dusan, rojen 9. szeptembra 1923 v Belgradi, predsztolonaszlednik. Jeléna, zsena bivšega s/.rbszkoga pöszlanika v Dunaju Gjeorgje Simicsa. Arsen, rojen 4. aprila 1859 v Temesväri, porocsen z Auroro, knézinyov Demidovov di S. Donato, razporocsena 1896, vmrla 1905. Szin: princ Pavel, rojena 15. aprila 1893 v Petrogradi. Postna tarifa. Za navadna piszma: do tézse 20 gramov v domovini SHS 1 Din, za vszàki nadale 20 gramov tézse 50 pàrov vecs. Dopisznice:50 para z odgovorom 1 Din. Tiszkovine: sze lejko poslejo tézsa do 2000 gramov, za vszàki 50 gram 25 para. Vzorci blaga: Pakét steri sze posle kak „vzorec brez vrednoszti" je dopüscseno do 500 gramov, za vszäki 100 gramov 50 pär i nadale za \szàki 50 gramov 25 pär. Priporocsena piszma: za priporocseno, ali rekomandirane 3 dinar i 1 dinar na pišzmo vküper kosta 4 Din. Ekszoresz: Ekszpresznina 3 drnàr, za pakéte 5 Din. Denarna piszma: Poleg prisztojbine za priporocseno piszino do 20 gr. 3 Din, do 40 gr. 3-50 Din i od zneszka vrednoszti 100 Din 1 Din; do 500 Din 2 Din; do 1000 Din 5 Din; do 5000 Din 10 dinar; na dale za vszàki 1000 Din pa 1- dinar \ecs. Postne nakàznice: do 25 Din 1 50 Din; do 50 Din 2 Din; do 100 Din 3 Din; do 300 Din 4 Din, do 500 Din 550 Din; do 1000 Din 650 Din; za brzojavne nakàznice sze plàcsajo: 1) nakaz-nicsna tarifa, 2) brzojavna i 3) ekszpreszna tarifa. Za nefrankirane ali ne zadoszta stemplinov na piszmo djàno sze plàcsa duplisko od tisztoga zneszka siero falij i tiszto sztérja posta od t sztoga steri je odposzlo csi nescse prevzéti naszlovnik. Za vozno od pakétò-'v; to je gdé postar k hisi domo pri-neszé pakéte; do 3 kg 8 Din, do 5 kg 12 Din, do 10 kg 25 Din, do 15 kg 40 Din, do 20 kg 50 Din; escse zvün toga stero postni urad domo prineszé 3 Din dosztàvnina za driige kràje gdé szi vész szàma odi na posto pa szamo 30 pàr. Piszanszke posilke v inozemsztvo. Za vsiàko piszmo öo tezse 20 gramov 3 Din sze plàcsa ; nadale za vszàki 20 gr. 1*50 Din vecs, za kàrto sze plàcsa 150 Din, za priporocseno 3 Din, za Bkszpresz pa 6 Din, za tiszkovine vsze felé 50 pàr za vszàki 50 gr. posle sze lehko 2 kg. Dragi „Dober Pajdäs" kalendär cstitelje! Pozdravlamo Väsz v tom 1926. leti vu imèni Dober Pajdaš kalendarium-a. Marno vüpanye v Vasoj ltibéznoszti stero k Dober Pajdaš kalendariji mäte, kä ga Ietosz rävnok tak, z radosztjov pri-mlete gorik kak szte ga ove drüge leta prijéli. Letosz szmo doszta vecs däli nastampati kak preminocse leto i to zäto àr vecs szto falätov ga v Ameriko poslemo našim vrlim Prckmurszkim SzJoverrcam, steri ga tam dalecs od näsz rävnok tak vrlo liibijo kak vij nasi domänyi prijatelje tii doma. V letosnyem kalendari je trnok doszta lejpoga, dobroga, hasznovitoga cstenya z doszta pripovejsztami i kepami. V nyom szmo prineszli vecs vgank. steri té vganke redno rej-sijo i rejsenye v Dober Pajdaš reditelsztvo. do termina po-slejo, tak tiszti vszi tau vzemejo po I u tri j i vö potégnyenom dobicski. Dobicsek je 15 novi za 1927. leto nas kalendär i vszäki, ki ga dobij nyemi 1-ga brezpläcsno po posti domo poslemo. Na dale proszimo vsze tlszte Dober Pajdäs kalendär prijätele steri bi kakse zselenye z nami meli, näj szvoje piszma etak pišejo „reditelszto Dober Pajdäs kalendarium §V. Jurij ob Ščavnici. Boug z vami! Vszem Dober Pajdaš kalendär prijätelom zselejmo bläj-zseno novo leto. Talanyi Franc, reditel. N6vo leto. Za menóv edno leto vecs jeszte, I na mene csäka edno menye. Tam z ednim vecs, tii pa z ednim menye, Tü menye tam pa z ednim vecs jeszte. Vcseraj je se b lo sztäro leto, 1 dnesz, dnesz je pa zsé nòvo leto. Vcseräjsnyim dnévon je minoio vsze. Dnesz je pa prislo novo trostanye. Kak je vcseraj edno v grob szpadnolo, Tak je dnesz zsé driigo gor sztanolo. Dén za dnévom, minuta z menute. Leto pride! räszte i odide. Mi bizsécsi liidjé na tam szvéjti, Na -uòvo -lelo szmo vszi veszéli. Csi bär szamo taksi zsitek mamo, Tak kak je nóvo leto i sztäro Alik szmo, zsivémo i merjémo. Talänyi Franc. Tb sztolejtni propoli od toga 19Z6-toga leta. Priklänyanye. V preminocsen plavajocsa düsa, v bodocsnoszt pogledni. Pa nasemi mälomi lüdsztvi z godjenyé rasztolmacsi. Àr szo vszi radovedni i bi radi znali vsze tiszto, Ka de sze v tekocsen leti z prekmurszkim liidsztvom godilo. Na dale od vrejmena bi tüdi riikaj radi znali, Da bi szi té tak, szvoje delo, vsi e po tisztom ravnali. Trost, zselenye i vüpanye, mejmo v nevidnoj oblaszti Stere djänya i nyéno delo nemremo vö zbroditi. Csi bär itak, nam je csloveska modroszt mogocsnoszt dala, Da Vam z szvekli zvezd z brodjenyom vö povejmo nase znànya. Cslovik dvoje zsivlenye ?sivé, teleszno i diisevno Ali pitanye je zdaj tou, stero zsivlenye mi marno? Ar teleszno zsivlenye sze zacsne z rojsztvon pri zibeli I zsivlenya noszécsi kris, sze pa dokoncsa pri grobi. Z meszt od zibele do grola, zsmetnim delom sze manträmo, Zato; da szi nàj szàkdenésnyi krüh vroke vzéti màmo. Kak pa z našim mantränyom pridemo do konca v zsivlenyi Tak näsz med zsivimi nega vecs. àr szmo vö preminoli. Preminocse je na zernli tak kodistvo, kak krälesztvo, Preminocse je szirtnastvo tak, kak nàj vékse bogàsztvo. Preminocse je lejpota, radoszt, bolezen z nevolov, V zsivlenyi je vsze preminocse i vsze preminé szmrtjov. Zato pa zsivte vszi pošteno v liibéznoszti na zemli ' boJte 2 vašim zsivlenyem na tam szvejti zadovolni. Zdaj pa me poszliijsajte eszi i sze etak ravnajte: Ar vam to povém, ka v tekocsen leti kakse vrejmen de. £ £ Zima. Letosnya zima, de trnok piszana, Sznejg dobite zsé Predzimec meszeca. Csi bär ka té nede sztälem pa dugi, Ali dtiévi do zsé itak premrzli. V zimi de sze tüdi preminyävalo, Sznejg pride odide, potom de blato. Z mrazom de sze tüdi tak menyävalo, Gda véksi, gda mensi, ali mrzlo bó ! Zäto paszte da sze nete znorili, Ka bi sze za zimo nej pripravili. Àr réden vért v zimi nede manyäro. Nego de szi zrédoma skér poprävlo. Rävno tak po vecseràj ne pozàbte, Dober Pajdaš kalendar vzéti \roke. Àr v ryom vecs féle dobroga najdete, Zmejsno, lejpo i hasznovito znànye. Szprotoiejije. -Prvi dnevi szprotolejtja, do mrzli. Ali toplejši grätajo pomali -"Té, kak dén za dnévom posztäne duksi ■ % ..A,JJ je szegreje szunca topli träki. ^Vtam cäjti pride szprotolejsnye delo, Stero de ttij iejko vszàki obdelo. Zàto pa letosz pred vtizmon ne szacHe; Kukorco, graj i tikvi, pa krumpise, Àr letosz te meii vüzen prerano. I té de escse szaditi premrzlo. Po tom dezsdzs i szunce trävo pozdigne, I tak zeleni gràta;o tràvnicke. Pa tüdi de cvelo szadeno drevje, Vu sterom vszi, te näj bouksi trost mejte, Da bode vtam letosnyem szprotolejtji. Prijetno vrejmen i dezsdzs vecskràt tüdi. vi Leto. Letosz de pov od lanyszkoga szlabesi. Bar itak te vszega zadoezta meli, Vrejmen toplo bode, bar nej prevrocse. Zsétvov sze pascsite, kak je mogocse ^ J Àr tocsa de vecs nieszti szkazsüvala ^ •' " Szvojo mocs i de zsétvo bantüvala. Szrecsen de steri'bou szilje vkopej meo Àr tiszti nikäkse skode nede meo! jeszenszko: graj, krumpisje i vsze drügo. Dobite zadoszta, pa tüj otavo. Szadoveno drevje, tüdi gorice, o? Pune do nyuve gingave vejcsice. Vi pa morete zadovolni biti, Sztemi lejpi, dobrimi Bozsi dàri. Pa dajte vàio i dika, onomi, Ki Vam je dariivo! Vsze mogocsnomi. Jeszén. Jeszenszko vrejmen je nigdàr ne sztälno Nego je vszäki csasz preminyävano. ^ x » Tak vszi sze morete zdelcm pascsiti * _ Csi scséte szi vrédi notri szpraviti. \ ' Z jeszenszkim oränyem sze tüj pascsite v_yl -Da szijädev szi hitro opravite. Àr letosz naszkori pride dezsdzsévno 1 tiidi potom vremen de mrzlo' Vsze to de väsz pa gor zadrzsàvalo Ka ne oprävite jeszenszko delo. Tildi vij vertinye! Vrejmen je prišlo. Ka krnilenim szvinyam dävajte dobro. Csi scséte lejpo. podkrmlene meti. Kukorco na srot szi dajte szemleti. Po toj krmi, do na pedén spej mele. Vij vértinye pa nàj vékse veszélje. Sziobód. Zbógom nase màio szlovenszko lüdsztvo. Edno leto ka szem od vàsz odiso. Po ednom leti szem pä med väsz priso, I szem vam vsze bodocsnoszt vö povedo. Zdaj pàlik za edno leto odidem, Med zvezde, od edne do driige idem, 1 celo leto okolik mo hodo. Pa med zvezdami bodocsnoszt mo brodo. Àr kleti pä, da med 'Msz nazàj pridem, Vam celo bodocsnoszt povém z veszéljem. Zsivte dobio v postenyej edem z ovim, Ne szvajüvaj.te sze ni edem z driigitn, / Àr je ne postenoszt nego Bózsi grei, Csi cslovik rnerovno zsiveti nevej. Bog väsz blagoszlovi v tom novom leti Pa mejte Bozso vüpanye do kleti. ^ * ' < h. J «SV- LUbléni esitateli ka sr.sés esese vecsT kak dobro blägo, szolidno i -oszrezsbo, nàjnizse cene. Te 3 reesij szo našim csitatelom zagotovlene, csé "Nago, szüknyo.kamgarn, seviot, Ioden za obleke, barhet, flanel, platno za szpogen vant, nastrikano, nogavice (strumple) moške i zsenszke, robec i driigo blago ^e za zàvajte na nas „Dober Pajdaš" kalendär i zviipanyem lejko pristelate od .ztare poznane specijalne tvrdke R. Miklauc Ljublana, st- 365, stero valijo vszi odjemalci i jo ponujajo na dale szakomi. Bozsics. Navadniva^zirmäka szta obadvä bilä. Mozs je szliizso za läpca pri etinom vérti. Zsena pa za deklo. Tak szta sze szpoznala r'ptflübila, nyeva Itibézen je bila szrcä i velka. Kak szta odszjüzsila leto szta sze zaiä, brez toga, da bi kakso vrednojjzt, mela i da bi szi premislävala na tam kak ta Osivela i gdé ta sze drzsala. Po zsenit$ft*szta värendo sla k ednomi kmeti, meszto pènesz szta ärendo szvojim delom doli zaszliizsila. Prizsivela szta sze sztem, da szta obadvä drugim hodila delat. Dokecs szta szamä bilä, szta trnok Iejko zsivela, är nyidvä zaszltizsek nyima je oinogocso dobro zsivlenye. Ali kak nyiva je Bóg .blagoszlovo z ednim malim detetom, tak nyima je zäkonszko zsivlenye ttidi teskese grätalo, är szta sze od toga vremena naprej vecs ne szamo za szebe, nego zsé tudi za dejte mogla szkrbeti. ' . Od toga vremena, nyima je zsé bozsnejse slo, zsena je vecskrät mogla pri deteti domä osztä.i, ali pa dete szebov zeti v delo. Ednok; kak nyiva dete je zsé 5 let sztaro bilo, szta pri g. skolniki delala, goszpom skolnik szo nyima pravli: znäta vama bi näjboukse bilo csi taka bi viiva toga mäloga pojba Uza szkrmlenka dalä, rävnok zdaj szem v edni novinaj steo, ka eden velki trnok bogati goszpod iscse okolik 5 let sztaroga pojba, steroga bi za szvojga vzeo. Kak sze vidi väjno dete bi rävnok dobro bilo är je zdravo i csrsztvo. Premiszlita szi kak bi vama dobro slo csi taka sze ne bi vama trbelo escse tiidi za tretjega sze szkrbeti, té, gda szamä zsmetno zsivéta v etom drägom szlabom vremeni. Vecsér kak szta zdela domo prišla szta szi z kuznätimi ocsmi pogucsävala, ka neta proti szvojèga deteta szrecsi stera sze zdaj ponüje. Na bozsicsni szvéti poszt szta szvojega mäloga szinä Jancsija, odneszla k tami velkomi bogätomi goszpodi. Jancsi je tam osztano ... Jaj kak vlepon meszti je zdaj nas Jancsi, pri tak velkom goszpodi... zsnyega de tiidi tak velki goszpod pa bogàtéc, on nede niguär tak zsmetno delo kak müva — prävi szir-mäk szvojoj zseni. Nadale pravi mati — grof bli hercek bo zsnyega ... i csi velki zraszté nancs näj zsirmäke nede steo poznati i znama gucsati, — znama ki szvaga do 5 let tak zsmetno gor ranila i sze zsnyim mantrala!... Goszpä je Jancsija v csaszi szkopala i z disécsov zsäjfof mijjla i ga je tak v lejpi novi goszpocki gvant oblekla, po sterom je tak vö vido kak mali hercek ... Trnok szo sze nyemi radiivali te novi sztarisje, ka tak lejpo csrsztvo dejte» mäjo ... Goszpod je vcsaszi odiso po bozsicsno drevo, küpo je vsze felé lepoto, ka ocsi i viiszta zselejo. Jancsi, sze je pa v eden kot potégno i od tisztec je glédo té nepoznane lüdszke lildi steri ga tak certlajo. Vecsér szo na betlehenovom drevi te male szvecse gor vuzsgali, stere szo sze szvetile kak zvezde na nébi. Goszpä in goszpod szta sze zsé naprej razlivala na tam, kak veszélo de Jancsi okolil; betlehenovoga dreva szkäko näj vidi to lejpoto i drägocsno zmenyo, sterim je to drevo opleteno, té gda nyemi povejo ka je to sze nyegovo. Goszpä i goszpod szta sze znorila v szvojem trostanyi, ne sze je radüva Jancsi i ne je z veszeljon szkäko okolik betlehenovoga dreva, nego je glédo tak navädno kak tam domä na gor szekanye csäkäjocse veje! Da szo nyemi pa povedali, ka to stero vidi je vsze nyegovo, vzeo je to tak, kak domä en falat szühi kriij. Ali nancs tak ne, är domä je nigdär ne pozäbo zavaliti. Jancsija je vsze to ne zanimalo nego zmérom je szamo na dveri glédo v tam mislenyi, gda pridejo nyegovi sztariske ponyega. Na szvéto nocs vecsér je mozs keszno domo prisao zdela. Prineszao je szebov dvä falata makovi povitic stere je tam dobo gdé je delo, domä obadvä falata na szto denevA i zazové szvojo zseno: Odi mati jeszt, da näj mäva miiva tüdi veszélo bozsicsno nocs. Obadvä szi sztoli szédeta i zacsneta jeszti prinesene povitice. Kak jejta szkuze nyemi pobijejo ucsi i vecs nemre jeszti. Kati je ocsa? Ne vém, nemrem jeszti szrcé sze mi je vküper potégnolo, boli me, boli me ka nasega mäloga Jancsija nega tii.. . 26 J J l •j $ Hej ocsa v dobrom meszti je nas Jancsi, boukso vecsérjo mä on zdaj kak miiva, — pravi mati i szi z förtövin kiiklon ^ zacsne sisiti z ocsi szpädajocse zkuzé i je ona tiidi povitice doli jäla ... Jokati szta sze zacsnola obadvä, csi gli ka szta szirmäka 1 ilä i szta tesko ranila gor szvojega mäloga szinä ali zätok nyima je itak zsao bilou i nyiva szrcé bolelo za dete... Jancsijovi sztariske szo polnocsnoj mesi odisli Bòga • molit za Jančsija pa diisno i szrcsno bolecsino szi olejsat. Po polnocsnoj szvétoj mesi prideta obadvä domo, i är je petroleum drägi i na lampici cilinder potreti, szta ne ■ö* vuzsgala poszvet, pa tiidi je noncs ne potrebno är meszec « *e driigi szlepi i te trétji piantavi. Te trijé szo szi bili dobri prijatelje. Csi je eden ali drügi med nyimi gdér kakse delo meo szo szi trije sh za tisztim. Kak ednok szkosz ednoga velkoea Ioga proti domi idejo, pravi te gliipi: & s h Poszlüsajte l nika csüjem rogatati sümeti.to szo znamkar tovajgjel Pravi te szlepi: . » Tak je; vidite, jaz nika vidim proti nam bezsati. isztina je szkricsij te piantavi: Bezsimo, bezsimo. Näifaleisa trgovina z zselezom Na veliko! Na màio! Stefan Heklics, Murska Sobota Dobij sze vsze felé zselezje, pràva Engliska i Pràjzoszka skér za vszàke féle mesfre. Nàjvéksa zaloga za traverze, glazsojne, hišno i pohištvo okä-vanye(vasalàs) nadale vsze féle drügo blàgo : lejpe pecsij, sparhete, kuhinszka poszoda, nadale goszpodàrszka skér: lopate, motike, lanci, plügi i esose ka je näjbole potrebno näjbogseTörszkeJa-panszke, Sv. Antal i Vulkàn koszé pa pravi Tirolszki kamli k coj. Vecsfelènaprebéranye nàjboksi i nàjfalejsi masinszki i cilin-derszki oli. — Lepša je od lejpoga tela lejpa düsa — Örzsa je grda bila. Vlaszjé, ocsi, kózso, tèlo zrecsjöv sze je tak trnok grdo mèla, da grdèse deklé je v veszi né bilö od szirote. K vszetami je pa escse szvojo prävo mater zsé vernali lejtaj zgibila i je macsijo mater mèla. Macsija je tiidi mèla 3 szvoje prave cserij. Té cserij szo pa tak lejpe bilé kak csipkove rózse. V mleki v zinocsaji je nyé mati köpala. Örzsa je pa pri pomijavon škafi mela meszto. Szirota sze je nigdär nikomi nè tozsila. Rédno je hodila v cérkev i tam sze je v nàjzàdnyem sztoci sztisznola, z dvöma rokama sze pokrila obräz, i je tak Bogä molila. Zviin cérkvi je szamo to veszelje mela csi taka je szvoj faläjcsek krüha lejko rasztälala med szirmäki. Eden dén, kak je szäma doma bila, je prišla edna grda, da trnok grda 100 let sztara sztàra zsenszka, i sze nyej tozsila, da je zsé 3 dnéve nika nej jela. Örzsa jo je zsalüvala i nyej je szvoj celi obid ta dala. — Rävnok té, kak sze je tä sztara zavalila za nyéno dobro delo — je domo prišla macsija z szvojimi trejmi lejpimi csérkami. Na to videnye je ta macsija trnok csemerna grätala i zacsne to sztäro grdo kodiskinjo z hise vö szinyävati, tak, da je szirota vecskrät spädnola i né mogla gor sztänoti. Vszigdär jo je Örzsa mogla gor pomocsti. Kak je tà sztàra dvoriscse zapiisztila, prävi Örzsi : Za tvoje dobro delo, stero szi zmenov vcsinila, mo ti jaz escse nazàj dàia i zavàlila. Örzsa sze zaszmijé i szi miszli, szirota sztàra szkém bi mi ti pomogla? Komaj je v kiinyo sztopila Örzsa, macsija i nyéne mrzle szesztre szo knyej szkocsile i jo zacsnole biti. Ka vragä piiscsas takse sztàre camprinice notri v hiso ! Ne szi ti zadoszta grda? No rävnok je dobro, ka szi vidla to grdo campri-nico, da bos ti sztàra, té bodes rävnok taksa kak je tä bila csi escse ne grdesa! Örzsa sze je sztroszila od toga mislenya. Tak trnok grda i sztàra bi pa escse itak nebi rada bila! Potom v ocsi vrzse szvojoj macsiji i mr„lim szesztram to ne cslovecsko delo, stero szo sztov sztärov zsenszkov napravile, té szo jo pa na to z hise vö vrgle i zdomi sztirale. Z velkim jocsom ide z domi szirota deklina brez toga, da bi znäla kama. Kak je szunce doli odislo, sze krnica raszpresztéra pred nyov, zdaj zacsne okolik szébe glédati i szi premislàvati: ka de zsnyov i gdé je? ... Kak okolik szébe gléda, vidi, ka je v ednom velkom gösztom lógi, kak duzse gléda, zaglédne na szredi v logi en velki gràd, steri doszta i doszta oken mä i sze tak szveti szkosz oken kak, da bi szunce szvètilo. Rogàcse po vrätaj, na stero sze odpréjo vrata i doszta v belom gvanli oblecsene dekline sztojijo pred nyov, té dekline szo vsze angalje bilé edna lepsa od driige. Örzsa pred temi lejpimi deklami sze je szvoj grdi obräz sz förtojom pokrila — szram jo je bilo, ka je ona tak trnok grda. Dekline jo zaroko primlejo i notri szkoz doszta szob v edno zlato szobo pelajo prgd to prednyo, pred pregjen tiindér stera v ednom zlatom sztoci szedij. To je bila tiiudérszka kralica, tä prednya vszej tiindérov vodja. Örzsa sze je tozsila, naprej je dàla szvoj macsinszki sors. Ne boj sze — recsé te pregjen tiindér. Ti szi z menov dobro vcsinila té, da szem jaz pri tebi bila kak tiszta sztära grda banya — i zdaj pa jaz ti to tvojo dobroto nazäj dam. Örzsa je szamo trnok glédala i je ne mogla k récsi prijti. Je to mogocse, da bi tiszta sztära banya bila tä lejpa na szvejti näj lepsa zsenszka? Tak je moje dete — ne csiidiij sze — recsé te pregjen tiindér — v csaszi bos ti tüdi täksa, kak szem jaz. Te edne tiindérszke dekle zsé neszéjo v ednom lavori z korin pobräno rozsou i v toj vodi sze je mujla Örzsa. — Vlaszé szo nyej namazale z disécsov maztjov i szo jo pocseszale zlätirn glavnikom. Oblekle szo jo v beli csipnatni gvant, prednyo szo nyej dalé vecs metrov velko gledalo. Kak je Örzsa v gledalo poglédnola, ne sze je spoznala är je tak lejpa grätala. Tiindérje szo nyej doszta dràgote dàli tak, da je ona näj lepsa i näj bogatesa posztänola v cèlom orszägi. Vogledi szo nyej hodili grofevje, hercegje i té nàjvéksi bogäci. Ali né sze je zéla ona driigoga, kak zvilna vészi v toj mäloj cimpranoj hisi drzsécsega mäloga ritara sziniij, steri jo je té zsé rad meo, da je ona escse ta nàjgrdésa bila vu vészi. Mrzle szesztre szo jo vu nyénoj lejpoj palacsi, gdé sze je drzsäla gorpoiszkale, i szo jo pitale po kaksoj mogocsnoszti je ona posztänola tak lejpa i bogata. Örzsa je z szrcä povedala vsze ka sze je zsnyóv zgodilo, na to ta näjsztarejsa ide tiindéram po tiszto vodou, stero je tiidi dobila od dobri tiindérov. Domä v szrebrno poszodo vlije i sze mujejo v toj vodi vsze nyène mrzle szesztre; — Bog odpüszti nam grehe — pa escse niacsija tiidi. Od té vodé po mujvanyi szo vsze tak grde grätale; ka je grozno bilo na nyé glédati. •••••••• Postenoszt. Postenoszt je velko pitanye, Dobro mislènye je szäd djänya, Malo sto pozna to razumenye. 1 moja näj véksa imänya: Meni je postenoszt dobrota, Pošteni biti i osztäti, 'I ne postenoszt pa nevola. Ne postenoszt pa odszträniti. Z hiidim mislènyem sze szkisàva Cslovik szam szebé zapeläva. Z postenyä na hüdo sztopiti. 'I proti postenyej grehsiti. Talänyi Franc. Zsivo je ednok szèvta escse za vremena goszpocsine eden trnok bogat nemesnyàk. Té je v szvojem zsivlenyi telko bogastva vküper szpravo z triidov szirmaski lüdi, da je ne mogo szpati od bojaznoszti, bojo sze je, ka ga stoj okràdne. Ka bi mério lejko pocsivo je ednok k szebi pozvo ednoga zidàrszkoga paléra sterim sze je dao takso palacso zozidati, vu steri zvün nyega niti vtics je ne mogo notri priti. Po tom je vtoj palacsi brez szäke bojaznoszti drzso szvoje kincse. Kak je te zidarszki palér betezsen gräto je szvojiva dvä szina pred szébe pozvo i nyima pràvi : Drägi moji szinovje — csiititn da t li morem piisztiti té püklavi szvet i sze oszeliti tà odkéc vecs nigdàr nazàj priti niscse nemre. Ali prvle kak bi na to velko pòt odiso vama edno szkrivnoszt ovàdim, v csednoin zsivlenyi szi lejko doszta haszka sztoga zemeta. To znàta, ka szem jaz tami bogäci tiszto palacso zozido v stero nikaksi cslovik vnyo nemre priti csi jaz ne ovàdim nyéno szkrivnoszt: na kraji gor idocsega szunca v prävom kiikli od zemlé racsunano 15 to kocko lejko notri obriné, i szkosz tam telko kincsov szi nanoszita csi taka ta 100 let zsivela, de vama dohàjalo. Szinovje kak szo szvojega ocso pokopali, szo obdrzsali nyegov tanàcs, po szkrivnoj poti szta notri sla gdé szta trnok doszta lagvov putì pénez i driigo dràgocso najsla, v stero szta tüdi trnok notri szégnola. Od toga vremena naprej potém szta sztàlno hodila i krad-nola v palacsi vküp spràvleno dràgocso. Ali to sze znà, da nigdàr nega telko csi szamo v kraj noszimo i coj pa ne, da bi to nebi szvalilo — ednok je to v pamet zeu te nemesnyàk ka je ne vsze vrédi tak kak bi to moglo biti, zavolo toga je sztràzsiti dao, ali zobsztom är je na dveré niscse nej sou notri. Na to je polek kincsov eden velki zselezen szkopec na léko vtam mislenyi, ka sze tovaj tü zsé zgiäbi. Pa sze je ne znoro. Enkrat kak szta teva dvà brata notri sztopila, te mläjsi sze vu szkopci zgràbi. Sze zopsztom ne szta ga mogla odprejti. Znäs drägi brat : — — pràvi v szkopci zgràbleni — jaz szem zsé tak ali etak zgübleni. Csi me nàjdejo zsivi vecs ne pridem odtéc. Ali, da bi sze tebi nej nika zgodilo de nàj bókse csi mi tij mojo glàvo odrezšes tak dönok nedo znali sto szem i ti sze oszlobodis. Te sztarejsi brat je prevido to bojazem i ne sze je dau dvakrat praviti, nego je odrezo bratovo glàvo od sinyeka, i je odneszo szebov. Na drugi dén kak je to vido nemesnyàk je vcsaszi csiszti biu, ka je tü ne szamo en. hodo. Za szako ceno bi rad znao sto je te brez glàve, za volo toga je telo pred palacsov na szteno dou prebiti i vö szkricsati sto szpozna i ovàdi sto je to, dobi velki senk. Ali zopsztom je sze bilo. Mati toga szinü je ne mogla viditi, da bi te nyéui najmlajši szin tam viszo, je pràvla tami sztarejsemi, ka nàj telo kak stécs, de domo szpràvi — ovak ona sze vö ovàdi, Vidi te sztarejsi szin, ka je to ne späjsz, szi zacsne glavo treti kak bi to napravo. Po dugom preinislävanyi trij oszlan nahrbet trij z vinom napunyene lagve zvézse i je zsené prti palacsi, kak ta do sztràzse pride kak szo telo sztràzsili dvorna lagvama peuko odbije i vino vö tecsé. Okolik lagvov szkäcse i sze sztara, ka de zdaj, ka de zdaj, na sztràzsi sztojécsi sze pa szmijéjo i hóbe cój drzsijo pa tak zhob pijéjo. Za malo sze on tüdi uszodi pokorij i sztràzsov vréd pijé, na sztràzsi sztojécsi szoldàcke szo sze zapojili i zäszpali on pa je sztene telo dol zeu i odneszo. Na to je escse esemernesi gràto te nemesnyäk. Ali prevido je, da tak nika nemre vcsiniti i je dau vö szkricsati,^ sto je to vcsino sze nyemi odpüsztij csi ovàdi nyegovoj cséri i escse velki senk dobi za szvojo csednoszt. Szvojoj cséri je pa povedo csi taka stoj pride k nyej to pravit, tak ga näj zarokou pri m le i tecsäsz drzsij dokecs sztràzsa ne pride. I tak sze je zgodilo — en dén pride paléruv szin i ovädi toj lejpoj dekli vsze kak sze je godilo. Da je dokoncso szvojo recs dekla nyemi je rokou däla i kak je prijéla zacsne kricsati za pomocs. Na to je decsko tam püszto szebov prineseno rokou i je od bezso dekla, sze je preszträsila od mrtve roke i je tä lücsila, pridejocsemi ocsi je posedala celo delo kak nyej je palérszki szin ovado. To je te nemesnyäk prevido, da te mlädi decsko je csednejsi od nyega, nyemi odpüsztij i escse szvojo csér nyemi za zseno da csi sze zgläszi. Deklina je lejpa bila, decsko sze nej dau dvakrat praviti, nego zdaj je zsé bresz bojeznoszti odiso v palacso k tomi nemesnyäki od steroga je tüdi dobo nyegovo edino csér za zseno. Gosztüvanye szo szlüzsili 7 dnévov i noesi, zvaesov je bilo 14 i bila je szäka drüga zsenszka szakacsica pa dönok szo nej mogle telko szköjati i szpeesti ka bi zadoszta jeszti bilou. Csi mi ne vörjete opitajte na sztreji po ednoj nogi vrtécso szrako. Neumanna Nasljednici Tvornička bojadisaona (kék festö gydr) Raszposila na velko i malo Osztanovlena 1878 Interurban telefon 57 Čakovec-Medimurje V lanyszkem kalendäri prinesena vganka je po szle-decsen rejsena: lmeniijmo mozsé: A. B. C. D. z literarni i nyuve zsene pa z malimi a. b. c. d. literarni. Prek idejo tri j zsenszke, a, b, c Na etom bregi szo escse: A, B, C, D d Na ovon bregi szo zsé: a, b, e Csun nazaj prinesze edna zsenszka (na priliko) a i svebov zeme strto zsenszko A, B, C, D a, b, c, d Edna zsenszka nazaj pride sz csunom (na priliko) a vö sztopi sz csuna i tü osztäne pri A B, C, D mózsi, trijé drügi mozsovje sze pelajo prek a b, c, d Nazaj pride en mozs zsenov (B. b ) i szebov a A, B, C, D zeme szlednyega mozsä C) d Naszlednye nazaj pride sz csunom na étom A, B, C, D bregi zsené mozs (A.) i zeme szebov zseno. — a, b, c, d Tak szo te prišli pravicsno prek, ka je ni edna zsena ne bila fkiiper z drügin mozson szäma, tak, da bi nyéni mozs nebi biu zsnyov. Dobili szmo 432 piszem steri szo probali rešit' to naso vganko ali pravicsno szo resili szamo štirje Dober Pajdaš kalendära prijatelje, i to szo: gg. Andrecs Ivan, Pecsarovci st. 19, Gojdina Josip, Pecsarovci st. 104, Gojdina Ludvik, Pecsarovci st. 65, Santavec Josip, Pecsarovci st. 78. Vszém stiram szmo bresz-placsno po posti poszlali Dober Pajdäs kalendärium za leto 1926. Vsze ove drüge prijatele steri szo nam piszali i szo ne dobro rejsili je pa potrostamo sztém, da näj letosz probajo — nase vganke resiti — lejko do zdaj vecs szrecse meli. Kelko jäbok mä eden i kelko te drügi ? Dvä pojba ideta v solo — en pravi ovonii : /Daj mi ti edno jaboko, ka mo té jaz tüdi telko meu kak ti mas! Ne; daj ti meni edno, i té mo jaz ednok vecs meo kak ti. Kelko jäbok je meo te eden i kelko te drügi ? 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9. Vnozsi té številke szigdär z dvöma tak, da dobiš szkuono szvoto 100. Kelko vojakov je? Vojašnico (v kaszämyäba) pridejocsi oficér, v szliizsbi sztojécsega vojaka pita, kelko väsz jeszte? té odgovorij: goszpod oficér csi bi nasz escse ednok telko, pa pol telko i fertal telko bilo kak nàsz jeszte i bi vi tüdi med näsz sztopiii té bi nàsz ràvnok vsze vkuper 100 bilo, Steri to dobro vö zracsunajo i nam v reditelsztvo poslejo do 15. marca 1926. leta tiszté imène kleti v našem kalendàri prineszémo i v obenem tao zemejo po lutriji vö potégnyenem dobicski. Màtyas krao i sztäri pasztér. Kak je Matjäs krao po orszägi med lüdsztvom okolik hodo v ednoj vészi sze je najso z ednim szlärim paszlérom ; steroga je zsé duzse csasza pozno. Z kralon je bilo vecs velke goszpode. Navzocsi te goszpodov, sze je krao szledecsémi recsmi poklono pasztéri: Szstisztocsnov postüvanyem sztäri ! Odgovori, sztäri paszter: Zavälnoszt zsenszki! Za kelko penez delate? Za sészt velicsansztvo. Z kelkoga zsivéte? Z dvöj — odgovori sztäri pasztér. Koma denete ove stiri? V blato vrzsem — pràvi pasztér. Nadale pita krao: No szäri kelko je escse z dvä treszeti? Velicsansztvo zsé szamo dvanàjszt. Kapa kozine bake pi znali podogiti — nadale pita krao. Pa escse kak, Velicsansztvo. Po toni pràvi krao: Na sztäri za bozso volo, moje pitanye tecsàsz ne povej nikomi dokecs nebos vido moj kep. Potom krao szlobod zeme od pasztéra i dale ide sztov velkov goszpodov — za malo pràvi: , Goszpodje, — med vami steri de znao to moje pitanye razlozšiti tiszti dobi od méne edno vel-ko imänye. * * * Jaz pa prävim vszem tisztim postiivanim prijatelom, steri Dober Pajdàs kalendar stéjo i to pitanye rédno razlozsijo pa do termina v reditelsztvo poslejo, da vszi tiszti tao zemejo po liitri vö potegnyenem dobicski i nyihove imena kleti v kalendàri prineszémo. I Oglasivanja • u kalendarima obavlja uz najpovolnije uslove stari specijalni stručni ■ 9 BtOCKWEROV 0itf f,?A?ja • H —==— (ukoncernu INTERREHLDMD.O.) I S9 Zagreb, Strossmayerova ul. 6. Telefon 21-65. Poštanski pretinac 1-78. Predloži i troškovnici besplatno. H Szlovencov zsivlenye vu Zdriizseni Drzsävaj Racsun oni Szlovencov, ki szo za iszkanyoin szvojega vszäk-denésnyega krüha, odvandrali z-rojsztne domovine vu Zdriizsene Drzsàve Szeverne Amerike, je preci veliki, doszta véksi, kak szi tou nikàki miszlijo vu sztäroj domovini. Csi ràvno po nouvom poszigu-ranoni priszeljeniskom zakoni szamo trno malo — lehko povém, ka sze niti na pamet ne vzeme — Szlovencov pride vu eto drzsàvo, ali itak sze nas racsun povéksàva. Ka zakaj, tou sze zlejka razlozsi. Zato, ka Szlovenci z-trno mälicskim vöjemänyom, szkoro popolnoma drzsinszko zsivlenye zsivéjo i po rojsztvi decé je tak Szlovencov racsun vu Zdriizseni Drzsävaj vszigdàr véksi i véksi. Ali csi rävno, ka sze nas racsun povéksàva meszto poménsàva, dönok moremo tou poszliizsiti, ka szlovenscsina, szlovenszke nàvade i diih po krätki csaszaj prejde: eti rodjeno daco zse nej mogoucse za te Cile obvarvati, àr sze poamerikanizejrajo. Amerikanszka soula sze szkrbi na tom, naj bodejo dobri amerikanci i deca je tiidi gizdäva na tou, i moremo pripoznati, ka je tou prav i dobro, lasztivno domovino more szaksi liibiti, näjmre csi je tou Amerika, szvejta nàjvéksa i näjbogatejsa drzsäva, gde je z-ednim za vszäkoga pre-bivälca — kaksekoli nàrodnoszti -- vszàkeféle cslovecsa szloboscsina zagviisana. Ali nej szamo eti rodjena deca, nego tiidi privandrajoucsi, sze hitro privädijo k-Atneriki, na telko jo postiijejo, ka za krätki pär lejt véndar zse nede jäko täksi Szlovencov, ki nebi gorivzéli amerikanszko pörgarsztvo. Am^rikanizäcije egzäimen je podvakrat na leto i vszäko pout doszta Szlovencov vzeme tal vu tom, ki szo doszegamao vu popolnom racsuni vödoubili amerikanszki pörgarszki papér. Tej fakturni nam ocsividno poszvedocsijo, ka sze Szlovenci po lejtaj popolnoma poamerikanizejrajo, àr nouvi privandrajoucsi ne pridejo, ki bi prineszli friski* szlovenszki diih z-sztäre domovine, sztarejsi eti zsivoucsi Szlovenci pa po lejtaj szpomerjéjo, z-tàla sze povrnéjo vu sztäro domovino, na prisesztno generäcijo sze pa zse nemremo na-szlänyati, är — kak sze vise szpominam — sze vtopi vu mourji Amerike. Nepovém, ka bi nas szlovenszki jezik tiidi hitro premino, är sze na tom trüdimo na vecs sztràni. Té eil szliizsijo nase novine, „Amerikanszki Szlovencov Gläsz", nadale cerkvij i cerkvene soule, z-täla pa szlovenszka driistva. Vsze tou je pa szamo na tou priliesno, ka sze našega jezika bivatek podugsa, ali na driigo gledoucs, kakti szlovenszki diih, nàvade i vszàkeféle szlovenszke poszebnoszti, nega prilike, po steroj bi sze za prisesztnoszt lehko obvarvale. Z-recsjouv nas racsun sze bàr povéksàva, ali nej za Szlovence, nego za Ameriko. Po Itjtaj amerikanszki Szlovenci vecs nedo Szlovenci, nego szlovenszki govorécsi — Amerikanci. Amerikanszki Szlovencov edno nàjvékse i nàjznamenitejse szprä-visese je „Prvo Szlovenszko Bratovcsine Pomàgajoucse Driistvo", stero szo nisterni vrejli Szlovenci med velikimi tezsàvami nasztavili 1912. leta. Doliracsunavsi ràzlocsne zsmécsave, sze-je tou driistvo lepou pokrepsàvalo, kotrig racsun sze je od leta do leta pozdigàvo, àr szo previdli Szlovenci, ka plemenite cile i velike dobrotivnoszti navàja. 1916. lete je zse na tak mocsnoni fundatnenti sztalou prvo szlovenszko drüstvo, ka szo vu Bethlehemi (Pa.) dàli gorizozidati lasztiven Dom, stera je na eden stok lejpa i velika zidina ino na gizdàvi glàszi ame.ikanszki Szlovencov bivatek. Potom sze je szlovenszko drüstvo escse bole pokrepsàvalo i nyéno vrejdnoszt vszigdàr povéksàvalo, tak ka szo sze ednozadrügim nasztàvlale vejke (po-driizsnice) vu driigi vàrasaj, gde vu véksem racsuni zsivéjo Szlovenci. Ino dnesz zse mà 6 vejk tou drüstvo. Ka na kak mocsnom fundamenti sztoji vezdaj szlovenszko drüstvo, naj gucsijo szledécsi racsuni po officiàlnom vopokàzanyi pri maternom drüstvi vu Bethlehemi; steri szo juliusa 1-ga 1925. leta bili vodàni: Pejnezna vrejdnoszt 44.189 dollàrov 34 centov, gibajoucsa i negibajoucsa vrejdnoszt 51,272 dollàrov 87 cen.ov, drüstva cejla vküpno 95.462 dollàrov 21 centov. K-tomi racsuni telko zamerkam, ka je gibajoucsa i negibajoucsa vrejdnoszt po piavici doszta véksa, àr je telko szamo drüstva kostalo ino od tiszti mao sze je toga vrejdnoszt poredno pozdignola. Kotrig je preblizsno 1000; mejszecsno placsilo je po sztaroszti. Betezsne podpore plàcsa 10 dollàrov na keden ino za mrtelnoszt 600 dollàrov plàcsa erbasom. Zvön toga imenüvanoga drüstva jeszte escse vu Bethlehemi dvouje cerkveno tàkse drüstvo, edno katholicsanszke fare i edno evangelicsanszke gmajne. Tejvi placsüjete 8 dollàrov betezsne potpore na keden i za mrtelnoszt telko dollàrov, kelko kotrig jeszte (400—500). Bethlehemszki katholicsanci màjo prelejpo, veliko, na dvà torma nouvo cérkev. lejpi farov i letosz szo zacsnoli k-zidanyi nouve farne soule z-51.000 dollàrov sztroskami. Ta nouva soula de szobocskoga rodjenika, Veren Kelemen plebànosa szkrbnoszt i trdno volou diesila. Bethlehemszki evangelicsanci tiidi màjo prelejpo nouvo cérkev, z-soulov, farovom i vucsiteiszkim prebivàliscsom. Pod Dr. Stiegler S. Emo fararom sze je ta gmajna na mocsnom fundamenti nasztävila. Amerikanszki Szlovenci vu vszäkom tali lailturno zsivlejnye zsivéjo ino zgléd màjo tak pred amerikanszkimi oblàsztami, kak med drügimi närodami. Tüdi màjo vu Bethlehemi Szlovenszkoga Ploda Amerikanszki Pörgarov Politicsen Klub, cerkvene dalàrde itd. Ali vsze tou ji itak ne zadrzsij nazàj, ka nebi bili bouksi Amerikand, kak Szlovenci. Bethlehem, Pa., U. S. of Amerika Kardos Sàndor. Nàj miszli... Igraj cigàny, veszélo igraj. Igräj cigàny, veszélo igraj Szmej i radoszt nàj plése vgoszlaj. Moj radoszt nàj brnij vu sztrunaj. Zvün méne nàj nevej niscse tou ! Tak, nàj miszli szàksi od méne Cài mené bolij szrcé za nyou. Tóu, da vu szrcej mam veszélje. Pomali cigàny, tak ne igraj, Zsalosztno, zsalosztno mi igraj, Nàj miszli s/àksi tou od méne, Da joucsem od zsalosztne noute. Talànyi Frane. Kak je Bóg prvoga csloveka sztvoro, pozové ga pred szébe i ga pita: Kelko let bi rad zsivo ? Cslovik szi edno malo pre-mislàva i pravi: Goszpodne, zadoszta bou tri-deszét let. Kak je od Bogä vö priso nyemi je zsé zsao bilo zakaj je tak malo proszo. Za cslovökon je jiinec sou notri i té je dvaj-szeti let proszo od Bogä. Kak je jünec vö priso, zsao nyemi je bilo, zakaj je dvajszeti let proszo, är za nyegov teski zsitek je zadoszta deszét let. Pràvi nyemi cslovik: Csi szeti to doszta vidi daj meni deszét let. Jiinec nyemi ? nàjvéksov radosztjov tà dà. Zdaj je zsé cslovik meo stiri-deszét let. Za jiincon je notri sou sza-mär, Bóg ga pita: No szamär kelko let ti nàj dam? Telko Goszpodne kak cslo-veki, trideszét let. Kak je vö priso nyemi je zsé zsao lilou, zakaj je tak doszta proszo. Vinej ga pita cslovik: Kelko let szi proszo szamär? Noncs me ne pijtaj odgovori szamär, szamär szem biu ka szem treszeti let proszo — stero szem tüdi dobo — zadoszta bi meni bilo petnäjszet let sze man-trati na tam püklavon szveti. C-si sze ti doszta vidi — pràvi nyemi cslovik — daj meni ovi petnäjszet let. Z dobre vole — pràvi szamär — näj szo tvoje. Zdaj je zsé meo cslovik pét-deszétpét let. Za szamärom je notri sou pesz, té je dvanäjszet let proszo i sztej je oszen csloveki dao. Zdaj je zsé cslovik meo sésztdeszéttri leta. Za peszon je notri sla opica. Ona je dvajszeti proszila i sztoga je csloveki deszét däla. Kak sze je cslovik tak lepo zsivinóv vö zglijo je nazàj notri sou k Bógi i nyemi naprej dà to glijingo. - Dobro je — erécsé Bóg — csi szte sze poglijali näj tak bode. Ali ka je prišlo szté glijinge? To je prišlo szté glijinge, cslovik do trideszét let szvojega zsivlenya zsivé cslovöcsko. Od trideszét do stirideszét kak jünec sze manträ, tesko vlecsé szvoj sors». Od stirideszét let do pét-deszétpét let nyemi zsmetno szpàdne; pomali noszi szvoj bremen tak, kak szamär. Od pétdeszétpét let do sésztdeszéttrij ga domà pri ràmi nyàvajo nàj szkrp mà kak pesz. — Od sésztdeszéttrij let naprej szpàdne nazàj v decsinszke leta i sze zmenyajo zsnyim kak z opicov. Veletrgovina z vinom NADA I JÓZSEF Ponüia Prima sztàro MURSKA SOBOTA. in novo « vino po nàjménsoj dnévnoj J cejni. — Tocsna posztrezsba. • Pomali. Poszlüsajte eszi: To ka mo vam zdaj jaz pravo je tàks^ szvéta isztina kak da, vszaki -.sivécsi cslovik na sinyeki ma glavou i ne indri. V jeszén nisterni dén szem sze napouto v Mursko Soboto. Vremen je obläcsno bilo i tak szem szi domä edno sztäro razcseszano marelo szebov zeo — i to zato razcsészano är szem drüge ne meu. V Murski Soboti szem sou v Turkovo gosztilno na obéd. — Jaz szamo v Turkovo gosztilno hodim i to zäto, är tii dobim vszigdàr nàjboukse jeszti i piti, to vam pa vszém ovädim, ka jaz rad dobro jén i escse bole pa pijém. Tii szem mojo marelo v eden kot posztavo, tà coj med ove drüge marele stere szo zsé tam v koti bilé. Kak szem sze najo i nàpiu, szem miszlo plàcs^ti tiszto ka szetn potroso, ali dugo je ne prisao pregjen keiner i da bi mi zopsztom ne trbelo na nyega csakati tecsäsz szem sou i szem szi v koti med doszta sztojécsimi mareiami edno vzeu, potom — är je prednyi keiner escse itak ne priso — szem brez placsila odiso. Kak idem vö Szobote, pomali zacsne škropiti dezscs, na tou szi marelo gor potégnem, zdaj vidim da szem sze zmeso i meszto mojerazcseszane marele szem szi edno novo k szebi zeu. Za malo dvà csloveka bizsita za menov — edno je pregjen keiner i te driigi pa lasztnik te nove marele. Te prvi pravi: brez placsila je odiso. Te driigi pa pràvi : mojo novo marelo me odneszo. Prijéti ga trbej. Tak je, szem szi jaz tiidi zgucso: — prijéti ga trbej i szem pri ednoj hisi szkoz vräta v dvoriscse sztopo tecsäsz, ka szta oviva mimo méne odbezsala ... Dezscs henya. — Jaz szem zsédem. V Polani notri iden v Danijovo krcsmo, är szem cšiu ka dobro vino mäjo i to szem miszlo. kostati. Tecsäsz szem kostävo to dobro vino ka szen pijen grato. Vräk zsnyim, csi szem pijem szem pijem. Den je pretekau. Szunce je zsé dävnok za brek odislo i je kmica posztänola... • Domä szem I Sztopim v hiso. Bòzsa vola ka je to? Grmlenca i treszkanye! Moja vörna zsena sze krega: zalokanami teletami, oszlami, szvinyämi, z jiinci pa Bog znà szkém ne i escse kakse iména naprej neznoszi, vsze je vkiiper zgucsala — szamo mené je nyàla v mèri, moje krsztno imé je nienkràt ne povedala vö, tak je dobro, nàj sze li krega — szamo, da meni mér dà! Jaz szi potégnem marelo gor i sze na vszredi v hisi pod nyo szédetn. Tii szidim i csäkam, zamalo moja dràga zsena k meni sztopi i me pita : Ka szi odnoro! Ali ka ti je? Ne szem — odgovorim nyej mérno. Ka pa té vragä delaš pot tov marelov? — mi pràvi. Szmejom nyej odgovorim : Po toj velkoj grmlenci i treszkanyi csäkam ploho! •••••••• Zmešaj „MASTIN" enkrat na tieden eno prjiscso. Vszäksega rédnoga vèrta prva szkrb i najvékse veszélje je zdrava i lejpa domäcsa zsivina. Cela vrszta najnaprednejši zsivinokrmlenci zavalijo szvoj uszpeh (siker) i gotovo szrecso pri krmlenyi domäcse zsivine tak kak plemenszki i krmleni szvinyaj, po szvojem edino pravom vkiiper na-pràvlenom präji „Masztin-i" z lekarne Trnkoczy v Ljubljani Mestni trg 4. Szkorom 50 let sze zsé niica to szredsztvo za krmlenye zsivine i sze odlikuje v tam, da ne haszni szamo ka bi debele i masztne grätale, nego tüdi jäko ugodno pomaga tisztoj zsivini, stera je betézsna bila i nemre k szebi priti ka bi sze pomogla vzdrävji i da bi prvle gor vzéla. Za volo té dobrote je Mastin odlikovan na vsze velki mednarodnih razsztävaj z odlikovanyi, diplomami i metälijami, tak kak v Pàrizi, v Becsi, London! i v Rimi. Jaszen dokaz neprecenljive vrednoszti i sztälnoga uszpeha Mastina pa szo doszta zahvalna piszma stere dobimo celo leto den za dnevom. Navadno sze niica Mastin tak, ka edno prgiscso v rano szipleno na eden tjeden enkrat, ali pa dvakrat po pol prjiscse. Uszpej je gotov i sziguren. V sterom sze lejko prépricsate szami, kak sze jih je zsé pre-pricsalo doszta drügi rédni vértov. Cena Mastina 5 paketov 46 Din z postov vréd. „SLADIN" Dr. Trnkoczy-a redilno szredsztvo za dojencske odrazsle i rekovaleszcenti je po okuszu i redilnoszti näjbolsa i zdrava hräna, stera né szamo, da pri vszaksem nücanyi pomore k zdrävji i obhräni zdravje, nego tüdi pri vérsztvi prispara doszta penez na vödävanyi za kävo, csäj cukor i mleko stero popolnoma nadomeszti. „Sladin" ma v szebi vsze vrszte redilnoga mocsi, tak kak cukor, beljäleovine, proteine itd. zdrüzsene, är je napràvleni z szladu, stero je brez dvoma ena näjvazsnejsih redilnih mocsi. „Sladin" je zavolo toga preiskusen i ocenyeni na podlagi zdravniških izjav i doszta vrszte v piszmaj zavalijo tak zdravi kak betézsni küpci, da je okrepcsejocse hranilno szredsztvo zavölo toga sze pa näjbole priporocsa. Cena Sladina edna skatülka y4 kg. 12 Din poštnina poszebej. Nadalje sze priporocsajo: preparati: Naftol mazilo; odsztràni lisàle i szràb itd. Dvoini resztitnéiszki fluid tüdi konyszki cvet imenovani za drgnenye szvrho krepila konyszki udov. Vsze nadale pojasznila Vam dà brezplàcsno: Lekärna „TRNKOCZY" Ljubljana Mestni tra 4 (zràven rotovia) it 356. Na goricskom vöter pise, Deklica szi ocsi brise; Zsalosztna je, — oh szirocse — Ar je nyej mati vedno joucse. Gda je escse mènsa bila, Tou je nikaj nej poumlila : Csi je nyéna draga mati Nej tak, kak bi mogla bidti. Ali, zse (v deszétom leti) Nemre duzse zatrpeti : Széde materi v närocsa, Ino jo etak szpitàva: "Zakaj joucses mati mila? Obràz zakaj je pokrila Ti bolezen i sztaranye, Csérkvi tvojoj na vcaganye. Vidiš, zsenke szouszidove Szo veszéle, szmejéjo sze, Tebé pa jasz nej szam vidla, Ka bi gda sze veszelila. Povej mi oh, po pravicsi, Ka lezsi na tvojem szrcsi? Ka te boli, ka te tezsi, Da zdihàvas csejle noesi ? !" Mati, gda je tou zacsiila, Ocsi szi je pä zakria; Nej je mogla gor glédati I nej odgovora dati. Dugo je tou tak trpelo, Gläsza dugo sze nej csiilo ; Naszlejdnye li pä deklica Sz tuzsnim glàszom dale pita: "Pa zakaj vsze driijga deca Mäjo tüdi i äjteka? Jasz pa nemam zvüna tède Nikoga okouli szébe ! ?„ Na té szlejdné reesi mati Skrivnost nemre zadrzsati. Dejte küsne, obiné je, (Szrce v njej tak nàglo bije.) "Tou je tiszto — etak ercsé — Szrce moje ka tak pecsé: Ka ti àjto szvojga niti Nej mogla szi zaviditi ! Sziromàk, pa kak je zselo Küsnoti tv'e màio eselo. Ali, — ah ! — zsaloszt me tere, Csi miszlim na tiszte vöre. Prvo, kak szi na szvejt prišla, Velka nevola je zisla ; Priszilili szo nàsz v bojno, Pa v kak velko, pa v kak grozno ! Ocsa tvoj je tüdi tä sou, Ali, prevecs je zselo tou: Da bi le doteesäsz zsivo, Ka bi tebé ednouk vido. Jasz szam szàma ga troustala, Naj sze ne boji^ne stàra, Vej bojna vsze ne szpokole, Pa ga Boug domou pomore. Ali, po seszti mejszeci, Lekar rävno v tisztoj vöri Gda szam te obprvim vidla, Csarno piszmo szam dobila. Kak je zselno v rouke primlem, Naj je prestém, vö poglédnem : Mouzs me je sz-cejla povrgla, Gràtala szam tak, kak mrtva. Ocsi szo mi zakmiesnole, Zobsztom glédam bole-bole; Nej szam vidla nikaj drüjgo: Januaàra ...... vö premino. Kajezmenom,ztebom,zpiszmom Sze gopilo zse potisztom : Tou ti nemrem nazvejsztiti, Nej szam mogia vözvediti. Szamo tou pà poumnim malo, (Zse je toplo gracsüvalo) Tak, da z szna bi sze zbüdila, Ali znouvics porodila; Ma poszteii szlatdko lezsini, Priszebi dvej zsenszki vidim. Ete dobre düjse szo me Prejk szedem kédnov hrànile. Tebé szo tak vrédi mele, Prava mati nemre bole; Postüj zäto Koväcs Zsuzso, Ino Gyàmarovo Trejzo 1 ---Zdaj szi jeli zarazmila, Zakaj vszigdar szam zsalosztna ? Zakaj tuzsna diisa moja Nema nigdar vecs pokoja ? 1" Csérka gda je tou vsze csiijla, Naglàsz joucs sze szküzila. Koga zsaliije zdaj sze znà; Ona ocso, mati mozsà —. Mira tak vecs edna nema, Zsaloszt làda zdaj zse zsnyima. Csi ober nàsz Boug kraliije: Tou zagviisno vidi, — csiìje — I Bethlehem, Pa., U. S. A. Piszo: Polgär Sändor. Szpominanye materé. Ne zapravi domovino. Tvojo lejpo rojsztno hiso. Tiszto gdé szi gorik zräszo, 'I sze v mlàdi lejtaj zmenyo. Csi opesas velkom szvejti. Pridi domo pocsivati. V sztärom drevja ladnoj szenci, Na minocse szi miszliti. Te bi sze szmejé kak inda, Csresnye, rdecsa jaboka. Moj szin, dete bos znova, 'I pun veszeljà, kak negda. Moj szinek boj vören za nyo Szpominam te szamo na to: Ne zapravi domovino, Tvojo lejpo rojsztno hiso. Talänyi Franc. Dobro vöro meti je zselenye v szäkega csloveka, är vszàki znà, kak je neugodno, csi sze nevej nfgdär pravi csasz. Posznäna tvrdka vor H. Suttner, Ljubljana, stev. 989, Slovenija, zaväli szvoj dober glasz isztini, da vszäka nyena vòra mä natancsni i drzsócsi sztroj (verk). Sto kiipi pri Suttneri vöro je zagviisni, da ma najbougsi verk, i szi prihräni sztem csemére i poprävlanye. Lejpi cenik tvrdke Suttner mà vszebi escse doszta lejpo odeberàvanye vszeféle drüge zlatnine i szrebrnine i drüge glyne recsi. , , LeiP« dokaii za bolecsino olajsujocse, ozsivljajocse i okrepcsujocse do-ueianya prilüblenega Elza flujda so szpoznane szodbe zdravnikov iz praksze, nk ' • 'p !"°femsztva- Goszpod dr. M, David v Lisniavi pri Jaros|aw (Poljsko) pise. rellerjev Elza-flujd se je pri bolecsinajh nasztalih vszd reomatizma obneszo naravnoszt szijajno. V potrebi ga szaksemi näjtoplejse priporocsam. Gospod nrni7unff' t l , ^ (sP°dnyiej Ausztriji) je piszo szledecse : S Fellerjevimi Elza-proizvoai tak kak Elza flujdom i Elza kroglicami szem doszigno szijajne rezol-tate i szaksemi trnok priporocsam. G. Neugebauer Wien Vili London gasse 42 pise. rellerjev Elza-flujd jc biu priporocsen 83 let sztarci proti szlabim nogam i nyemi je hasznolo är zdaj doszta lezsej hodi i ga vecs ne bolijo. Pràvi Elzaproiz-vodi sze narocsajo szamo lekarnarja Eugen V. Feiler v Stubici Donji 838. — Hrvatsko. Hočevarjeva aromaticsna zseleznata tinktura proti bledoge obraza, szlabo-krvne i szlabin posztànyenim vszàkse vrszte. Za gorzrascsene i za deco. Številne zaväle na razpolago ! Glazsek 20 Din. Po posti v paketaj po 3, 6, 8 i 12 glazsov, sze razposila. Hasztlinszki ftrepilni Elihszér. Krepi zselodec i poviša zsmetnoszt. 1 glazsek 15 Din. Sandikarjev zdravilni pràj proti szvinfzkomi betégi Dava sze zdravim szvinyam 1 do 2 krat na tjeden zäto, da nebi betezsné gràtale i da bi zsmetnejseposztanole. Zabräni vövdariti rdecsico! Mejte ga vszaki vért domai 1 pakét 12 Din. Bosulin sveiice za maro proti szramnocsno vnetje i da ne osztànejo jalove kraveitelice. 1 skàtlica 30 Din. Lasztne specijalitete za liidij i zsivino! Vszako po posti pri-stelanye postnoobratno ! Lekarna pri ilngelju Vurhu Fh. Mp. Stanko Hočevar Vrhnika • Slovenija. ae Jugoslovanski Kreditni zavod v Murski Soboti r. z. z o. z. Obresztuje hranilne vloge in vloge na tekocsi racusn najugodneje. Poszoiila na vknizbeno, na vrejdnosztne papirje in na blago lezsécse v jàvnih szkladiscsih. — Inkaszo faktor in trgovszke in-formàcije. — Izdaja cseke in akreditive, izvršuje nakazila :-: :-: na vsze tu- in inozemszka meszta. :-: :-: ....................................................................................... QEÖEÖ! G7AWAWA\9 (yA^mwAWAWAs Q Ceplejnye szviny proti rdecsici. Doszta bolezni jeszte, proti steromi sze szamo z ceplejnyem lejko obranimo. Med temi je tiidi szvinszka rdecsica. Pasteur je 1882. leta szvojim gor najdenim vràsztvom pokäzo, da proti rdecsici vceplene szvinyé en gotov cajt ne. obetezsäjo v tem betégi csi gli pridejo z betezsnémi szvinyämi vkiiper, ali pa zdrügim tàksem, stero mä na szebi szvinszko rdecsico, baciliszte. Od tisztoga mau naprej sze je hitro tazsirilo po celom szveti ceplejnye szviny proti rdecsici. Miszlim, da pozna vszäki vért té nevaren betek. Opoinlin, da je poznänye toga betega to, ka-szvinya brez vszäkoga naprej vidocsega znamenya tesko betézsna grata: vecs nejej, szanio lezsij i sze v szlamo pokàple, na csrvej i med nogämi trnok vrocsa i zgine navàdno v 24 do 48 vöraj. Po vüjaj, na csrvej näjprvle rdecsa grata. Dugo bi bilou napiszati vsze znamenye toga betega. Té betek näj räj navädno pride v leti vtocsi meszecaj i v stere levéj sze szprävi, tam grozno velki kvär napravi. Szvinyé szprejdejo do szlednye. Od tèe sze razširi dale k szoszidam, tak kak ogen. Té betek napravijo male zsive sztvaré, bacili, stere szamo z mikroszkopom (povéksanye glazsojnov) lejko vidimo. Pa ne kak te edni pràvijo: n. pr. vrocsa rana, edna ali driiga trava, detelca, ali àr szo szvinyé na szunci itd. Dobro nam je znati, gda naj dàino szvinyé cepiti proti rdecsici, ka bi nebi meli pri nyéj neszrecse? Najboukse je zsé meszeca aprila ali mäja. Ka bi näsz menye kostalo, v ednoj obesini szpisimo szvinyé pri vecs vértaj vkiiper, té szeznam dajmo ritari da näj odposle zsivino-zdràvniki, steri je dolocsen od politiesne obläszti. Te bode cepiu szvinyé pri prvoj priliki. To vceplejnye valä proti rdecsici 5—6 meszecov. Cepiti je tiidi dobrò té, csi je zsé betek pri ràmi, ali szamo tiszte, stere szo escse nej betézsne. Sz hitrim ceplejnyem rejsimo szkorom vsze zdrave szvinyé, stere szo polek betézsni i od betezsni sze veeskrät tiidi resi polojno szviny, poszebno csi je mogoese, ka sze betézsne vcepijo v 8 vöraj dvakrat. Dober vért neszmi zsaliivati tiszti pàr koron, stere za vceplenyé pläesa. Ar sztem ceplejnyem v szlucsàji betéga obräni vsze szvoje szvinyé — csé pa ne bi bilé vceplene pa bi szprejsle i tak za volo zsaliivanya pàr koron, jezerke zgiibij. Vértovje poszkrbite sze, da v pràvom cajti dàte vcépiti vase szvinyé. da tak kak nàjmenye skode te meli pri szvinyàj. Ka bi nam szvinyé ràj jele. Ka bi krmlene szvinyé rajse jele, dajmo nyim na dén dvej pri-giscsi o szoleni ovesz, steri sze etak napràvi: Ovesz za dvà dnéva naenkràt denimo v edno poszodo tak, da edna vrszta ovesz i driiga vrszta szou pride, na to malo vodé vlejmo, po toni sze ovesz nadiije i za volo toga poszoda neszmi puna biti. Tiszte szvinyé, stere na dén za dvej prigiscsi etaksega ovsza dobijo, vszigdàr kajstécs rade pojejo. Kelko kg. sze zgiibi pri mrtvoj zsivini proti zsivoj? Pri jiinci i pri bikaj: na pò podkrmlene sze racsuna: pri 100 kilogram zsivon. Osztäne 52 3/4 kg. meszà, pri vopodkrmlené pa 58 kg. csisztoga meszà. Pri teletaj: 100 kg. zsivoj vàgi, sze racsuna 60 kg. mrtvé vàge brez csrev. Pri szvinyàj: na po podkrmlené od 100 kg. zsive osztäne szpucana, 72 % kilogram. Dobro vopodkrmlené; od 100 kg. zsive väge osztäne szpucana 80 kg. Rogàtna mara en i driiga fajta, kelko mleka dojij mära en i driiga fajta, kelko mleka Fajta Zsiviua Na leto Mleko je Da vaga dojij maszno zmocsaja Z Gornya inthali 320 2000 3-6 80-2 Hollandi 570 4000 3-0 1316 Montanovi 500 2800 3-6 112.0 Sveici 600 3300 3-6 132-3 Kuhlandi 450 2500 3-5 97-3 Szimenthali 670 3300 3-7 136-3 Pruzgani 550 2150 3-8 91-4 Birka 40 60 5-3 4-3 Koza 30 300 41 13-8 Cslovik. Kak cslovik raszté. 'Poprecsno je dete kak sze narodij 50 centimetrov dugo, i zraszté v prvom leti 20 centimetrov. Csi bi cslovik do 70 let tak ràszo kak v prvom leti, bi 14 metrov visziki zràszo. V sztaroszti 1 do 2 leta dete poprecsno zraszté szamo 9 centimetrov, v 3 leti pa szamo 6 centimetrov; od trétjega leta naprej pa szamo 3 V2 centimetrov, od 16. leta nadale pa escse menye. Moški szpol v 17. leti poprecsno 3 cm., v 18. leti za 2 cm., v 19. leti za 1 1/2 cm-> v 20- leti Pa szamo 1 cm., raszté pa do 25 let i v tej lejtaj szamo >/2 centimetra. Med deklami i pojbami je v räszti velka razlika, pojge rasztéjo näjhitrej od 16 do 17 lejtaj sztaroszti i tiidi vtej lejtaj sze nàjbole povéksàva tézsa. Pri deklaj pa 14 i 16 lejt sztaroszti, nàjbole pa v 20. lejtaj. Pojge szo mocsnejsi kak dekle do 11 let, po tém pa dekle do 17 let mocsnejse gràtajo. V zimi, to je od novembra do aprila deca malo zrasztéjo, tak na zsmécso kak na višino gledocs. Od aprila do julija pa raszté nyuva višina, od julija pa do novembra pa tézsa. isčua EuS Csevlopszhe potrebcsine kak: vszefelé leder, box, sevro, telecsi i kràvji leder v zsutoj, ali esarnoj fàrbi, podplate, gamase, kopita, cveki vszàkse vrszte, rinke, drete, cviren, klince, pile, fora, paszto, spago, vsze sujszterszko skér, pripràvleno i zgo-tovleno obiitel za gorzrascsene i deco, szandžle, kapucse i vsze driige potrebcsine odàva po nàjfalejsoj dnevnoj cejni IGNAC ZAMUDA trgovina csevlàrszkih potrebcsin Gornja Radgona pouleh mouszfa. Ludvik Obal manufaftturna trgovino Nemško Radgono Hauptplatz, Langgasse Priporocsam mojo bogato nalozseno bauto z modnim manufakturnim in belim o-o-o blàgom. o-o-o Nizfte cene! Tocsna posztrezsba! Adalbert SVßtßC trgovina z vinom in pos. vinograda Zbigovci posta Gornja Radgona Priporocsa szvoja izvrsztna vina po nàjnizsjoj dnévnoj cejni, v zalogi imam vsze szorte vina, zato pa szi lahko prebéra vszàki. Prekmurci! Pred kak bi kiipili na sterom driigom kraji vino, oglédajte szi mojo vino in zagotovo bodete osztali moji sztälni odjemalci. Prepricsajte sze! Dobro blàgo sze szamo hvali! Te edni tàli tela tüdi razlicsno rasztéjo. Nogé szo konec trétjega leta dvakrat i konec 12 let trikrat tak duge, kak szo bile pri rodjenyej. Kak cslovik vecs neraszté szo nogé pétkràt tak velke, kak szo bilé, da sze je narodo. Pred deszeti lejtaj szo nogé kracsise kak ovo telo i v 10 lejtaj szo nogé z ovini teloin ednàke, po 10 Ietej pa szo noge dukse, kak ovo tplo. Vlaszjé rasztéjo po 4 cm szaki dén i to szamo do 6 let, potóm vö szpàdnejo. Noétke rasztéjo szigdàr. Cslovik pri rojsztvi ma 280 gram možganov, gorzräscseni 3 funte i zsenszke pa 2-75 funta. Kelko josrtvine niica cslovik v zsivlenyi? Cslovik ponüca v szvojem zsivlenyi 25.000 kg. zmele, csi bi sztoga naednok szpekli krüj, bi ga telko bilo kak edna na stok hisa. Pitvine ponüca 25.000 litrov, meszä 18.000 kg., bilie 15.000 falätov. Szoli 200 kg. Csiovecsko leto v numeraj. , Csiovecsko leto 150 falàtov csont i pétszto zsil ma. Odras-esenega cslovöka krv petnäjszet kilo^ramm vaga; szrcsé szeden-deszétkrat bije v ednoj minuti, sésztreszti millio szedenszto sezdesét-dvakrat v ednom leti ; szrcé szäkikrät vdàrjenye stirideszstiri gramm krvij gene z meszta ; v ednem dnévi stirijezerostiristopéttreszti kilogram-mov. v csloveki cela krv v trej minutaj obhodi szvje gibanye. Plücsa v normalnom sztàni pét 'itrov zràka drzsijo; v ednoj vöri jezerodvej-szto krat szi odejnemo i v tam vremeni szedenjezero litrov zràka ponücamo. Kozsa trii vrszte mà, od trij do sészt milimetrov kuszto, sze preminyäva i v VSzäkom kvadràteentimetre dvanàjszetjezero pórus szpàdne; lüknice na kozsi pétdeszét metrov duzsine vözneszejo. Sze tej podätki sze raesunajo pri zdravon cslovöki. Kelko liidi guesi eden i driigi jezik na szveiti? To sze razmi po narodnom plemeni i jeziki. Szvetovna vojna je Evropo premenila kak pred jezero letaj po pogüblenom rimskom vlàdanyi ali tisztoga vremena, da sze je nàrod szelo z ednoga täla szveta v drügi lau. Prebivalsztvo celoga szveta vozneszé priblizsno 1821 milijonov liidi ; od tej je 465 milijonov pod vlädanya Velike Britanije, 118 milijonov pa v Zedinyenih drzsàv Szeverne Amerike i nyéni kolonijaj. Vecs kak tretina vszega prebivälsztva szveta je zdaj pod drzsävnim ravnanyem tej dvej angleški drzsàv. Francija mä okroglo 40 milijonov prebivaleov i pod szvojim ravnanyem pa mà v kolonijaj 56 milijonov — vsze vküp 96 milijonov lüdi. Itàlija mä domä i v szvoji kolonijaj 42 milijon lüdi. Holandija v Evropi 7 milijon, v kolonijaj pa okroglo 50 milijonov. Unija szovjetszki republik sztoji 135 milijonov lüdi. Kitajszka republika pa okroglo 440 milijonov. Nacsi je razpresztéranye jezikov od drzsävne obläszti. Drzsàvno ravnanje sze lejko premenij ali ednoga jezika gucsanye lüdsztvo je pa szigdär mocsnejse od drzsävnega ravnänya. Tragicsna ironija szodbe je, da sze szveta jezikov gucsanya nepresztàno preminyàva. Franssoszki jezik gucsi dneszdén 50 milijonov lüdi. Spans'zki jezik pa gucsi 80 miljonov lüdi, steroini csoj raszté escse doszta kak Indijanci, Zamorci, Mesztici i Unlaji juzsne i szrednye Amerike. Tüdi tak vNo formo sze povisàva porlugàlszcsina. 32 milijonov lüdi gucsi portogälszki. • Näjvecs pa gucsi angleški v Ameriki, Avszträliji, Kanadi, v Juzsni Afriki. Nemški orszäg je po mirovnoj pogodbi zgüfco velki tao szvoje zemlé, zdaj mä prebivälcov 61,440.000, z vüntoga escse nemški gucsijo v Avsztriji, Svéd., na Cseskom 2,250.^ • v Rumuniji 800.000, v Jugoszläviji 500.000, na Vogrszkom 480.000, na Danszkem 600.000, v Rusiji 1,000.000, na Polszkem 200.000, v Italiji 270.000 lüdi màjo materni jezik vsze vküper 78,000.000. Szlovanszki jezikov gucsi : Ruszki 112,000.000, polszki 24,000.000, cseskoszlovaski 11,000.000, hrvatszkoszrbszki 9,400.000, szlovenszki 1,300.000, bolgärszki 4,200.000. Vszi tej evropszki jeziki pa vrednoszt szamo tak i te màjo, csé sze zvün Evrope tüdi gucsijo, tak kak, angleški, ruszki, spanszki i portugalszki. Kitajscsina 435 milijonov, japan 80 milijon, indijszki jezik gucsi 230 milijon Iiidi, arabszki 48 milijon, afrikanszki 62 milijon malàj-scsina 60 milijon, turkotatärscsina 25 milijonov. Tè jezike gucsi doszta vecs lüdi, kak steri stécs sztàri kulturni jezikov Evrope. Zeleni piscsenci. Z lenovon olajon namazsi bilice i posüsi je, potom té bilice deni pod kokvacso, da sze vozlezséjo dobijo màli piscsenci zelenó pérje. Zsinyica v bilici. Z ténkov iglov szmeknimo bilice i v to lüknyo potisznimo zsinyico, po tom z krejdov lüknyo zamazsimo. Csi to jajce szkühaino i pred koga denemo, té de sze csüdüvo na tam, kak je prišla zsinyica v jajce. Bilice znotra napiszati. Raztopimo 40 gr. v jesziji 5 gr. bileno i 10 g. gubacs, püsztimo to razszladiti. Jajce sztém napisimo i na szunci posüsimo, potoni mocsno oszoljenoj vodi zkühajtno, po sterom lüscsinye tak, zemimo P ' da mrena pod lüscsinyen cela osztäne, na sterom de sze cela piszava vidla. Csi to pokàzsemo taksemi, ki nevej, kak sze to dela, de sze trnok csüdüvo na tam. Kak je od 12 polovica 7. 12-to številko etak napisimo: -XII i té mo vidli, da tega polovica je VII. Kak sze nemre zmocsaj napraviti. Csi je szmetana zsé v motjonici i mi szkrivomä en faiat cukra vrzsemo notri; motjonico kak stécs dugo de gono szmetana neszkocsi vkiiper, da bi zsnyega zmocsaj posztano. Ednomi robcseki kikéu zazsgémo i potom nazaj celoga napravimo. Navzocsi od ednoga en beli robcsek proszimo i nyemi povejmo, da tami robcseki en kikéu zazsgémo. Vroki pa en mali fa'àjcsek belo platno drzsinio, stero tak denemo belomi robcseki, da to niscse ne vidi i szäki miszli, ka je to isztina robcsek. Zdaj téj kikéu robcseka ali beloga platna ubri gorécse szvecse drzsinio i zazsgimo tak naj vszàki vidi, da isztino gorij. Po tam pa z velkivn hokusz pokuszon dajmo nazaj celi robcsek. Szkàkano jaboko. Csi v edno jaboko ltiknyo napravimo i v to liiknyo malo zsivoga szrebra vlijémo; lüknyo nazäj zadeiaiuo, po tam na toplo pécs denimo, jaboko z täksov radosztjov po pécsi bode plészalo tak, da bi isztino zsivo bilou. Ogen szébe metati. Zasziicsimo en faläjcsek ozsarjeno gobo v predivo i to denimo v lampe. Csi zdaj mocsno szébe pišemo, tak sze predivo ozsäri i zserjävo predivo od pädne i nam z lamp vö letijo perinye. V tam formi irnok dugo ogen szépe lejko mecsemo brez toga, da bi sze zézsgali. Szkoz lamp sze neszmimo odiihàvati, ne da bi perinye ali dim dol pozsrli. Steri kony sze ne dà podkàvati. Zamerkajte szi: z brutälnosztjov escse te näjbole pokornoga konya tüdi divjega napravite; ràvnok tak z dobrim djanyom sze te nàjlagojesi vkorij. Eden tjeden pred podkàvanyem vecskrät na dén, z lejpim djànyom zdigni konyi nogou i z ednim klücson vecskràt pomali vdari po nogi tam gde de cvek notri zabili. Pri podkàvanyi pa csi nescse naméri sztàti, daj nyemi malo obroka nàj jej, är tak sze szpozäbi na gorvdignye.io nogou. To tak sze nàj napravi vecskrät i kony sze coj navädi. EES3EÖ3 S TITAN JOZSEF trgovina z sziljom ČERNELAVCI kUpUJe vszeféle polszke pridelke i szadje vszig-dàr po nàjveksoj dnévnoj cejni. • • • ■ jcxiQoaarxiaoaat^oaoaatxiocioaa Grüntana 1855 Grüntana 1855 ASCHER B. in SIN MURSKA SOBOTA Telegraf: ÀRVAI. Telefon broj 14. Na velko ! Na malo ! Kolonszka, specerijszka in vszeféle mele, zrnya velka trgovina. Herceg-Boszne orszacska sze-kulàcijszkoga društva krajinszko zaviipnistvo. Edina prodaja petrolja in bencina „Vacuum" oil Comp. d. d § Zasztopsztvo csahovszhoga parnoga mlina Csahovec. atx)aoc3Q»)aoc2a»)aoc2a»)oc2oc2a Szuhics Jurij klobučar Mursha Sobota Veliki raktär najfinejši i proszti krscsàkov pa hob, gotov szpogen gvant i strumpfle, sze dobijo po näjmensoj szolidnoj cejni. Sztäri krscsäki sze vöszpucajo i na zselenye v kakso stécs färbo pofärbajo. — Dobri, lejpi, trpécsi model Bécsi i Gräca krscsacke sze szamo pri klobucsäri dobijo. Nlszlke cejne ! Vszigdàr terpécsi „Plodjenyä-Kalendärium" nàjhasznovitnejse hisne sztvàri. o> Plodjenyà zacsétek Plodjenyà dokoncseték Plodjenyà zacsétek Plodjenyà dokoncsétek Plodjenyà zacsétek Plodjenyà dokoncsétek Konyi Glavne märhe Szvinyé Konyi Glävne märhe Szvinye Konyi Glävne märhe Szvinye 1 Januar 2 Dee. 8 Okt. 23 April. 5 Mäj us 5 April. 9 Febr. 25 Aug. 7 Szept. 7 Aug. 13 Juni 27 Dee. 5 6 12 27 9 9 13 29 10 11 17 31 - 9 10 16 1 Mäj. 13 13 17 2 Szept. 18 15 21 4 Jan. 13 14 20 5 17 17 21 6 12 19 25 8 17 18 24 9 21 21 25 10 26 23 29 12 21 22 28 13 25 25 1 Märe. 14 28 27 3 Juli 16 25 26 1 Nov. 17 29 29 5 18 30 31 7 20 29 30 5 21 2 Junius 2 Mäj. 9 22 4 Okt. 4 Szept. 11 24 2 Febr. 2 Jan. 9 25 6 6 13 26 8 8 15 28 6 6 12 29 10 11 17 30 12 12 19 1 Febr. 10 11 17 2 Juni 14 15 21 4 Okt. 14 16 23 5 14 15 21 6 18 19 25 8 20 20 27 9 N 18 19 25 10 22 22 29 12 24 24 31 13 22 23 28 14 26 27 2 April. 14 28 28 4 Aug. 17 26 27 3 Dee. 18 30 31 6 20 1 Nov. 1 Nov. 8 21 2 Marc. 31 7 22 4 Julius 4 Juni 10 24 5 5 12 25 6 4 Febr. 11 26 8 8 14 28 9 9 16 1 Märe. 10 8 15 30 12 12 18 1 Nov. 13 13 20 5 14 12 18 4 Juli 16 16 21 5 17 17 24 9 18 16 23 8 20 20 26 9 21 21 28 13 22 20 27 12 24 24 30 13 25 25 1 Szept. 17 26 24 31 16 28 28 4 Mäj. 17 29 29 5 21 30- 28 4 Jan. 20 1 Aug. 2 Juli 8 21 3 Dee. 3 Dee. 9 27 3 April 4 Marc. 8 24 5 6 12 25 7 7 13 29 7 8 12 28 9 10 16 29 11 11 17 2 April. .11 12 16 1 Aug. 13 14 20 3 Dee. 15 15 21 6 15 16 20 5 17 18 24 7 19 19 25 10 19 20 24 9 21 22 29 11 23 23 29 14 23 24 28 13 25 26 1 Juni 15 27 27 3 Okt. 18 27 28 1 Febr. 14 29 30 5 19 31 21 7 22 1 Majus 1 Apri. 5 21 2 Szept. 3 Aug. 9 23 X & Zakaj scses méti ojzep-niscne prepelicsna lica Da ji le lejko odpràvis? Mores mEti SEhaszto gläUD? Sa szi lejko pomagaš! Csti szledecse ! Felerjeva Elsa obràzna pomàda je nàjboukse szresztvo stera napravi kozso na Jicaj i rokäj raéliko i csiszto. Po nyénom kràtkom nücanyi odidejo oszepnice. Po duzsen nücanyi i ma Zäjfa xa lepoto elegantne goszpé z nyim umivati se je pravi tizsifek, blaga i popolnoma neškodljiva so Elsa zsàjia v obliki szteklenic Elza lilijono mlecsna zsäjfa szeranyi odido vsze najfinejša cvetna zsäjfa .naredi vszako oszepnice i dobisglatko kozso mehko in nezsno. 1 komad 8 Din. lepo kozso. Zavojnina in poštnina poszebi. En pikszis 11 Din, pa- ,, „ kivànye i posta eksztra - EUa 9"«e"nowa zsajfa 2 pikszisa za probanye zrécfóma dobro. 1 komàd 7 Din 50. kosta z pakivanyom i Zavojnina i poštnina poszebi. z postov vréd 36 Din E|la boPakssowa ,sàjia to szamo te csi peneze . .,..,, , , , nap rei sze posleio àr Poszfbno prilublena. 1 komad 7 Din 25. Pakovanye • postarina poszebi, Elza kàtrànova zsäjfa za desinfekcijo rok i tela za glavo decam 1 komad 6 Din. Pakivànye i poštnin.: poszebi. i Elza zsàjia za britje nenavadno stedljivo v uporabi, se mocsno peni, omehcsa brado tako popolno, da ne dela britje nikakega truda. 1 komad 7 Din 25. Pakovanye i postarina poszebi Ako zselite Elza mila v oblilui steklenic za poszkusnyo. tedaj pošljite 'vnaprej 52 Din za vszeh 5 kosov, szkupaj z zavojnino in poštnino, (ftse po povzetju tedaj za 10 Din drazsje). /uni i BEI K-aiioc sieva lri- brčz 'v t' "aPra,v'jo. i pikszis 11 Din i Hega puder Dr. Klugerja postov'"^,!,! 'JS?™!11 1 Piksisa z odlikovan puder izkušene poznavalke ih1 il-/? , ! szamo rak csi sze : Daie koz3i barzsunaszt izgled. Škatlica 27 11,1 poslejo naprej. | Din 50. Zavojnina in poštnina posebe Cene szu té ..alale, da je nas kaiendär stampani biu v leti 1925 Pakivänvt' i nn.tn?,ta1ye .Proszimo 1 ali 2 Din stempiili poszlati. ' • 1 r'es .na t „irfef- £ "u- «M)ve?ano "z Paki™nyem : postav vréd», sze S-^Ä1, ,Da b' sze ,te sztroski vöznücali, sze priporocsa kak najvecs na edenkrat pristelati, ali za vees szoszidov vküper., r^r PriStelanye etak adreszérajte : EUGEN U. r&LLER, m map flonya Stute st. 138 Hrvatsko. naprej sze poslejo, àr povzetje (utànvételì 10 Din rfrakse. Else tekoese lilijòno mleko idealen proizvod dà lici ^dravo videnye 1 pikszis 13 Din 20. Pakevänye i posta eksztra. Elza pomàda za vlaszé to je tamot iiszka pomàda za räszte-ny e vl.àszi po sterom vlaszjé rasztéjd- i vecs ne kàplejo vö i dobijo lejpo szve-kio färbo i méki posztànejo tak, da S ré kakse stécs fri- Kelko sze radiem mojemi ekszcäjgi prsztankam i vsze tom;, ka szem vtam leti od Vàsz narocsila, Lejko. pravim ka szem trnok zadovolna... Tak pise goszpa lUara Dimič, Zagreb, Meduličeva ul. 17. ! Dobra miszeo lezsi v trgovszkom principi tvrdke H. Suttner ! Med tem, da driigi trgovci no dnévnoj nizkoj ceni menyevredno blägo poniijajo, razposila tvrdka H. SUTTNER szamo szolidno blago p > primerni cejnaj z principom: Procs z sslabim blagom ! Vszigdàr vékse število odjemalcov, kak tiidi številna zavälna piszma käzsejo, da küpci razlocsijo dobro od bozsnoga i tvrdko Suttner povszod priporocsajo. Vöre iz lasztne fa- brike v Svici. Vöre lasztne, po szvejti poznane imena: „IKO". Vöre iména ,Zenitlr i drügi poznani imén. Rosskopf vöre, z ä-te, szreb*ne tuia, nikei, acétne, za goszpod. igoszpé Zapesztne vöre, vöre z szvetilnim cajgarom. VekeVce, sztenszke voré z nibsiom. Lancseke za vöre, zlate, szrebrné, tuia, nikel, double ^^P^WSP , za goszpode Igié za kravate, gombe za mand- ooszpe zsetiine po vszäkoj ceni. • Obeszki, krizseci, amuleti. Krsztne szvetinye, skapulare. Zapesznice, naprszneiglé(gom-basnice,) zläte z drägimikamni. OringHne douhle.szrebrne, zlate z najfinesimi i driigimi kamni. Nasztolne nozse i rasoske. Zslice za kavo i szlatki Iéd. Škarje. Doze za -cigaretl'ne. Denarnice (pénztàrcàk). Vazsigacsi. Skér Harmonike. Zsepni nozsi, Britve. Masine za bri... Masine za vlaszé rezati. Diamante za glazse rezati. Zäto nej szamo dragocejnosti, zlatnino, szrebrnino i vöre nego tiidi razlicsne potrebcsine, kozsne izdelke itd. po vszej cenàj vszébiije bogato flosztrovani katalog, v stsrom szo tiidi razna z epne unzse, doze za I cigarete iabak, apsirftt' za brijanye ; tìrizs:gaese, lancseke. p rs/.tanke, krsztne obeszke i vsze ka zseleite szebe ali iomii kai senkati. i ti'' pravi Etea-miia apotekara Eugen V. Feiler v Stubici, kak: Elza-lil ino-:ttfcešno zsiiiic sze lejfeo prilozsi radi t udi obnoszti odjemalcev. Prosžite lejpi ! '•"el k i katalog (arjegyzék) v sterom vsze-fele najttete ka vam pri hisi trbej i za : am s>.mio i Din stempiiti za poštnino trbej poszlai Ssweäovni ^dposiliaini Svrdki i H. Suttner Ljubljana št. 989 Sztovenija» Dczsdzsfrne pliose marele,perilo, esevle, krsesakeitd. Kiipite nä falej pri JAKOBU LAH, MARIBOR, Glavni trg 2. J. StJepušin lesale priporocsa uiijboukse tambure, sztrune, partitore, škole i osztale po-trebesine za vsze muszikantne instro-h- mente odlikovana . na Pariskojizlozsbi Cenik franko. To szo tvoji prijatelji ! To je pogledni! té glä-zsek mä v szebi zsé 27 let vö szprobano prilübieni „Fellerjev Eis- uid" steri lejkoti bolecsinfzbolsa i mocs däva kak kozmetikum jevre- tine mocsi i lepote Kak mazalo za szäkse« bolecsine valä. Za kotrige p o strapaci, nape oszti, triidrioszti OpeS- nie itd. krepi i ozsivla. Kak szresztvo za negovanye vüsst, jako pri-liibleno za volo dobro delanya na zobäi i cseliiszti. Za gut poszebnn v mrzlo m i mutrom vremeni par kaplic mei zmešano trnok haszn1. Za negovanye kozse proti vszem necslszlojocsi, jako ofr skajocse csiszti i ozsivla kozso. Za negovanye glavé krepi i csiszti kozso na glavi odpravi liiszke. Po zimi näsz varuje proti poszlad:cam rno rote i mraza Po leti je friskajocsi dodätek k vodi za mujvanye .i kopanye. zmensa svicanye i dez nf'c'éra Pri 1000 prilikaj sze pukäzse kak dobrodjln k i näj ne fali niti pri ednoj trsi i fam liji. Par kaplic vala doszta bole kak stera stécs francusku palinka. V vszàkoj (amiliji sze more niicati i valä za vsze bolečine: Mnogosztranszki nii« prävoga Feiler Eisa-flujd je vsze povszédi poznani i da ga vszi yàiijo more biti dober! Pristelanye po posti kosta szpakovänyem i szposztov vréd : 1 paket z 6 dvoj. ali 2 spec stekl. 62 Din 2 „ „ 6 „. in 2 „ „ 96 „ 3 „12 „ in 2 „ „ 130 „ 4 , „ r 12, „ in 4 „ „ 170 „ 5 „ , 18 „ n 4 . „215 „ 6 „ „ 18 „ in 6 „ „ 210 „ Sto scsé probo pristelati näj posle 30 D,n naprej za ó dvojnäte ali 1 specialen glazs, är mensi glazsi 8 a i 10 Din draksc pride. Zdrava krv i mccsni zcivcipr'sparajo potovanye po toplicaj. Elsa-ribni olaj mocs dä.a szäkomi, näjboie pa szlabim zsenszkam i deci. Bled: posztänejo friski redecs. Tüdi szlaba deca i obesfitlive zsenszke ga tade p jéjo 1 glazs 22 Din Elsa-kina zseCezno vino za szlabo krvne i bledega obräza 1 glazs 16 Din 50. Zselezn liker (Hegaferrin) zselezni album f na t 19 Din 80, medicinalni konyak od 20 Din dalje, kineski csäj od 3 Din dalje, rumova eszenca za 5 Dm 30 in 19 Din 80. Elsa.mentoini esrtnik proti gläva bo-lecs ni, migrin i bodanye 1 komad 10 Din. Cene szo té vaiale, da je nas kalendär stampani b u v leti 1925. Pakivänye i posta : Szamo pri Elza-fluidi szo cene z pakivänyem i postov vréd. 1 ri vszem driigom posilanyi sze pakivänye i posta poszebi racsuna i näjfalej. Da bi sze te sztroski vöznücal,. sze priporocsa kak näj vecs na edenkrät pr steiati ali za vecs Szoszidov vkiiper. Na pltanye proszimo 1 ali 2 Din stemplin poszlatl. Pristelanye etak adreszérajle. EU6EN V. FELLEH, Marnar, Oonjs Stubica št. 238 Hrvatsko. No vidite enkrat edno lejpo dobro vöro escsé Vam lasztnik szigurno i gizdàvo: „To je Suttnerova vöra prave marke „IKO" ! 10 zapovedi za ktipce vör. 10 vazsni naszvetov za nase cenjene cstevce. Vöre in lancseki po vszej cejnaj, kak tüdi doszta zahvalni piszem je razvidno iz bogato ilosztrovdnoga kataloga, steroga dobijo nasi cenj. cstevci csi sze szkli-cujejo.na nase priporocsi o, k-senki, csi poslejo natancsni naszlov in 2 Din za poštnino na: 1. Ne küjpi bozsno vöro. 2. Pazi, da sze vöra dobro zapré. 3. Ne küjpi vöro, stera je szamo od zvüjna lejpa, pa szlabo je naprä-vlena znotraj. 4. Pazi csi je vöra od reditelja dobro regulirana i namazana z olijom. 5. Küjpi vöro od reditelja izdelovatela in ne od taks», steri od vör nika ne razmijo. 6. Ne püszti sze z domnevnov niszi-kov cejnov zapelati. 7. Premiszli, da je domnevno hisziko küpleno v oporabi näjdrakäe. 8. Ne püszti sze z zapelivriimi garancijami premotiti nego pazi na ime in gläsz tvrdke. 9. Pläcsai räj nekaj vecs za dobro vöro \z prvovrsztne fabrike, prvič, kak kaj bozsnoga küjpis. 10. Csi sze nemres odloucsiti, pre-csti prvlé velki katalog fabrike vör H. SUTTNER, kak vöro küjpis. Vse te gornye pogoje za nabavo szamo dobri vör vszebiije sztäro znana szve-tovna tvrdka SUTTNER, stere natancsni naszlov za nabavo iz Jugoszlàvije od szpodi navedemo in stera ma läsztno fabriko v Sväjci. Suttnerove vöre odijo na szekundo natancsno ! Anker Remont Ross-kop vöre iz nikelna in ocl?. ClUnder Remot vöre ocelne, ni-kel, szrebr-ne, tuia i zlate. Anker Remont vöre za goszpode ocelne, ni-kelne, szre-brne tuia i zlate. Anker Remont vöre za zsenszske ocelne,szre-brne i zlate. Moške Anker vöre izoclanikel, szrebrne in zlate. Vekerice, sztenszke vöre, künyszke vöre, sztenszke vöre z nihalom. Anker Remont vöre làsztne tvornisye znamke „IKO" Anker Remont vöre „Zenith". Zapesztne vöre za zsenszke i gpszp Zapesztne vöre Doublé-zlàte. Zapesztne vöre speci-jelno za szoldàke. Vörezszve-tllnim caj-garom. Lancseki za vöre za goszpode in zsenszke zlàte, szrebrne, tuia, doublé, ni-kel i ocelne. Bougse ne najdete! Gdèrkoli iscsete, tiindrik ne najdete bougse, nindrik lepše i nindrik cenejše : Zašito perilo za moške, zsenszke i otroke. Jäger perilo, szrakice lacse, szpodnye janke. ' Delavszko perilo z mocšne bele ali szive tkalcsine Sorci, sorci za goszpodinye, sorci klota i etrocski sorci. Blago za moške i zsenszke obleke, kak: motni kamgarn, seviot, szüknyo, barsun, loden, hlacsevina. Volneno blago za zsene i otroke v vszej färbaj, letno i zimszko Novoszti za bluze, zefiri, flanele, bar- het, delen itd. Pralni barhet, flanelaszti barhet za obleke, perilo, bluze, barhet za podloge, vsze v modernih färbaj i vrsztah. Tkàlcsine—pralno blago sifon, platno beljeno i nebeljeno, za obleke, sörce, periio, za prtovje, briszacse 1 posztelno perilo. Szivo platno za moške sörce i delavszke obleke, oxford za szrakice, inlet za blazine, cvilh za posztelino,blago za szlamnyäcse (sztrozsäk). Gotove, kom-plektne posz-telne garniture, sztolnyeki, szal-vete, briszacse, zavesze Tak fàl kak privai sze znonkar nindriV indri nenre dobiti finom, dobro blago za m "■ske i zsenszke obleke. Poslite mi zdaj escse.. . pise goszpod Jos. Premerl, DonyaStubica szto i szto taksi piszem szvedocsi, da Vasz nude nscse bougse i falei vödoszlüzso kak sztära poznana i poštena zsé od 1869. leta sztojécsa specijalna hisa R. MIKLAUC, Ljubljana št. 365. Piste natancsno, kaj zselejte i kelko penez miszlite za to vödati, vözaszlüzseni bodete ctobro i nato z< duzse csasza prészkrbleni ! Za odgovor i cenik prilozsite 2 Din. Robci kak: naglavne rute v lejpi färbaj, velki na plécsa i szvileni robci. Kravate za inoske i zsenszke, naramnice. Zsepni robci, beli z lejpimi kräjnikami. Nastrlkano blägo — moške, zsenszke i otroške strum-fie, strikane rokavice, m odrcski jopice,nastr kani robci iz berlin-szke volne, na plécsa robe'. Pokrovci i pa-plani, flanela-szte i konyszki pokrovi. Preprbge i zavesze, posztelne oprave itd. Zsé 9 let drzsij od Väsz kiipleno perilo stero je escse takse kak novo. Zdaj mi trbej blago za obleke i Vasz proazirn . .. pise goszpod Milivoj Mesarovič niaj.or-auditor, Skoplje ]0ZvtffnoG5ipn rastai l pH1lìr iinsiiunnn sto scsé za szébe, za zseno i deco ali fi g blflU IIUI SII Ce 131 ' sto scsé za szébe, za zseno i deco ali prijàtele kaj kiipiti, da szi prvle poglédne Vas cenik. Zsé doszta let kiipüjem vsze moje potrebcsine pri väsz i szem trnok zadovolna z Vasini blägom. Tak psse Marija Vanjek, Zagreb, Jurjevsko 31-A. Dàri, steri szigdàr razveszelüjejo i steri szo velkoga postenyà dariivatelom sze kiipiijejo sz;imo v szvetovno poznànoj trgovini SUTTNER, steroga dobro blago uzsiva Szvetoven szlovesz. Nikelnäszta Roskopf zsepna vöra Tuia nikelnäszta vöra z 2 pokrivaloma Zenith nikelnäszta vöra sz 15 rubini Szrebrna tuia vöra z 2 pokrivaloma Kozsnata uapeszn ca z vörov Szrebrni maszivni lancSek Szrebrni maszivni priveszek Szrebrna kronica Zlàti double-nas nyèk loncsek Zlati double-kr zsek Szrebrni prsztanik z lepim kamnom Zläti double-nasinyek 14-kar -zlati loncstk trnok f ni Zläti double loncsvk za vöro Szrebrni priveszck Natancsni cen neszmo mogli pred stam-pànyem tega ogläsza dolocsiti. Proti po-silanyi 2 Din v znamkaj (stempln) sze posle velki cenik sz kepami. — Na pitanye sze sporccsajo näjn'sise szedanye cene piszmeno—Pos la sze proti naprejplacsili ali pa povzetju (utànvétel). Csi sze Vam kaj ne vidi sze szaki cajt vö minéj. Vszäka vöra je natancsna repasirana, namazana i sze zapira tak, da ne more pràj v nyo. Vsze zläto i szrebrovo blägo je uradno zaznamovano. Lasztna fabrika vor v Svàjci H. SUTTNER, szamo » Ljubljani št. 989 Krscsanszka szvetovna razposiljàlnica Podrnzsnic ni ! Maribor Gospodska ulica 3. Näjveksa zaloga galanterije, igracs, drobnije i pletenin. Na drobno. Na veliko Iv, Kravos, Maribor Aleksandrova 13 Telefon 207 Slomškov trg 6. Turbe z iedra i kufri za potovanye v szäksem velikoszti, kak tiid za piszme i za dame täske. bugelär si i za tabäk itd. Nahrbtniki za soläre, planimec itd Lederne gamas , ovratniki, nagobcsniki, bicsi, vrvice za psze, gobe, kozsice i scsetke za kacsiija. Dézsne ponyave za vozé i konye v szäksoj velikoszti. Vsze felé okovi za konyszko skér z n kla medi, poni-klano ali csamo lacerano. Gonilni jermeni z la Iedra, kak lüdi šivalni i vezalni jermeni. Vszefelé v jermenàrszko, szedlàr-szko i torbärszko v sztroko szpa-dajocsa popravila sze prevzemejo i po mozsnosztl hitro napràvijo. julij Fischbach fabrifta za Izdelovanje kefe in csopicsev MARIBOR Gosposka al. S Židaushs al. 4 Izdclovanye vszeh vrszt kefe ' csopicsev za induszti ijszke ali poljedelszke sztroje itd , fine ali :-: navadne kefe za izvoz. Ka sze je vsze zgodilo v premi-nocsem leti po szvejti. Jugoszlàvija, naša drzsäva v szvojem bogäsztvi i mocsi bi bila bläjzsena domovina za szvoje prtbhàice csé bi bila napràvlena v notränyi razmeraj po zselenyi liidszlva i csé bi mela zsé enkràt ednäke drzs. zäkonye za v nyej sztojécse vsze (rij narode. To sze pa lejko zgodij szamo té, gda sze zsé enkrät rejsi szvajüvanye med Szrbi, Hrvati i Szlovenci. Kak je znàno sze celo szvajüvanye szücse v pitanyi okolik toga: Ali szmo Szrbi, Hrvati i Szlovenci eden närod ali pa ne? Drügo pitanye, stero zhàja vö sztoga prvoga, pa sze glaszi: Ali bi boksi biu za nàsz centràlizem ali federalizem? To je: centralizem je tiszto ka sze nàj vlàda ceìi orszäg z Belgràda, tak kak je zdaj, ali pa nàj rnàjo Hrvatje i Szlovenci szvoje minisztre domà v Zàgrebi i v Ljubljani steri bi lé dezsele po potrejbi szvoji prebivàlcov ravnali tak kak bi lüdsztvi boukse bilou; na priliko tak kak je v Zedinyeni drzsävaj Szeverne Amerike, v Nemskom ali pa v Svàjci. Nasa drzsàva zsé oszmo leto sztoji i do szega mau escse vszi ininisztri szo v tam p tanyi buknoli. Rešitev ,e (ezska àr vecsinoma Szrbov je za centràiize.ii, z véksega tàla vszi Hrvatje i Szlovenci pa szo proti cenlràliszticsni i szo za federalizem. V pieminocsen leti ali leta 1924 je Davidovičova vlada to pitanye za isztino miszlila rejsiti. V toj vlädi szo bili minisztri Szlovenci i tüdi je zsé bilou pripràvleno, ka v nyo sztopijo Radicsovi poszlanci, ali ka sze je zgodilo? Vednom lejpom dnévi je od visise oblàszti pretiszk prisau i vlàda je neznàni zrokov vulo mogla od-sztopiti. Po tom je prišla nouva vlàda Pašič Pr bičevič, steriva szta parlament razpüsztila, Radičovo sztranko na Hrvaškem szta posztavila pod obznàno i jo razpüsztila, voditele hrvaške pàverszke sztranke pa szta dalà zaprejti i je pred birovijo kak veleizdajalce (hazaärulo) i kak komuniste posztavila, potom szvojem deli szta nove volitve razpiszala. Vszi znàte kak sze je godilo pri tej volitvaj! Z kaksim (eröszak) nasziljem je viàda delala po čelom orszàgi, zapérala je vsze tiszte lüdij steri szo sze malo bole potrüdili z agitàcijom za opozicijo i sieri szo proti vladi vüpali rejcs povedati, prinasz v Prekmurji ravnok tak kak indri v drzsävi je Radicsovoj sztranki prepovcdono bilou vszàki gyüles drzsänye i agitacija, za R^dicso' o sztranko csi je steri kaj pravo szo ga vcsaszi zàprili i hišno preiszkà"o szo z orozsniki napravili. Kak na priliko v obcsini Brezovci, naenkiät je 10 zsandàrov prišlo i szo pri vszi • tiszti hišno preiszkàvo napravli steri szo pod-p-szali tediteli Dober Pajdaš kalendàra Talànyi Franc-i za vlozsitev kandidatne Ragicsove liszte pri' Okrozsnom szodiscsi v Maribori. Ali vsze naszilje je zobsztom bilou, vjàdna sztranka je v celoj drzsävi szamo 10 glaszov vecs dobila od opozicije. To sze znä ka sztàksov màlov vecsinov sze pa dà lesko vlàdati, za volo toga je Radikälna sztranka zacsnola pogäjanye z Radicsovov sztrankov kak z nàjvéksov opozicijovov sztrankov izvoditeli Hrvaškega naroda, da bi sze szporazmeli. Rävno tak szo Hrvatje sztàli pred teskim odlocsenyem. Oni szo isztino zmagali na Hrvaškem, ali v drzsavi szo itak meli vecsino nyuvi naszprotniki. Za Hrväle je nasztanolo zdaj pitanye: Ali näj mérno glédajo, kak v goszpodarszkem na ii'koj ide päver, delavec, trgovec i mester? r li po tàksein csi de nadale lak slo, do mogli na duzse escse dr/sati szvoje protivnoszt? Odgovor na to pitanye szo Radicsovi poszlanci previdli kaje boukse szporazmenye, kak pa szploj na nikoj priti v goszpcdàrsztvi. Tak te edni kak te driigi szo vidli, ka de nàjboukse sze szpo-razmeti. Szte szitoacije sze zacsnolo pogäjanye med zasztopniki naj-vékse szrbszke i nàjvékse hrvaške sztranke. K zaprejtomi Radics Stefani szo prišli vladni zavüpniki steri szo sze zsnyim v temlici pogajali v tam pogäjanyi szo sze horvàtke zglijali v takso formo ka szo szpoznali Vidovdanszko usztävo, Kràiesztvo i vsze to kak zdaj sztoji! Ali od szvoji viszoki cilov szo zàto itak ne doj zavalili nego szo szamo odlozsili na poznejši csasz. Po tom pogäjanyi je Pasics-Pribičevič vlàda buknola. Pribičevič steri je miszlo v Jugoszläviji Tisza Pisto spilli je pri vjsisoi oblàszti milosztjo zgübo! — Nasztävila sze je nova vlada z Radikälne kak nàjvékse Szrbszke sztranke i z Radicsove kak nàjvékse Hrvatszke sztranke. Hrvatje szo dobili stiri minisztrsziva tak kak: minisztrsztvo logov i bàjc, za trgovino, za posto i za agràrno reformo. Tä prememba v politiki za hrvatszko je znamenita, är v tam pogàjanyi v sterom szo sze Srbi i Hrvàtke pogajali je szpoznäno, ka szo Szrbi i Hrvàtke ne eden nàrod nego dva! Sz tém je vöpovedano, da fundament centraliszticsne vidovdanszke usztàve sze gible! Si szporazmenyom med Hrvati i Srbi je vidovdanszka usztäva szpre-menyena csé bàr je to ne r.indri v protokol vzéto. Ali itak tä po-gàjanya i glijinga je zsé forrnälno szprernenila usztàvo. Nadale prinasz v Szloveniji sze je tiidi v politicsnom ozéri szpremenilo. Szlovenszka republikanszka sztranka i szamosztojna kmetszka szta sze zdrüzsile v „Zvezo s lovenszkega krnecskega ludsztva". To szta sze pa zdrüzsile zäto àr szta sze obedvej sztranki za ednàki ciu borile. Po zdrüzsitvi szta vödalej na narod eno mani-fesztàcijo stera je szledecsa: Celomi szlovenszkomi nàrodi i celomi päver-szkomi lüdsztvi! Kultunio-politicsne i goszpodarszko-szocijalne razmere, v sterom zsivé nase päverszko ludsztvo, mestri i delavszki sztan i nasa inteli-gencija, z ednov recsjov celi szlo.venszki nàrod, zovéjo na szamo-pomocsno delo v namenyem, ka sze doszégnejo csloveka i naroda dosztojni zsivlenszki pogoji, steri z delom rok sztvàrjajo celo kulturo, pravico i szloboscsino. Zdaj sztojecsa politicsna razceplenoszt Szlovencev je celomi našemi lüdsztvi szamo škodila. Enkrat zsé more Iüdsztvo szpoznati, da mà szvojo düsevnoszt, z recsjov szvoje narodne i politicsne cile, szvoje ednäke duševne i materialne interese. Da pa nàsz Szlovencov malo jeszte, je potrebno, da szi poiscsemo mogocsne i zaneszlive zaveznike zviin nase màle domovine i sztäksimi steri szo ednäkoga rnislenya i rnàjo znami ednàke interesze, i tak rokou vroki z dobrim mislenyen i odlocsnim delom doszegnemo szküpni ciu. Ti cili szo za näsz zsivlenszkega pomena Csé bi je ne doszégnoli — stero je pa ne mogocse — henyali bi zsiveti kak narod. Té nas zaveznik je celi pàverszki nàrod hrvatszki steri je nas näjblizsänyi szoszid od Prekmurja dokvarnena i sterimi zsivémo zsé 13 sztolejt v prijätelsztvi. Nadale je nas ciu, da to velko i mocsno zvezo sz hrvatszkin narodom escse szpunimo szpàverszkin sztänom naroda szrbszkoga. V tom cili szta sze zdriiisile Szamosztojna kmetszka sztranka i Szlovenszka re-publikanszka sztranka. Àr po tom velkom i mocsnom zdriizsitvi szmo szamo mogocsni, da pàverszki sztan lejko pride tak dalecs ka enkràt de sze on szam v szvojoj drzsävi ravno i ne kak do szega mou, ka ga driigi ravnajo. Anglija. V Angliji rävnok tak, kak v drügi drzävaj je med prebivalci navola. Pred ednim letom szo delavci bili na vladi pod vodsztvom miniszterszkim predsednikom Mac Donald. Delavszka vlada je probaia resiti velko goszpodär-szko krizo na Angleškem, stera je bila v drzsavi med brez dela sztojécsim ludsztvom. To szo pa miszlili tak rejsiti, ka szo sze trgovinszko pogodili z Ruszijov, szkosz steroga bi Angleška indusztrija doszta dela dala szvojemi brez dela sztojécsemi ltidsztvi i tej bi tak dober szliizs meli. Ali od té pogodbe szo sze Angleški lordi zaszagali är szo sze bojali kak vszéj orszäga sze bojij goszpoda od bolszeviske agitacije. 1 da bi to pogodbo sztrli szo v vsze mogocsnoszt sztorili proti delavszkoj vlädi, da bi jo « buknoli i to sze nyim je tiidi poszrecsilo, na tó je Mac Donald nove volitve raszpiszao v tej volitvaj je pa delavszki pärt zgübo i to zäto, är szo edno hamicsno piszmo napravili, stero szo pod-piszali Ruszoszkoga minisztra Zinovjev-a. V tom piszmi je bilo, da naj komunisti zacsnejo krvävo revolocijo. Angleszi sze pa domäcse revolocije trnok bojijo, zäto szo pa pri volitvaj od Mac Donalda vkraj obrnoli i tak szo lordi veliko vecsino" dobili. Zdaj vladajo na Angleszkem najhüsi nasz-protniki Ruszije, steri nescsejo nikäkse prijätelszke zveze meti z Ruszami. Francija. Tiidi na Francoskom szo bile volitve Jani-i sze je tüdi trnok szpremenilo v ravnanyi drzsäve, tu je pa ravno naszprotno prišlo kak je v Angliji bilo. Pri tej volitvaj szo szocialisti vecsino dobili. Tak je prisao za mi- niszterskuga predsednika Herriot delavszki vezer. Herriotova vläda je napravila velko delo v lom, da je priznala szov-jetszko Ruszijo, to pa zäto, är szkosz toga sze dalou resziti pred vojnszki dugi, Stere je Ruszija ne scsel zpoznati. Ali tä vläda je tüdi buknola zavolo z notrisnyi razmer. Italija. Mussolini diktätor sze escse itak mocsno drzsij, tam zsé szkoram parlament niksega velänya nema, drzsäva sze ravna z näj véksov nasziljom. Nemcsija. v preminocsen leti je mrou te prvi szo-cialisni republikanszki predszednik Ebert. Ebert je biu delavec v szvoji mläei Iejtaj vö sze je p.ävcso za szatlara, potem je dale studerao, posztano je zsurnaliszt v ednom provinsz-kom värasi, szledi je v Berlin prisao i je biu zvoljeni za voditela szociäl demokrata parta, potom pa je drzsäv-ni po-szlanec poszto. Za nyim szo zvolili za predszednika nemške republike generäla Hindenburg-a. Nyegovo zvoljenje szo v Angliji z velkov veszeljov vzeli, är szkosz toga miszlijo preblizsävanye med dvöma drzsävama. Angliski diplomati bi radi Nemcsijo szpravili v Driistvo narodov i tüdi nyim pomagajo prizselenyi znisanye vojne odškodnine placsüvanyi, stero morejo placsüvati 30 let dugo. Anglija bi Nemcsijo zaradi toga rada szprävila v szvojo prijatelsztvo är sze boji Ica Nemcsija v zvezo sztopi z Ruszijov. Avsztrija. Avsztrijska republika je dobila ve|l 75 parnikov 36.000 km zseleznic, 200.000 uradnikov, ® hoteli, brzojavi, banke, farme, zemljiscsa. — Te- denszki odhod sz szlovitimi Empress brzoparniki iz jgj Hambourga—Antwerpena— ® Cherbourga—Havre Szamo 4 dni po odprtem morju ! — Najvekse udobnoszti tudi v III razredi. Izvrsztna hrana z vinom in szkrbna posztrezsba! Natancsnejsa .pojasznila glede potovabja in izszeljeniskih predpiszov daje tocsno in brezplacsno zasztopsztvo za Slovenijo Josip Zidar, Ljubljana 1 Dunajska cesta 31. | V. Okrajno glavarstvo Ljutomer. Ljutomer vsak kvat. torek Vel. noči. Cven 7. september. Sv. Križ pondeljek po Tihi nedelji, 3. maja, 26. julija, 6. nov. Negova 8. septembra. Mala Nedelja četrtek pred nedeljo presv. Trojice, 21. oktober. Veržej 6. maja, 29. september, 30. november. Gornja Radgona 3., februarja (na Blaževo), 25. maja (na Urbanovo), 10. avgusta (na Lovrenčevo), 15. november (na Leopoidovo). Sv. Jurij ob Ščavnici 3. febr., 25. april, 21. november. Sv. Duh 24. avgusta, 13. decembra. Medjimurje (kotorska oblast Čakovec). Čakovec cvet. pondeljek, 29. jun., 3. a"g., 25. novembra. Draškovec sreda po Jurjevem, 7. in 16. avgusta, 11. nov. Kotoriba 9. marca, 27. junija, 30. septembra, 30. nov. Nedelišče 15. junija, pondeljek po Angel, nedelji. Prelog Bink. torek, pondeljek po Jakobovem. Rac-Kaniža 16. maja, 24. junija, 10. avgusta, sreda po Beli nedelji. Mursko Središče 1. ma;a, 20. avgusta, 26. oktobra. Štrigova 19. marca, 22. julija, 30. septembra, 4- decembra. Sv. Helena pri Čakovcu 18. avgusta, 22. septembra. Sv. Rok pri Čakovcu na Rokovo in Mihaljevo. Mesto in okrajno glavarstvo Maribor. Maribor (mesto) vsak drugi in četrti torek v mesecu sejm za vse vrste domačih živali Ckonj, goved, ovac in koz); če je v torek praznik., se vrši živinski sejm dan poprej. Vsak petek sejm za prašiče ; če je v petek praznik, se vrši svinjski sejm dan poprej. Vsako sredo in soboto tržni dan za vse kmetijske pridelke in suho robo, kramarje itd. Slovenska Bistrica 24. februarja, Veliki petek, 4. maja, 4. junija, 25. julija, 24. avgusta, 14. septembra, 28. oktobra, 21. nov. Poljčane pondeljek po kvat. nedelji v postu, pondeljek po Vneboh., 29. avgusta, 15. novembra. Sp. PcJskava 3. februarja, 10. marca, 30. junija, prvi pondeljek po 3. avgusti, 9. septembra. Sv. Lenart v Slov. goricah 20. jan., pondeljek po Beli nedelji, 19. maja, 24. junija, 2. avgusta, 4. oktobra, 6. novembra. Fram 26. julija, 21. septembra. Mesto in okrajno glavarstvo Ptuj. Ptuj (mesto) živinski sejmi : ?a konje in rogato živino vsaki prvi in tretji torek v mesecu, za parkljarje vsaka sreda; tržni dan je vsaki petek; letni kramarski sejmi se vrše: 23. aprila, 5. avgusta, 25. novembra. Sv. Andraž v Slov. goricah 13. junija, 30. novembra. Ptujska gora 18. marca, Veliki torek, sobota pred Križ. nedeljo ali pa sobota po Vel. noči, 2. julija, 14. avgusta. š * J Gosztilna Ludvik Cipot Tišina Tocsi näjbouksa vina i sze dobij vszigdär jesztvina. Priporocsa sze csevlarszki mojszter Stanko Žiger v Ljutomeru Izdeluje obuvala näjtrpezsneje in najceneje. Sztrojno kljucsaunicsarsztuo in „WEKA" (Berbnife in Barbo) v Ljutomeru Izdeluje vszakovrsztne transmisije in vsze v to sztroko szpädajocse po-trebcsine, kakor tiidi nàj-boukse brizgalne, zsveplal-nike itd. Näjrazlicsnejso pokrivanye cerkvenih in drugih sztolpov, ter najnovejše sztrelovodne napeljave izdeluje promptno in szoiidno. Oglejte szizaloga. a Zdraviliscse Szlatina Radinci Radinszka szlatina: Zdravilni Kraljev Gizela vrelec Nàjmodernije urejena ordinacija sz röntgen aparatom, kvancseva in szoncsna lucs, pantostat itd. Zdravijo sze vsze bolezni. Mineralne parne i oglikokisele kopeli. szezona: 1. junija de 30. szsptembra." Fai i trpécse blàgo csi scséte küpiti, tak prite v Brezovce h Benho Kdlman-ni trgovina z mešanim i msnu-fakturnim blagom. Tii dobite: Blägo za nioske obleke, vsze- felé stofe i ceijge. Vunatno blàgo za zsenszke. Szetkäno blägo za perilo i sörce. Parhét, nàjlepse robce na glàvo i na sinyek, nastrikani szpogen gvant i strumpfe za zsenszke, moške i deco. CuliBr, kavo, szol\ petroleum itd. Denko Jak. tislar MURSKA SCBOTfl, Slovenska c. 2GS Dela vszefeié tislarszko delo, kak najmodernejše pohištvo z trdoga ali z mékoga leszä, tiidi pri zidanyi vszàkoféle delo vzeme gor. Delam tüdi skrinye najfinejše i näjfalejse. Janez Cvetic trgovina z manufakturo Murska Sobota Cerkvena ulica 176 v szvojoj hisi. Tou vszàki cslovik dobro zna, ka dobro i trpécse blàgo sze nàjfalej dobij v Pücinci szamo v Man-ovoj bouti Tak kak vszefeié Engliski i Cseskj stofi, vunati, ceijgi, parheti, plätno za blazine, näjinocsnejsi sorci, drug vszefelej mintaj, robci, nastrikani szpogen gvant, zgornyi prtovje na posztele itd. Kak tiidi cuker kava, potrolej, szou i vszefeié * o-o o-o drüge hišne potrebcsine. o-o o-o 1 I oc Sze znà, da nàj bouksi kuferni kotli za zsgänye i v kotlenico szo szamo tiszti steri sze delajo pri Lovro Tomažič, kotlar-i MARIBOR, Sodna ulica 24. gOQDDOOQDaOOÖDJDQDQQOQQQQQQQöQQÖflacraonQPQDDDS sr a C3 D B C3 ta ra ca ca Ci ca Prvoursztiia zdrapszfpena i li vini najhohsa szlatina Szlatina Petanci Europe najvéhsi szénsav-natron-litltion drzsécsa fciszila vodo. Läsztnika : Vogler Jozsef i iénos P«sta, telif. 'fi in zselezniska posztaja: SZLATINA moimi 18 C3 ca G ca B ca ca QQDüflCDoaaaQDöOflQDQOi^örQccaüODjaoDnooccccoccß u—<.i3i i «„ai j..—»—t^at x ir.xjciciaD V Turkovoj gosztilni v Murski Soboti sze szigdär dobij frisko pivo pa dobro vino in vszäkem vremeni näjbougsa topla i mrzla jesztvina aaaaaaaaacaaaaccicacaa Pojbics Jozsef fàrbar za obieko Murska Sobota Hädginnsha cesta Vu färbanye zemen vsze feie gvant, stofe, cajge i plàtno, stero sze pofàrba po zselenyi vu kàkso stécs fàrbo. ZsalnB obiske » Z4 »orai zgotovim. Kocsvara Stefan sloszar i mehanikar Murska Sobota v dvorlscsi Péterkoke gosztllne Popràvla nàjfalej vszefelé masine za sivanye, bicikle i vsze driigo mehanicsn" delo. Knpiije sztàre za sivanye masine, o-o stere nàjdrakse plàcsa. o-o 8 Masin sioszarszka ! i mehànicsna delavnica j Ivan Kozic ! Murska Sobota iLendausba ulica 60 prek od Benha S II I II II I Prevzeinem vsze felé mašiti I 1 g sloszarszko i mehänicsno ! I delo, specialno predelava- I ! nye i poprävlanye mlatilne 5 I dampfrnasine i vsze felé I • driicrp ìriasinp «rrvtr>r» Qiitn_ 9 • I- driige masine,motore,auto- | | mobile,gaternezsage,inline g Ii vsze v to sztroko szpäda- I j jöcsa dela ponäjfalejsoj ceni B Näjbogsi Portland-Cement, I Paper za sztrého, Izoler- ! papér za zid, Beton za I mokre peovnice, Siein- ~ kohl, Superfoszfat (mu-tragy), Vogelje za ko-vacse, Drva vszake vrszte sze dobi po d n e v n o j ceni pri • CZIFQTÜ Viktor J trgovina z leszom, drvami i premogom ^ Murska Sobota. | IPriporocsamo, da küpüjete szamo . gk KARO-csevlie ! ^^ stere dela szamo tvrdka ! Dragotin Roglič, Maribor : Koroška cesta štev. 19. I Zahtevajte z d^pisznico od té tvrdke brezplacsni album-cenik. | / Trgovina z muzikalijami in godbenimi instrumenti ]os. Hofer, Maribor Šolska ulica 2. Najmodernejša fabplba mesznófi izdelkov z ledenov falirilio in z iiladilnicov r ìmport-export govenszko zsivino in szvinyszko Jos. Benko Murska Sobota Pivnici in Früstökovälnici sze toesi vszigdär frisko pivo i dobro vino, pa sze vszakum vremeni dobijo vecs féle topli kolbaszi Delajo sze vszäke vrszte kolbaszi, szalämi (zimszki i tüdi letni), vsze-o-o féle prekajeno meszo o-o No velfeo i m malo sze dobi v Milici -M mmz Näjfale sze dobi mela, cuker, szö i vszefelé specerei blàgo, tak tüdi Portland-cement, vàpno i vszefelé drüga zselezna poszoda pri i escse salonit je nàjbògsa pokrivàtja pala. Bögsa je kak kaksa stécs drüga pokrivàtja nà-prava är je lehka, nezgo-riva i trpliva, zäto tüdi näj-falèsa „salonit" je po nigdas- 2 nyem Eternit sistemi narejeni. Delajo ga v Solini pri Spliti. Prèk-murbzko skla-discse je pri Čeh E Bäspar trgovini Mur. Sobota. Vsze potrebno sze zvè tüdi tam. Da pa escse izdak nàjfalej in nàjbougse blàgo sze dobi pri BRATA BRUMEN näh'üfiii*'pòièg bipaVijs V Murski Soboti m SfiWi pol« ttoajrtjB V zàlogi szploj fäjni, mocsni stofi, càjgi, druki, parheti, belo plàtno, zsuto plätno, cefiri, posztelina, sztolnyeki, robci i vsze ka trbej za obleke. Nadale màta vszefelé specarijszko, galantrijszko blàgo, drobnijo, tüdi velika zaloga čevljev od najfalejsih do najbougsih. Màta zalogo amerikanszkih oi\Tr»rn •__.. za svelje, szabole csevljare i bliNUbK-maSinOV za privatno domàcso nücanye. Masini sze dobijo tüdi na 2 leti réte placsüvanye. Dobro blago sze szamo hvali. Dobro blago sze szamo hvali. ' J /• 1 -WfllaE . TM Obi az vsz3kse|nase lublén.e ertinyi 4 ; e szmejé, csi' dobi za malo penez i truda v. k ätkoir caiti zamäzanoga pränya biiszkatno belo perilo. To je zelou enosztavno! Pränye näj sze namvcn v p vejmo szkouz nemesi, v raztöplenom za pränye vpräj „zsenszka hvàlà" ir po town sze pere, kak navadne i Schichtovov zsàjfov znamka „jelen4*. Hitro i brez truda z perila vöodide vszàksa fleka i perilo sze sztt ;n oràoi Pazita na Ime ..SCHICHT" ! ; ■1, m p*. "IlilMffT • h\ "il • ' . «aR jfilfl^ : «* - _ / gf Kak je jelena v «>.i-«à.-.ahyi ne mogoeše doszégncti, räv-nok k; k sa j e rti di ' r.*' zse 77 let aeprekysz1iva, Tu le piipoznäno näjbouksi proizvod te rszte, zavolo pränya v mocsi i vövdätiya pa tüdi nàjfaHsa \ Zahtevajte szamo prävo Schichtovo zsäjfo z gorenyo žnarrko i vsze driigo enošziavno zavrnite !