St. 24 Poštno tekoči račun št. 24. V GORIC1, <&a« 7. junija 1922. Posamezna štev. 20 stotink. Letnik V. ____V V 'zliaja vsako sreJo opoldne. Vclja zNARODNE TISKARNE« v Goricfc. — — Bpr? PTT TÄ 7 Vsi se dobro spominjamo prvih dni Povojnc dobe. Vojaška čelada nas je po- krila in v njeni senci je bilo še svobodno dihanje greh. Vsako naše gibanje, vsaka Pesem, vsaka beseda, pa na.i je bila še tako nepolitičnega značaja, je bila proglašena za protidržavno. Modri gospodje, iki so za- Kospodovali nad zemljo, so hoteli zago- spodovati tudi nad ljudlskim čustvovanjeni mislili so, da se dajo šege, navade in jezik °dstraniti na način kot uradništvo in na- domestiti z novim. . -.Vv. ! V teku mesecev jih je stvar sama no- l'čila ravno o nasprotnem in prišla je doba *rednih« razmer, če jih smemo brez iro- Jrtje tako imenovati. Prva najsilnejša teža |e padla z ramen, počasi korak za korakom in tipaje smo si morali priboriti pravico do Kovorjenja, do slovenske pesmi, do društ- venega, političnega in gospodarskega živ- Ijcnja. Za naivneže je seveda to izgledalo fi!ko, kot da tega poprej nikoli imeli nismo in da šele zdaj vživamo veliko milost svo- bode in se razvijamo. Naš narod se je dobro zavedel, kaj ie bil nn kaj je ime.l. Narodna zavest ter in dojenakov, so- cialno skrb za vojne isiroite. Kongres .ie iz- dall v francoslkem jeziku zbrane refesa+e oficielnih delegatov zastopamih Uržav, \z kateirih morejo vsi 'delavai na polju sikrb- sitva za mladino črpati zelo ve'liko dobrih navodil. Na iniiciaitivo kongresa se je usta- uovila Mednarudna zveza za varstvo mla- dine s sedežem v Bruslju, katera inia predvisem dolžnost stopi'ti v 5tike z vserr.i podobnimi že obstoječimi mednarodninii organizacijami in si v sporazumu z njirni določiti svoj delokrog. — Zveza hoče biti posreidovalec med vsemi onimi, ki se v posameznih državah zanimajo za varstvo rnüadttne: pospeševati hoče študi.i vpraša^j varstva mladine, pospeševa*i tozadevm zalkonodajo v posameznih državah, sode- lovati pri mednarodnih dogovorih, tičočih se varstva mladine. Zveza ima dolžnost preizkusiti vse posamczne načinc mladin- Sikega vairstva in zbirati praktične sku- šnje. — Ölan te mednarodne zveze .more biiti vsalka država, ki plača gotov prispe- vek (pri več Ikot 10 miliijonov prebivalcev lctno 12.000 beijgijslkih frankov) in tudi vsak posameznik ali pa posamezne orga- nizacije. — Zveza more v posameznih državah ustanoviti svoje podružnice, ki imajo gotovo samostojnost; predpogoj je, ! da je iz iste države včjanjenih vsaj 50 čta- nov v zvezi. — Zveza bo izdajala svoj po- seben list (revijo) v francoskem in an- gleškem jeziku. V niej bodo odtisnjeni vsi zalkoni in naredbe posameznih držav, ki se 'tičejo varstva mladine. — Tudi Jugo- slavija je bila pozvana, da dopošdje vsc doscdaj izdanc naredbe in zakone, ki sc tičejo varstva mladine. POZtV. Izmeniava denarja. Prosim posojilni- ce in hranilnice, ki so učlanjene v »Za- družni zvezi« v üorici in ikii imajo še ue- izmenjane krons)k.e vloge v jugoslovanskih zavodih, da ni'i takoj pošljejo sledeče r»o- datlke: 1. Znesek. kakovost vloge; ali tc- koči račun ali depositi staroavsitrijskih kron. 2. Ali ste se držali doslej natančno vseh vladnih navodil gilede izmenjave? Kaj ste storili, kedaj, številike aktov. da- tume itd. 3. Odgovori vlade na Vase pro. šnje in vloge. Dodajte še morebitne dru- ge podaitike. Treba, da zacnemo talkoj e- nergično akcijo za izmenjavo. Naslov: Rim - Roma, Camera dei deputati. VirgfliJ Seek. Kmetifski tecs] za učitelje. Deželni cxlbor javlja, da se bo otvo- rilo kmetijski tečaj za učitelje po sledečem programu: Leta 1922—23 se priredi v Go- rici tečaj za ljudskošolske učitelje, ki se nameravajo potegovati za mesta vodite- ljev in učiteljev na kmetijskih nadaljeval- nih šolah. I. del tečaja (avgust-septeinber 1922). Vena snov: kmetijske nadaljevalne sole, njih namen in organizacija, načrti itd., splošno in posebno poljedelstvo, sploš- na in posebna živinoreja. II. del tečaja (1923). Učna snov: vinogradništvo, sad- jarstvo, kmetijsko gospodarstvo in knjigo- vodstvo, kmetijske obrti itd. Ure za prak- tične demonstracije se določijo med teča- jem. Vsak tečaj bo trajal najmanj pet ted- nov. V tečaj se bode sprejelo 30 obiskoval- cev. Od teh je lahko šest takšnih, ki so že obiskovali podobne tečaje, ki jih' je prire-! dil že pred vojno podpisani deželni odbor ali pa so se priredili v kakšni drugi deželi, kjer so kmetijske razmere različne od onih v naši deželi. V ta namen so se ustanovile učne podpore po 600 lir. Od vsake učne podpore se izplača 250 lir v prvem delu Dan plačila. Krik se je dvignil med možmi, kater: se je razlegnil do Grumperka, ki je temno 2rl na zborovalce, ki kot bi slutil svojo u- M)do. Doli z gradovil Podrl: jih bomo!« Go- ^Pode pa pobesili!« »Mirno, rnožje! Mi bomo govorili zad- nJi, naj govori visokorodn: patrijarhov od- ^slanec, ki je danes v naši sredi.« »Smrt njim!« so zakiričali možje eno- j Slasno. »Obsodba je že izrečena,« je povzel ^olčan z ne^olÜko izpremenjenim glasom. *Ob.sodba je bila že izrečena od patrijar- ^a nil md smo se tu zbrali samo, da to ob- :&(>dbo vzamemo na znanje. in da jo izvrii- ^H). Prosim gospoda odposlanca časti- Vrednega de Piexisin gospode odposlance ^esta Čedada, da spregovoTijo in poveclo Svoje inisli in želje. Mi pcHslušamo in storili "Onio vse, Ikar bo v naši moči.« »Tako!« je don el o od vseh strani. Uslužni de Pieris je vstal, pomel roki J1 dejal s spočetka tiliim, pozneje moč- ^sn glasom: »Ne bom vam razlagal vzroka, zakaj J° Patrijarh in gospod delJa Torre izrekli j Jako obsodbo, saj ste vzrokc prineslii v ^Wlej vi in jih opisali, saj te vzroke be- rem na vaših obrazih in vaši sveti odloč- JJ^sti protd ikršitteliem reda in miru. Pa- «iüarh se po zmagoslavni vojisiki s tu;ci ^aveda svoje moči in ve, da je praviično J1 se ljudstvo reši pijavk, zato je zapovc- , ö^» 'Kar je zapovedal. Ne more vam dru- I gače pomagati, Ikot da vam da malo četo vojakov, ki jo morate hraniiti vi. Izvrsüc svoje delo po svoji panietii dobro, on vam pošMja svoi pozdraVi« Glasno pritrjevanje je slcdilo tern be- sedam. Komaj se^je potlegel zadnji glas, je stal viiisokoirasti Cedajec de Fabris med možmi. Skoro visi, Iki so imeli kaj opraviti v Cedadu, so ga poznali. Bil je pravÄ gro- movnifk. Imel ie več telesne moči kot ra- zuma, vendar je vplival na množice. Spre- govonil je z gromkim glasom v nekoLiko I okornem slovenslkem narecju, »Možie! Nebeška je ta dotVina, xajsko je naše mesto. ko bi gadje ne lazili po nj:. Ti nam v&e volinijo in pomandlrajo, blago- Ti nam vse osiinijo in pomandrajo, blago- Pomandraiti gade! Poglejte tri gadja gnez- da: Urušperk, Grumperk an Arenpcrk. Ali ni sramota, da še stoje? Mene srbi dlan in ne bom zaspal, dokleo" si ne sezidam liše iz kamenja iteh gradov. Prisežem!« »Prisežemo!« je zahrumelo ckI vseh strani. »Prisezimo sveto, da ne . bomo trti želi niti mlatili, niti /trgovali niti obrtovali, ! doikler. ne bpdo gradovi naši.« »Plrisežemo!« Sto in več rok se je j dvignilo, vsled ^rom.ovitegn klica se je ] zemlja stresla. Bil je_velicasten prizor. »Kaporjaki naj poginejo! Naše geslo bodi: Kaporjak!« j »Kaporjak!« »Niti na Tolmünskem jih niso marali. Oni nam bo_do pomajs^ali.« »Na Totlmin#o: kdo gre na Tolmin- , skp? Jalkob gre na T.oJininsiko.« | Možje so se pomešali med seboj in j težko je bilo zborovanje. Govorili in sve- tovali so vse vprefc. Eni iso hoteli napas'.i grad še tisto noc, drugi so dejali, naj poča- kajo na pomoč Tolmincev. Z velikim tru- dom in ko se je ob vrčih dobrega v>ina, ki so ga pripeljali za njinii, nagibal že ve»4-, so se zediniili, da je povöljnik *dridejo Tolminci an zma^l ga bo v pair duel gotova.... ^ % Jl 2e davno je vstala luna iznadjemnih • robov gora, Iko so se vračale pdfarnezr.c gruče glaisno razgovarjajoč domov. I »Kaporjak! — Kaporjak!« so se po- slavljaii. Kako da so nad goro Mijo üsü večer ležali tako temni oblaki? Kaiko da je sova talko strašno vptla v stairih drcvesih nad Tarčetom? Ali poje grofom ali naznania kaj hujsega? Tudi veter je čudno šuniel, voda je s čudnim šumom tekla v ikoritj, pes je imel hripav glas. Polonqa ni mogla spati. Polna glava inisli jo je mučiila. »Kaj fro žnjo? Bila je varana po besedah in ne po sreu. Oče je zdaj to spoznafl, mračen je in till, .lure je ifotovo obsojen, irazbojniik in grof jo je ho- | tel — zase, lopov... Ali bi se oče zdai u- pirail Štefanu? In če itudi izposluje Jakob zanj pomiloščcnje — on ima kri na ve- sti. Saj on morda ni kriv — saj — alii ona ga vidi vedno krvavega pred seboj, veel- ; no begajočega ž njo po neznanil piistin- jah.... Strašno!....« I Zamižala je, da bi zatrla mtisli. Ko je pogledaJa skozi okno, se ji je zdelo, da vi- di s.enco, ki se jc potuhnila. Kdo je? Ali je Stefan? V h.ijm je biila sama vidnejša... Zdeilo se ji je, da jo je nekdo pdklical..... tiho, nalahno... »Polonca!« Kot omamljena je sitopila od okna. Tisti..hij) je začutiila, da ga kljub vseinu ljubi, da mu je delala Ikrivico in svojemu šrcu tudi. Vsa omotična je zapustila sobo in stopila na prosto.... Tni örne sence so pilanile k nji, zama- šile so ji usta, da ni uitegnila Ikrikniti od smrtnega iznenadenja vsa zavzeta.... One- svestila se ie v trdem naročju tujca. kj ni bil Stefan. Dva Lkonja sta v nafflem diru oddinala po cesti pod Landarjem; eden izmed «konj je nos/il čudno breme na sebi..... Uro pozneje se je ustavil Jakob Ur- hov pod oknom Polondčnem: »Polonica!« Vse tiho. »Polonica, slišiš!« Mrtv.a tišina. Polonica. K Štefanu pojdein, on pride. Ali naj mu nese.m pozdrave?« Prazno okno je zijalo vanj. Vzpol se je na oknrL. soba je bila prazna.------ Čez pet miinut je zarj.ul Poloničcn oče, da so ga slišali v Bijače ,in daleč o- krog. Stisniil je pest in se zaklel, da jo maščuje. Jakob se je noslovi'l in odšel še tisto . noč na Tolminsko. I (Dalje.) tečaja leta 1922 in 350 lir v drugem delu tečaja L 1923. Obiskovalcem tečaja bo na razpolago tudi prenočišče v skupni spal- nici, ki je v poleg nahajajočih se prostorih, kjer se bo vršil tečaj. Prosilci morajo vlo- žiti prošnje za sprejem najpozneje do 10 julija t. 1. na dežclni odbor v Gorici, Vsaki prošnji je priložiti potrdilo okrajnega šol- skega sveta, da je prosilec res učitelj na tej ali oni ljudski šoli dežele Goriške-Ora- diščanskc, tcr izjavo, da se prosilec ob- veže redno obiskovati ves tečaj 1. 1922-23 in se podvreči izpitu za vstop v drugi del tečaja in konečnemu izpitu. Absolventi ce- lotnega tečaja se bodo lahko potegovali za podelilev vodstva in za poučevanje sploš- nili in strokovnih predinetov na kdkšni po- polni kmetijski nadaljevalni šoli. V tečaj vpisanim pa, ki so redno obiskovaK I. del tečaja 1922, bo mogoče podeliti in izročiti le vodstvo in ponk v I. tečaju kmetijskih nadaiicvalnih šol, ki se otvorijo to jesen. i Spniniadi 1923 bo položiti izpit za vstop v I I!, del lečaja črez vso učno snov, ki se bo predavala in obravnavala v I. delu tečaja (1922). Za vsa nadaljna pojasnila naj se obrncjo na prizadeti deželni kmetijski urad v ' iorici. Iz poIitiCnega d ruštva Edinats. Stovo. Na zadnjem občnem zboru dru- štva »Edinosti« v Sežani je dr. Wilfan od- loŽil predsedniško mesto. Odstop ni niko- gar presenetil, ki pozna razmere. 2e lani, ko je bil dr. Wilfan izvoljen za državnega poslanca, je on sam uvidel ne le korist, marveč tudi potrebo, da odloži predsedni- ško mcsto, ke sta mesti poslanca in pred- sednika društva, ki ga je poslalo v parla- ment, inpompatibilni t. j. nezdružljivi, ka- kor je na pr. nezdružljivo mesto predsed- nika posojilnice in obenem nadzornika. Ta navada velja pri vseh kulturnih narodih in mi Slovenci pač ne moremo biti nekaka »extra-wurst«. Društvo ima namreč tudi soditi o delovanju poslancev, to pa je se- veda nemogoče, če so poslanci odborniki. Tudi drugi praktični razlogi so silili v ta odstop. Občni zbori, sestanki »Edinosti« so se neštetokrat odlagali, odnašali zaradi odsotnosti predsednika dr. Wilfana. Ka- kor je znano, mora poslanec prebiti okrog 9 mesecev v Rimu in je nemogoče, da bi vestno vodil društvo. Tako so se dejanski silno važua vprašanja puščala vnemar in je narod vsled tega bil večkrat oškodovan. Občni zbor se je tako odlagal od oktobra na februar, od feruarja na majnik itd. brez konca. Poslanci se lahko udeležujejo sej, imajo v odporu glas, a odborove seje se tnorajo vršiti, vsaj redno, brez ozira na prisotnost poslancev. Upamo tako, da bo odslej društvo lažje imelo redne seje v ko- rist celokupne organizacije. Dr. Josip Wil- fan je imel lastnosti, ki so danes redkosti, predvsem mislimo na njegovo izredno ne~ sebičnost in požrtvovalnost. Vztrajal je na braniku v najtežjih trenutkih, tudi takrat, ko so drugi tržaški voditelji ljudstvo zapu- sttli.jeon, ostal na svojem mestu. Narod mu je za to hvaležen. Napredek. Pred kratkim se je odbor društva odločil za važen korak. Goričanl in Istrani so zahtevali, da se društvo raz- deli. Ustanovi se društvo »Edinost« za Trst in okolico, društvo »Edinost« za Goriško in tretje za Istro. Zlasti je ta delitev bila že- lia in zahteva Goričanov. Vse nv/odujnej- še os-ebc na Goriškem so zato, da naj i:i;u- jo Goričani svoje društvo. Naj (merino :o oba deželna odbornika, dr. Gregorčiča in dr. Besednjaka, poslanca Ščeka, vse slo- venske deželne poslance, zlasti g. Križma- na; razen teh so se izrekli za samostojnost vse naše gospodarske in kulturne organi- zacije. Vzroki so različni. Trst je imel zad- nji čas 3 tajnikcv Gori^I'va pa ie »'iie^a. •! vendar se nam zdi, da smo Goričani naj- važnejši del primorskih Slovencev. Skušali smo zadevo urediti, a zaman!; odpor v Trstu je bil vedno najhujši. Vrliutega ima- mo Goričani svoje potrebe, ki jih Trst ab- solntno ne razume. Zato pozdravljamo sklep po delitvi, ki bo v veliko korist ljud- stva. Seveda bo »Narodni Svet«, ki se ustanovi po vzorcu Tirolskega, pomenil vr- hovno vodstvotysega naroda. Dopisi. IZ SEŽANŠClNE. Veselica. Ker smo se pri komaj končani slavno- sti-v Sežani precej razburili, srno težko pri- čakovali priložnosti, da se zopet vsaj delno pornirimo ob zvok.'li naše mile narodne j pesihi. Zato nam je bila dana priložnost v Štorjah (28. 5.). Zbralo se nas je precej in to od vseh vetrov, vseh pa je prignala tista neodoljiva sila, ki ji prav!rno ljubezen do uarodne pesini. To pot nas je pa naravnost gnalo, da čimprej zopet slišimo »svoje na- rodne pesini glas« in to tembolj, ker so nas v kraski in samoslovensk' Sežani napadli radi narodne pesmi. Ta dogodek nam je dušo še bolj navezal na ta naš zaklad. In I res! Vsa drustva so vrlo lepo rešila svo- j je vioge, častno je rešil svojo vlogo tudi dornaci pevski zbor pod spretmm vod- stvom gdč. Milke, toda nad vse pričako- vanje krasno se je vršMa igra. Tuji glasovi. i 1. Bolgarija. V čanku »Vprašanje ma- le entente« piše »Slovenec« med drugim: Kar se tiče razmerja do Boilgarije, no- ben resnični Jugoslovan ne žoji, da bi eventualna alijansa držav male antaute obraeala svojo ost proti Bolgarij.^ v tern 's.mislu ikakor proiti Avstriji in Ma'djar^ki. Ne glede na to, da so sedanje meje'BoI- gairije napram Romuiwji in Grčiji z etno- irrafskega stališča ikr-ivieno začrtane, pa p.aj jili tudi ščiti verzajska pogodba, je naln ga Jugoslavije tin Čehoslovašlke, pa tud! Eoljske, ta, da Bolgarijo priitegne k scbi. ne pa, 4a jo odbija in ij*ra napram njej vlo- go žaiidarma. Bolgariia sc nahaja v ro.kuh zeinljoradiiiJkov, ki odkrito strerne za ju- goslovansko federacijo in ki bi jih ravno mi rnorali podpirati uasproti rcakoionar- njm v.inakedonstvujočim«. Ce bi ostulc države male amtante hote.le podpreti .na- čeloma antibollgaimko sitalisče sedaujega režima v Jugoslavia, bi ta alijansa za Ju- ggoslovane bila zelo dvomljive vrednosf. Širite Gor. Stražo! Alkohol- povzročevalec in pospoševaiee nenravnosti. Le premalo se vpošteva veliko važ- nost protialkoholnega gibanja za dvig- j nenje ljudske morale, le premalo se ceni dejstvo, da je boj proti alkoholu obenem tudi boj proti nenravnosti. In vendar nas o tern poučuje že vsakdanja izkušnja. Al- kahol rahlja in odstranjuje zavore, ki se stavijo v bran nenravnosti pri treznem človeku, vzbuja strasti in dela pijanca po- : hotnega in nasilnega. Saj je obče znano, kako se v pijanski družbi klafa — in to ne samo od neizobražencev, temveč tudi od inteligentov — kako se zbijajo surove ša- ; le in umazani dovtipi, kako se pozablja na vse ovire dostojnosti in spodobnosti. Zna- no je, kako se Baccliu rada pridruži Ve- , nera, kako se baš v pijanem stanju naj- j večkrat vrše razna spolna nasilstva; koli- j kokrat se je v takem stanju izgubila ne- 1 dolžnost; kolikokrat se je v njem pokva- j rilo zdravje, dostikrat usodepolno za vse • življenje. j Zelo usodna so plesisča po deželi in po zakotnih rnestnih gostilnah, kjer se zbira mladina brez nadzorstva. Pies in , pijača ustvarjata razburjenost in netita poželjenje ter vodita pogosto do padca. j Ako Dr, Bonne pravi, da so mu te- j kom 15 let njegove prakse skoro vse ne- j zakonske porodnice kot vzrok padca na- \ vcdlc uživanje pijače — tudi pri nas ne bo dosti drugače nego v severni Nemčiji. j In pri možkih se razne statistike o spolnem okuženju vjemajo v tern, da se je to v nadpolovični do dvetrctinjski ve- čini slučajev pridobilo v alkoholiranem stanju. In ako ix)mislimo, kako poguben vpliv ima alkohol na družinsko življenje, kako se od starišev pijancev otroci ne na- nce nič lepega in dobrega, kako se v tern ozračju že od malega demoralizujejo, — se bodemo li čudili, ako je velika večina prostitutk iz pijanskih rodbin in sama v- dana alkoholu? V kakem razmerju je alkohol do zlo- ¦Činov proti nravnosti. razvidimo najbolje iz obSÄie statistike prof. Baera v Berlinu, ki je leta 1875. in 1876. v 120 jetnišnicah in kaznilnicah v Nemčiji vršil poizvedbe. Od posilstev in spolnih zločinov se jih je izvršilo 60.2% pod vplivom alkohola. Od teh je bilo 61.2% priložnostnih in 38.8% pivcev iz navade. — Od prestopkov proti nravnosti se je izvršilo 77% od alkoholi- kov in sicer od teh 73.3% priložnostnih in 26.7% pivcev iz navade. In še ena, važna opomba. Znano je, da so mnogi slaboumni in mnogi božjast- ni spolno poscbno pohotni, da tudi druge vrste blazniki pogosto zagreše seksualne delikte. Ker pa je znano, kako veliko vlo- go igra alkohol med vzroki blaznosti, ka- ko pogosto imajo alkoholiki slaboumne ali božjastne otroke, — uvidimo, da alko- hol tudi tu iiidirektno povzroča od teh u- , inobolnih povzročene nravstvene delikte. ! 2e te kratke črtice kažejo, da nikar ' uc podcenjujmo važnosti protialkoholne- ga boja v nravstvenem oziru. Samo tre- i zen narod bo tudi nravstveno zdrav, kre- pak in čednosten — ter samo tak ima vse pogoje za srečno bodočnost. Iz »Preroda«. Dr. Fr. Göstl. Vestnik kmefsko deiavske zveze. Kmetska dclavska zveza je priredila v nedelljo 4. junija (Biuošti) v idrijskein o'kraju sedem javnih shodov. Na shcidih v Sp. Idriji in v Ledinah je govoril dežehii odbornik dr. Besednjak... Na shodih v Godoviču in na Črneni vrhu je poročal o organizaciji Km. DSl zveze ti odseka J2olitičnega društva »Eaiuosu \" Goricii, Notranjsko. SENOŽEČE. Vojaški nabor. Nesreča in drugo. Dne 1, t. ,m. se je vršM tukaj voiašU riäbor za isenozeäko in vremsiko dolino. sarnie so se pripeljali v Senožece na n- krasenih yozovih k^lkdr na ikak vesei pfaznik. jn po iStairi navadi popivali Gro z^ote ;svetovne vojne bi bile vendar mora- le narod poučitL da bi bilo rrmogo bolj u- fhestno aks) bi si novobranci ovili okr.ii .k'lobuikov namesto cvetliic in ra/nobojfiih trakov — Crni zalovaln-i trak. Popivan.ie pa jc celo v narmalnih časih škodljivo, kaj pa še le sedaj, ko vlada povsod najvecja g'ospodarj-ika beda! Prišlo je seveda tudi do preitepa, pri čemur je eden izmed nabor nükov. dobil nekoli'ko ran s Jkrivcem po ^h- vi. PotrjetM so \rM skoraj vsi brez izje- me. 0 priliki k-raljevega prihoda je büa od enega avtomobila, ki so sledili kralju, novožena učenlka Ivanlka GerzC'lj. Ravna- Lefj pivoyarne in neka gospoda, ki so pri- šli od zunaj, so se po svojih močeh potru- diM, ,da dajo Senožečam ita^ijanski zna- Čaj. «Potemkiuove vasi» so toraj še vedr.o v modi. Novi občinski zastop pod županovau- jem Josipa Medena sj je stelkel velilko za- slugo s /tern, da je spravil v red prej popol- noma zanemarjeni vodovod talko, da se- daj delujejo ;izlivke po vse.h vaseh. Upatl je, da bo novi občinskii zastop tudi nada- lje skrbel za ko/risti senožeške občine. VsLed 4)omanjkanja dežja }e tudi le- tošnja letina v nevarnoati. in alko ne bo ikaj ikmalu deževalo, bo izid še hujši nego laiisko leito, ker trava se je že začela su- šiti. Pri nas se mnogo razpravlja o vpli- vu tukajšnje pivovarne na nase gospo- dansko žiivlienje. Vodstvo pivovarne mo nn, da bi proglalsitev tržaške svobodnc ilulke ogirozila obsitoj senožešrK€ nivovarne, o!jedelskih nridelkih, ki S3 dobro prodajajo in plačujejo: v taJkih deže- Iah fcmeteki pojsestnilki lahko dobro pla- čujejo svoje delavce, ker zato tern dražje prodajajo svoje pridelke. Kakor vsi drugi, tako torej itiidt.senože&kd kmetje ne tirpija bedo zato, ker tulkajšnja pivovarna slu- čajno še dela, temveč ravno nasprotno radi tega, ker je v Italiji preveč tovaren zaprtih ali ixi le slabo zanoslen'h. Ako se še več''tovaren zapre, položaj ne do bolj^i temveč za vse — in tudi za kmete — le še bolj obupen. Seveda bi bilo za spdošno •----* spodarstvo bolje, ako bi na mesto pivova- rne bWa druga tvarna, iki hi pmizvajala ljudstvu boli koristne in potrebne preJ- mete. Ali to je drugo vprašanje an .dokler bj>do v narodnem gospodarstvu namesio naroda odločevaji Ikapitalisti, ski se ne bri- gajo za splošne narodne potrebe, temvcC le za svoj osebni dobiček. bodo vse naše želje ostale le — lepe želje. POSTOJNA. Letovišče. **'':' Gotovo se dobi le malo tako primer- nih mest za letovišči; kakor je naša Po- stojna se svojo svetovno slovečo jamo, s are/krasno okolico, senc.natimi sprehaja- lisöi in hladnim podnebjem. Od prirodebi bilo res težko kaj več zahtevati, pač pa so ljudje veiliko .premalo storili za izbrušenjc tega prirodnega bisera. In še to malo, kar je bilo nckdaj napravljenega je skoraj po- Dolnoma vničila vojna in upvojna doba. Jama se sicer olepšuje in potom zvez 2 novimi, dosedaj še neobis-kovanimi jama- mi spopo'lnjuje, vise drugo pa še čaka na boljse case. Vozovi in še posebno avtorno bili cjvigajo po mestu. tak prah, da s-e člo- vdk sikoraj boji iti na uilico, hotelov in go- stiln je za zahteve modernega in vdob- nega letovišča veliko premalo in se to kflr je, še vedno silno trpi na posledicali vpjnc Mnogo bi bWo tu trj^ba üopraviti, spopol- niti in pomnožiti, predvsem bi se pa rrio- ralo vrediti ito katr je.vsajv tol/iko, da ne bi zaostajalo za predvojnim časom. Nai- bcvlj nujno pa je, da se prepodi iz Postoji'6 njenega najv.ečiega sovražuika: prah, ta grozni prah! Saj si vendar.ni mogooe rni- sliti letovišča, iki bi bilo potoplieno v °" blaku prahu. OböinSki svet bi se moral v interesu mesia saniega jako iresno bav'ti ^tem .vprasanjem, ker kakor čaroboa 'a' ma vabi sem obislkovalce, .tak'ch-ih prah in druge neudobnosti podijo zopet ven. Potrebno bi bilo seveda velJko invc*- sticijsikö posojilo, /ki naj bi se vporabilo v pr.vii vr^ti na asfailti/ranje glavne ulice o(^ eneffajdo drugega Ikonca mesta in za dru- ge ucjobnosti, ki bi še bolj vlekle in zads- zevale goste v Postoini. Občinski zastop in uprava iame limaia v tern nogledu mno- go nujnega in hvaleznega dela. ki nai pri- nese gostom mnogo prijetnosti, mešcanom in občini sami (ka/kor taki pa koristi. Politika. = Pred podpisom 20-letnega spordJ zuma Male entente. »Kuryer Poranny« ia' vlja iz Pariza, da se na dan poroke kralju Aleksandra sestanejo v Belgradu ministr- ski predsedniki čehoslovaške republike. Jugoslavije in Romunije. Podpišejo defini- tivni 20-letni sporazuin, ki striktno določa politične smernice Male entente, kakos tudi politično stališče Male entente na- pram poljski republiki, Grški, Madžarski in Bolgarski. = Reorganizacija ruske rdeče arrriQ' de. Po poročilih iz Moskve in Rige biva že delj časa v Moskvi nemški general Bauer- Nem.ški general ima nalogo temeljito re- organizirati sovjetsko armado. Obenerfl razpravljajo v Moskvi načrt, kako voditj transporte vojnega materiala na pro?' Moskva - Kovno - Königsberg. = Krv&vi boji v Belfastu. Tekom dne 31. maja je bilo v Belfastu 10 ubitih, 16 Pa ranjenih, Povod spopadom je dal umpt nekaterili policijskih agentov s strani sin- feinovcev. Boj se je nadaljeval še čez 23- uro, ker sta obe stranki dobili ojačenj^- Več his je bilo požganih. V eni so našli dv^ starčka vsa preluknjana od krogelj. Vesti o sklenitvi rusko - bolgarski ga dogovora. »Lupta« javlja, da je Starn- boliski sklcnil z Rakovskim v Genovi spo- razum, po katerem se Bolgarski priznavä Dobrudža, a Rusiji Besarabija. S tern do- govorom se Bolgarska obvezuje, da bo '&' gnala iz Bolgarske vse Wrangelovce. = Bolgarski kmetje za zedinjenjt vseh Jugoslovenov. Tekom ravnokar za" ključenega kongresa bolgarskih kmeto^ so nosili kmetje v veličastnem sprevodi1 državne zastave in deske z zanimivimi naJ pisi, kakor »Živela kmetska diktatura- Plug, srp in kladivo hranijo svet? Ven z Vranglovci! Car samo caruje, a ne upra^J lja!« Posebno pozornost pa je vzbudil me" vsemi opazovalci napis, velik in poscbn^ očiten. Napis je manifestiral za zedinjenj vseh Jugoslovanov ter se glasil: »Od Sa^ in Drave do Crnega in Belega morja živC narod — jugoslovenski!« S tern na4)i^011 so lioteli bolgarski zemljoradniki javn^ manifestirati za jugoslovensko zedinjen3c' — 150.000 ljudi se udeleži poroke «ralja Aleksandra. Po poročilih belgraj- s^ih listov se je doslej prijavllo 80.000 ^seb, ki se udeleže svečanosti povodom ^aljeve porokc v Belgradu. Splošno se Pričakuje, da bo število udeležencev na- r*slo na 120 do 150.000. = Bolgarija. Vse se zanima za umor ^- urednika opozicjonalnega lista »Slo- JP«. ürekova. Kakor je bilo javljeno, je °il Orekov na svojem stanovanju ponoči pretl časom umorjen. Morilec je ne- °Paženo pobegnil. Bolgarska vlada je raz- feala 10.000 levov nagrade onemu, ki iz- s^i mor'lca. Grekov je bil svoječasno p°slaniški odpravnik v Bernu in Stock- tolmu. V sofijskih diplomatienih krogih je uzival Orekov tople s:mpatije. = Protest puškarjev zaradi nrepovc- ^ane noše orožja. Vsled prefdktove na- redbe, s »katero se prepoveduje noša :>a- ni-okiresov in pistol so pušlkarji posl-iii J^ladi proitest, češ da trpe vtsled itega vjIi- *° škoo. Naj pi se Ie pomirili puskarji; saj 3e vedno dosti iljudi, ki bodo smeli vkljub Prefeiktovi naredbi nositi orožje, in ne $u- ^o samoikre'se in pistole! = Bivša kraljjica Zita namerava zo- jj6} uapraviti pnr pustolovščirij kot poro- &io listi, vendar je to zelo nevedptr.o. jjolj verjetno ie. da si tu pa tarn listi izm?- pfaiejo taLke sejizacionelne novosti, da a^je polnijo tsvoje predale. = Krvavi boji med angleškimi četa- ^ jn vstaši na Irskeni. — Angleške čeie r3bile topove. Med angleškiml čeitami in pstaši je i>rjšlo na meji. med grofijkraa :ernanangeh in Donegal do ikrvavih bo- Sv- Vstaši so napadli angleške čete, /ki sn :l'e zasedle vas Pettico. Stopilo je v akc> 10 ttidi topništvo. Domače novice. . ~f Slovenska čebeiarsko ode imela svoj občni zbor v nedaljo dre r- JumijaXJ. ob 9. uri v ßrostorih dežel.ie r^etiiske sole v Gorici. Dnevni red se na- 2nani v prihodnji številki. Načelstvo * + Kmečka posojilnica in liranilnica v ejnpasu r. z. z n. z. naznanja, da se bo oj"sil redm občni zbor dne 11. junija t. 1 0 10. uri dopoldne v posojMničnem pro- 0,Oru po zadružnih pravilih. Afko ne bode vJvtialočeni uini dovoljno število članov se Jfl Pol ure kasneje obč. zbor pri vsakej ^ežitvi članov po istih pravilih. K obfl- 11 udeležbi vabi — Naeelstvo. s + Iz Št. Petra. V nedciijo in pondeljek n te Dredstavljal pri nas »Kinematosraf* L avorišču Zadruge; vdeležba je bila o- j umna. Za/to se moramo zahvaliti gosp. bro Kafu Oblaku- Prve slike so bile Jo- (j zbrane za današnje razrnere; tmaino .„;nas še sedaj obišče z kakim no vim pro- sVe/ + Pravno - upravni odbor deželne t. LVQine komisije je sklican v torek, 6. Civn °b 15'30 v dvorano 26 generalnega k* ?a komisariata. Dnevni red seje bo c,l : *¦ Poročilo predsedništva; 2. poro- ßrov-i ' Marini^a o vojni zakonodaji; 3. i fen L? °dv> Polacca ° Prisegi i držav- 1 rja'sKih registrih; 4. poročilo cav. Zieffle- Ho ° raztes:nitvi zakona o beračenju na e Pokrajine. ^. +¦ Brzojavke podvržene cenzuri. Tu- Gn?/lj'e P°štno ravnateljstvo naznanja: iaviava grških post javlja, da so vse brzo- cgj,'. ki sredo skozi Grško, podvržene $e čn'1- Občiinstvo se torej opozarja, da Maitrzojavke za na Tur5k(> ČI*ez Zante ali $ilj',° Oastern sprejemajo na rizik odpo- n^cev. Isto velja tudi o brzojavkah za ta "^sarsko z označbo via Zante ali Mal- * Solun. str + Dezelni odbor javlja, da je mini- r0LV° za osvobojene dežele podaljšalo Čjv. Za vlaganje prošenj za dobavo ^oveje drvIlei konj in ovac iz bivših sovražnih ^V na ra^un vojne odškodnine do °5k sePiem^ra 1922- ^si pnzadeti vojni iw°dovanci, ki nameravajo prositi za do- Vq.° z?oraj navedenih vrst živali na račun oJ^ odškodnine, naj to Kotovo storijo do ^nJenej?a roka. Prošnje naj se naslovijo %r'V- ^os^ej na ^eže'ni kmetijski urad v ^v^' kamor naJ se predložijo potom V|[ Cne?a urada pristojnega okrajnega ci- e^a komisarijata. le?e f~ Hotel Sv. Janez ob ßohinjskem fya r[l najkrasnejše alpsko letovišče v ro- i^^^nem Bohinju je otvorjen, ter vab: ^ Jjlie in letoviščarje na poset. Sloven- Dqj.'' laninsko Društvo, ki ima v upravi to yj'je je preskrbelo za vso udobnost in ^Vo^*'0 ^1^* razna prenovljenja. Od kolo- Drj,ra Bohinjske Bistrice vozi dnevno ob (jihl0<^u vsakega osebnega vlaka auto- ^v lilbus do hotela in nazaj in je tudi ta *u zelo ugodna. tM. ^" Tolminsko učiteljsko društvo pri- % 4pri Sv- Lllc|J} v nedeljo, dne 11. junija %vt p°P°^ne v Jvorani K- Mikuža kon- \a' Na proKramu bodo: V. Parma, E. ^Snič' f. Abt, A. Foerster, R. Wagner, 1 ' puccini, B. Godard, Dr. A. Schwab. + Žaga. (P o ž a r.) V torek, dne 30. maja je do tal pogorela neka baraka v kateri je bivalo 10 družin, Poleg vse^a je zgorela tudi žena Pečka in več tisoc lir ki jih je prejela Pečkova družina za od- škodnino premičnin. + Z Žage. (Z a h v a 1 a.) Okrajna po- sojilnica in hranilnica v Bovcu je blagovo- lila darovti naši šoli 100 ltr, za kar se ji šolsko vodstvo in krajni šolski svet zahva- ljujeta najtopleje. 4- Resnica nad vse. Zadnjič smo po- rocali, da so trdiii listi, da je imel ko- munist, ki je bil ubit v v!a Settefontane v Trstu z bombo, bombo sam v žepu ali pa pod klobukom. Zdaj pa je bil ubit fasist in »Lavoratore« ugotavlja (informiral se je seveda na kvesturi), da s' je fašist sam vzel življenje, ker je dejstvo, da se komu- nisti sami pobijajo, tako vničujoče vpliva- lo nanj, da je padel v melanholijo in se inu je omračil um. Tudi to dejstvo žene fas.'ste v brezposelnost. Res, težke krize. + Cari signori! — Zares mislimo tako. Vzgledi vlečejo. Zakaj bi tudi mi ne bili tako »nobel« in bi malo po laško ne začeli. ^Tajč« ni več v modi, dajmo pa drugače, tako kot se danes sliši krog nas. Pa brez sole: V Podbrdu — po slovensko se reče tudi Pjedikole — je neka tvrdka, ki se kli- če na ime »Zgaga-Mauri«. Da je tvrdka slovenska, ni treba omenjati. Da ima ta tvrdka zveze z raznimi, med temi tudi slo- venskimi tvrdkami, tudi ni treba omenjati, ker to nič čudnega ni. Čudno pa je tole: Ta slovenska tvrdka v Podbrdu je pisala drugi slovenski tvrdki pri Sv. Luciji pri Tolminu v blaženi italijanščini. Mi ne ve- mo, kako se bodo ti gospodje izgovarjali, če sploh pridejo do tega, da se bodo zago- varjali. Morda nam bodo še hvaležni za to izpričevalo, ki jim ga pišemo. Toda naj je kakorkoli, dejstvo je tako sramotno in umazano, da nam silijo najhujše besede v pero, Mi se borimo zato, da priborimo iiašemu jeziku pravice povsodi, tudi v jav- nih uradih, na sodnijah, itd., tu pa pride slovenski privatnik, ki piše slovenskemu privatniku italijansko pismo trgovskega značaja. To je ali brezmejna zabitost ali so še grše stvari od zadaj, drugače si tega ne moremo razlagati. Upamo, da nam šenjo- ra Zgaga in Mauri di Pjedikole ne bosta zamerila prehudo in naj vedita, da v Julij- ski Krajini vsaj Slovenci še znajo sloven- ski, tudi tisti, ki se pečajo s tigovino. -f Deželni zbor goriški je imel svojo sejo v soboto. Na seji je bila ena izmed glavnih točk: bilanca za 1. 1922. + Mrliča so našli v Trstu pred no- žganim NaTodnim domom; na prsih In nu trebuhu je imel težJko sikalo. Imenuje 5^e Trova. Nekdo je nozabil pred nekai časom v gostilni pri Rajhu na Kornu moSko pele- riino. Kdotr jo ix)gresa naj se zglasi isto- tam. Jožef Droc, gostiluičar. »Vse odvetntške in notarske pisarnc v Trstu so za dobo od 1. junija do 30. sep- tembra ob sobotah popldne zaprte. Raznn tega se uraduje v cerkvenih praznikili le od 9 do 12 dopoldne. Toiliko na znanij kLijen,tom, da ne bodo imeli nepodrebnih poti 'in strošlkov!« Društva. Rihemberk. Tukajšni tamburaški kro- žek priredi v nedeljo dne 11. VI. ob 3. po poldne na dvorišču gostilne na Goveri'i vrtno velesico. Na vsporedu so pevske točke in večdejanska 'igra: »Testament«. Med pavzami udairja domači tamburaski zbor. — K obilni udeležbi vahi — Odbor. id, P. o. »Slovenske čltalnice« v Lev- pi, priredi v nedeljo dne 11. jumija ob \)o\ 4 uri popdldne veselico na prosjtejn v »senci«. Na vsporedu je: igra, fkuplei in več took petja. Sodeluie in nastopa polno- §tevilni tamburašstri zbor iz Vrtojbe. d. Tolminskou čiteljsko drugtvo pri- redi dne .11. junija ob 4. uri popoldne pri Sv. Luciji v dvorani. g. Mikuša konccri z naslednjiuj vsporedoin: 1, Slovanske cvetke (Orkester) V. Parma. 2. Zapuščena. (Mešan zbcxr) E. A- damič. 3. Jz »Lohengrima«, (Orlkester) R. Wagner. 4. Domovina. (Mešan zbori) A. Foenster. 5. Moja ljubezen. (Solo petje z onkestrom) F. Abt. 6. Kiša (MeŠan zborj A. Lajoviic. 7. Prijateflj. (Sok> petje z orke- strom) B. Godartl. 8. Iz »Bobem« (Orke- ster.) G.. Puccini. 9. Dobro jutro. (Mešan zbor z orkestrom). Dr. A. Schwab. K ob:l- ni vedelžbi vabi —Odbor. , Kdo ne bi šel v nedelio v Ložice! PevsJso društvo »Zarja« v Ložical prireJi v nedeljo 11. junija ob 3. uri popoldne ve- Hko veselico v dvorcu g. Gabrijelčič-a. Med 'točkami svira polnoštevilni orkester iz Biljane. — Vspored: 1. Pozdravnti go- vor. 2. Deklamacija: »Na poltuiceni zem- lji.« — S. Gregorčič. 3. »Na Visclkcm«. — Igra v 3 dejanjih. — Drag. Vodoplvec. 4. »Dobrodošili, kdai pojdete domov.« — Birr ka v 1 dejanju. 5. »Planinska«. — Foer- ster. — Pole meš. zbor. 6. Šaljiva po$ta. 7. Srečolov. — Vstopniina: I. sedeži 5 L. II. sedeži 4 L. Stojišče 2 L. Ker bode god- ba svirala po polnooi, so vozovi gostom na razpolago. — V slučaju slabeca vremena se vrši veselica naslednjo nedeljo. Obile udeležbe naideja se — Odbor. d. »Prešern« v Št. Petru naznanja, da bodo v nedeljo. dne 25. i. in. »Obsojwiii na smrt?« — Obveščamo vse, da ne za- mudite prilike ogledati si kdo bo obspjen in na 'kalk način. d. Črni vrh nad Idrijo. Da se pri nas društveno živiljenje razvija, nam ddkazu- je zadnja prireditev dne 14. maja, kat^ro ie pri-rediilo naše Kat. slov. izobr. društvo. Kraisno ilspela i^ra »Razvaliina življenju«- kakor tudi vse pevske in tamburaške toC1- ke so se izvajale na splošno zadovoljiiost občinstva. d. Tihotapec v Lomeh Dri Cmem vf- hu. V nedeljo, dne 11. junija bo predstav- Ijallo to lepo igro črnovršlkp Kat. jzob«-. društvo. Vsalk tisti. ki se ie lansko 1äj.o ndeležil veselice v Lomeh, (tudi letos go- tovo ne bo zamudill te ugodne prililke, kaiti na tej nriiredlitvi se bo visaikomur nudilo obilo duševnega vžitka. d V Vrtovinu se je binkoštni pondeljek ob najlepšem vremenu in ob veliki udeležbi v krasnem redu izvršila napovedana na- rodna slavnost. Vipavsko ljudstvo se je zbralo ta dan v romantičnem podčaven- skem Vrtovinu ter se zabavalo ob lepi na- rodni pesmi. Godba je svirala, pevski zbori so nastopali eden za drugim in se kosali v petju, dame so prodajale sladčice, kavo, Sorka in mrzla jedila v zelenih paviljonih, prodajale cvetlice, razglednice itd. — Zve- čer je bila krasna električna razsvetljava. Krakto rečeno: Bilo je lepo. Cast priredi- teljem. d Čevljar - baron v Dornbergu. »Slo- venska Čitalnica« v Dornbergu je lahko ponosna na prireditev, ki se je vršila minuli pondeljek v dvorani Hranilnice. Naši vrli Tržačani so prihiteli v čarobno vipavsko dolino in uprizorili v Dornbergu opereto »Čevljar-baron«. Ljudstvo se je zbralo vse polno, ki se ni moglo načuditi igralcem- pevcem. Navdušenje veliko. Živeli Tržača- ni! Oglasite se še kje v naši solčni Goriški s takimi nastopi, kakor v Dornbergu. d. Ravne - Cerkno. Tukajsnje izobra- ževalno društvo »Zora« pniredi 18. t. m. ob 3. uri popoldne svojo prvo veseilco. Na sporedu so pevske točke, deklamacija in igra:.»Tni sestre«. K obilni udeležbi, — ' na svežem gorskem zraku, uiljudno vabi odbor. Prosveta. pr. Koncert »Pevsfke^a in gilasbe:ie- ga društva« v Gorici, Iki se je vršil danes teden v dvoranii »Trgovskega Doma« se je izvršil po napovedanem vsporedu pt! DOpolnoma zasedera dvorani. Moäki, žen- ski in mešani zbori so bili prednašani mojstersko.. Udelleženci niso štedili z bur- nim rokoploslkom. Adamičeva skladi prišila do ponolne veljove. Ta pesem Je za- htevala veliko truda ^ zbora, ki pa je ' poplačan x burno pohvalo od strani ude- ležencev. :, Pevsko in glasbeno d-ruštvo v Gorici je lahko ponosno na ;ta večer. Zeleti je, da bi nadaljevalo po tej poti, da bi bilo kcr zvezda vodnica vsem pevs-kiim zborom na Goriškemi \\\\yw. Koncert je posetilo tudi več odHčnih italijanskih in nemäkih družin. DrugoroJci so se divili ob glasoviih naše pesmi. pr. Novi humoristični-satirični list, kt bo (lanes odiini med Slovenci, prične izha- jati z dnem 1. julija t. 1. v Gorici. Imeco- val se bo »Kopriva«; ureduistvo je pover- jeno veščim rokam. Izhajal bo vsakih 14 dni na 8. straneh. Več o listu prihodnjič. Koledar. Junii 30 dni. 11. Nedelja: 1. pobink. Presv. Trojica. 12. Pondeljek: Janez Fak., spoz.; Flora, dev. 13. Torek: Anton Pad., spoznavalec. 14. Sreda: Bazilij, škof; Elizej, prerok 15. Četrtek: Sv. Rešnje Telo. Vid, muc. 16. Petek: Franc Reg., sp.; Beno, Skof. 17. Sobota: Adolf, škof; Lavra, nuna. Po svetu. s Spielberg. Kaj je Spielberg? Gora na današnjem češkem ozemlju, kjer so bile strašne ječe. Kdor je prišel vanje, je bil zapisan smrti. Tja gori je bil obsojen tudi italijansk1 rodoljub in pesnik Silvio Pellico, kjer je spisal svojo krasno delo: »Moje ječe«. Toda kal smrti mu je zadala ječa. Zdaj ob obletnici so romali Italijani v ta kraj poleg Brna in Čeh: so jih povsodi lepo in gostoljubno sprejeli. Ubogi Silvijo Pellico! Ubogi tudi tisti naši ljudje, k! jih je bila današnja Italija gnala v nezdrave kraje, kjer razsaja malarija. Kaj so bili zakriv'li? Isto kot Silvio Pellico: ljubili so svojo domovino. Tako podobno zaklju- čuje svoje poročilo »Pučki prijatelj«. Kaj hočemo ? Mi hočemo, da se v svepovsodi po Julijski klrajini razšiirijo izborne ,-testenlns »PEKATETE«. Nele ker >so lizbornega o- ikusa, ampaik ker ße zelo nakuhajo in so v sled tega najcenejša jed te vrsjgV______ PODRUŽNICA Ljubljanske kreditne banke :: V GORICI, :: Corso Verdi „Trgovski Dom." Telefon St. 50. Brzojavnl naslor: Ljubljanska banka. DelnlSka glavnlca SHS kron 50 MILIJONOV 6ENTRALA: LJUBLJANA. Rezerva SHS kron 45 MILIJONOV. J PODRUx.NICLt Brežice, Borovlje, Celoveo, Celje, W Maribor, PtuJ, Sarajevo, Split, Trst. SObrestaje vloge na knjižice po 4°/0> Na daljšo odpoved vezane vloge po dogovom. J Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. — lzvriuje vse v Ibančno stroko spadajoče posle najkulantnejše. -------------- ff Uradne ure za obcinstro 8 7,—12 n od 3—5. sT Ob Bobotah popoldne, ob nedeljah in ptaxnkih se ne uraduje s. Aeroplan ParU-London strmogla- vH. Aeroplan, Iki je opravljal zracno slu- žbo med Parizom in Londonom, je padel v preMv la Manche, kaki dve milji daileč od Folpestona. V aeroplanu sta bila 2 pjlota. ki sta bitla oba ubita. s Nesreča na morju. Neki parnik je zadel ob transatlantski parnik »Welch Prinz«. Sesi strojiiikov »Welch Prinza« Je utonilo. Bilo je tudi mnoffo ranjenih. »Welch Prinz« se je potopil v pol uri. s Kongres bolgarskc poljedelskc zve- ze končan. Due 30, 5. se je končal kongres bolgarske poljedelske zveze. Kongres je odobril razne predloge glede notranje in vnanjep olitike in je izrazil vse zaupanje vladi Stambuliskega. ¦ -^ \ s Prihod prvega sovjetskega parnika v rAnglijo. Iz Hulla javljajo, da je te dni priplul tja parnik »Karl Marx«, natovorjen z 2700 tonami jjradbenega lesa. To je pr- vič. da je priplul v angleške vodc parnik s sovjetsko zastavo. Vsled tega je vzbudil vnanje ix)litike in je izrazil vse zauoanic s Bivša kraljica Zita ima hčerko. Biv- Sa kraljica Zita pe porodila hčerko. Darovi. Za slov. sirotišče nabirali, due 27. ma- ja it. 1. ob priliki izvoilitve župana v Koj- skem L. 80.— za N. O. S. L. 22.10. Vsem srčna hvala!. Za svetogorsko svetišče nabrala g. učitelj A. Radinja in g. GLril Bensa na do- mu neves.te ff^čne Emilije Kristan v De- ben jah 100 lir. . . >..'.< a :J Dobrodelnost. Za slov. sirotišče: Kmečka hranilnica in po.sojiln.-ica v Pod- mdcu 100 L, župaiistvo Osdk - Vitovlje 30 lir, županstvo Vo&rsiko 40 lir, Hraniltii- ca in posojilnica v Sovodnjah 50 Mr, Hra- nilnica in pos. v Rihejibeirlku 50 Mr. Preč. e:. Ikurat Franč. K/lanjščetk ?C nabrai v Podsabotinu 150 lir in več bla- sa, za kar se njemu in Aindstvu prav topi«) zahvaljujemo. Podsabotin. — Na sva/tbi g. Josipa Valentinčiča v Podsabotinu z g.co Emilijo Kssistan iz Debenja due 31. maja nabrala jr. učiitelj A. Radinja in jr. Ciril Bensa 75 dir 35 st za Slov. sirotišče. VABILO na občni zbor Hranilnice in posojilnice orejr. zadr. z neom. zavezo v Pevmi, !ki sc vrši 18. junija t. 1. ob 10. uri predpoldne v uradnih prostorih se sledeöim dnevnim redom: Poročilo načelstva in nadzorstva. Odobritev iračuna za d. 1914, 15, Id, 17, 18, 19, 20 in 21. Volitev nadzorstva. Slučajnos/ti. V PEVMI, dne 4. junija 1922. Načelstvo. Ljudska hranilnica in posojilnica v Idriji vabi svoje Clane na redni občni zbor, ki se bo vrsil v nedeljo 11. junija t. 1. ob 4. popoldne v uradnem prostoru v zadruž- ni hiši s sledečim vzporedom: /. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev letnega racuna 1921. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. lÜfej :L**.¦; . .i ! Nacelstvo. Naznanjam slav. občinstvu, da sem na novo otvorila restavracijo »pri Vrtu« (»Al Oiardino«) na Solkanski cesti St. 12 ter se ob enem priporočam za obilen obisk MARIA TAUSANI. RAZGLAS. Podpisano »Kmetijsiko idruštvo« (Mle- ikarna) v Cerknem hšt. 202 odda v najem za daljšo dobo vise svoje prostore v nri- tličju, najboljšemu ponudniiku. Prostori so obäirni po ätevilu 5 ter z-elo priikladiii za vsaiko večjo tr^ovino ali obrt. Natančne|5a poroQJbi daje društveni nagclnik jr. E. J. v Cerkncni hšt. 62. :: V Z A ,1 E M N A :: ZAVAROVALNICA & FONDIAR1.JA zavairuje vse na suliem in na morju proti požaru, bölfizni jroveje žiivine, zavarujs za življenje, otroŠko doto in proti drugim nezjrodain. — Okrajni zasjtQ.nnik za jroris- ko in okolico je jr. Bensa Ciiril, Podsabotln St. 178 p. Pevma. Pisarne v Gorici, Piaz- za Cristo ni več. Toliko na znanje vsiin g. članom. — Qkrajni zastopnik za jrra- diščajisj^o Kras in vipavsko okolico iß g. Silič Alojzij. Orehoylje pni Mirnu. St. 635. ;';'i? ~'~?-^v:&nSZ Županstvo Medana naznanja, da je od 3. junija do 3. ju- lija 1922. na vpogled v občinski pisarni i- menik oseb, ki so pridobile italj. držav- ljanstvo po polnem pravu in so pristojne v imenovano občino. V teku določenega časa, vsakteri lah- ko reklamira proti vpisu ali izbrisu. Pritožbe treba doposlati podpisane- mu županstvu. Županstvo Medana dne 3. junija 1922. župan: Gradnik. OBČNI ZBOR —: Km. hranilnice in posojilnice na :— Št. Viški cori bp v župnišču 18. junija ob 4. uri popoldne. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrditev iračuna za 1921. 3. Voilitev odborniika. 4. Slučajnositi. ODBOR. Prvovrstno trnovsko žive in gašeno APNO prodaja po zmernih cenah franko na dom postavljeno LEOPOLD FAGANEL zidarski mojster Gorica, Tržaška cesta 73. DOBRO KUHÄRK0 za gostilno se išče. Naslov pove uprava „Goriške Straže u Naznanjava si. občinstvu da sva danes, dne 7. t. m, otvorila manufakturno TRGOVINO tik kavarne «Europa" na Travniku (Piazza della Vittoria) štev. 17. Frid, Maraš in drug. SORO.IAKI! O vsaiki svečani priliki, ko rabite sli- ke, poslužujte se odtlikovancga fotograf- skega podjetja Antona Jerkiča v Gorici, Vrtna ulica, (Corso Verdi St. 36.) Mizarske izdelke vsake vrste stare in nove se dobi po nižjih cenah v Raštelu št. 37. Dr. A. Grusovin specialist za kožne in spolne bolezoi tex negovanje kože. — Perfekcijoniran na du- najski kliniki. Sprejema od 9—11 in od 3—7 ure. Gorica (Piazza grande) Travnlk hls> ______________PatternoU.______________ Lastnica dobroznane gostilne prt »Konjičku« (al »CavalUino«) v üorici, ul. Cipressi 2. naznanja slav. občmstvu. da ima zopet na razpolago hlev (štalo) za II- vino kot pred vojno. AMBULATORIJ ----- za spolne, sifllitiüne, kožne in otrošks bolezni ~-—; D.ra G. & A. D E LEO Specialista spopolnjena na pariški kliniki Moderno xdravljenjo sililitične bolozni, loženj» in inetj» covi in kapnvca. PreizkuSaja krvi t» ugotovitev sisllitičnih okuženj, Sprfjemata od 10 do 12 in od 14 do 17. GORICA, Piazza Nicolo Tommaseo (Piazzutta) N. 8 Zadružna zveza (prej Goriška zveza v Gorici) vpisana zadruga z omejeno zavezo je osrednja organizadfia vseh goriškin za- dirug. Pisarna v Gorici Corso Ver«il šti 32, L nadstr(»pje. Uraduie ob dela^rakiih od 8. do 12. predpolne in od 2. do 4. popoludne. Ob sobotah in dne-vih pred prazniki je wrad popoludne zaprt. ^ Slovensko odlikovano podjetje — : SKASA KONRAD IN SIN : S. Ulrich Gröden Tirol — Venezia Trentina ^ se priporoča za izdelovanje ki- pov, svetih razpel, aKarijev itd. llusfrovani ceniki na zahtevo — zastonj in poštnine prosto -- ANTON TERPIN in Comp. nova zaloga manufakturnega blaga» v Gorici, Via Rastello l\ 10 se priporoča slav. občinstvu v mestu in na deželi za mnogobrojen obisk. BV~ Cene brez koDkurence. "Til Nä drobno ! Na debelo! J. Lenassi, Solkan. Moka, sirk, oves, otrobi, kava sladkor, špeh, olje, petrolej itd- Weveste pozor1 Neveste pozor! Na domačo tvrdko Andrei Maurii |! GORICA ul. Carducci St. 11 (prej GOSPOSKA ul.) I Velika zaloga manufakturnega blaga, volne, žime, bombaža, zmeti. — J Ravno došla velika množina moškega in ženskega 1 sukna, in raznovrstnega perila, kakor tudi svile. I W*r &&" Postreiba toina in solidna! ~9& ^*S J BRUNO SAUNIG - GORICA [ Via Carducci 3 — Telefon št. 162 — Via Carducci 3 Na debelol Usnje Cevljarske in sedlarske potrebščine yrvi Tržaški bifi, bičevniki Pasovi Elavno zastopstvo Cagiller-Crema- Sveče Kadila Vosek Nakupuje čebelni vosek po dnevnih cenah. | Hadrobnol Teod. Hribar end.) - Gorica Corso Verdi 32 (hiša Cenfr. Posojilnica) Velika zaloga češkega platna iz znane tovarne Re96nchart & Rymann, vsakovrslno blago za poročence, kakor tudi velika izhira moškega in ženskega sukna. Blago solidno! Cene zmerne! Josip Kerševani Diehanife in puskar v Gorici, Stofni trg 9, desno. Zaloga raznih šivalnih in kmetijskih strojev, dvokoles, pušk in samokresov, ter vse posam eznih delov, spadajočih v mehanično in puškarsko stroko. Strokovni, brezplačen pouk v umetnem vezanju in krpanju. Lastna delavnica In popravljalnica, Stolnl trg 5, 0^" Poniklanje in lakiranje v vsaki barvi. ~^p(f Priporocani Tsakemu Original Mundlos sivalne stroje, ker so najbolj zanesljivi, za te jamciin 15 let. Knjigarna Kat. Tisk. Društva Gorica, Via Carducci 2. NA DEBELO! Soski zvezki (Spisovnice lepopisnice) Risanke, Pisemsk) papir (v veliki izberi) Papif uradni,trgovski ovojni itd. Cigaretni papir Excelsior, Abadie, Oleschan Union za večje množine poseben popust. NA DROBNO! Peresa, črnilo9 svinčniki v veliki izberi Rožni venci, nabožne slike Tiskovine za cerkvena oskrbništva in županstva Tuš, barve, risarski papir, pro- zorni papir Lichtpanspapir Trgovske (poslovne) knjige (glavne, pomožne blagajniške knjige itd. 9&~ Cene konkurenine TWI Knjigarna KatoL Tisk. Društva Gorica« Montova hiša.