Potovanje po okrajnah natoroznanstva.
Kemija — in kuhinska sol.
Ko je nekdo vprašal hlapca po celem svetu znanega kemikarja Bercelija: kaj nekje kemija, po kteri je njegov gospod tolikšno slavo si pridobil? mu jo popiše po svoji pameti takole: ?,Donašati moram gospodu svojemu vsaki dan mnogoverstnih reci v velicih steklenicah (ilaskah); potem jih preliva v manjši, iz teh še v manjši posodice; na zadnje vlije vse skup v čeber, kterega mu moram večkrat izprazniti, --to je kemija!" Malo dragač še dan današnji sodijo marsikteri o ti važni vednosti, ki se imenuje kemija ali ločba. Mislijo si kemikarja skrivnostnega moža, ki se vede enmalo dru-gač ko copernik po zaperti kuhinji, kjer razpušča in topi, preliva in zaliva, cre in tali kamne in rudnine, soli in kovine. Tudi tisti, ki imajo od ravno omenjenih nekoliko bolji zaumene o kemii, si mislijo kemikarja le tlačana obertnijstva in kmetijstva, in vse, kar on dela in dodela, ima le toliko vrednosti kolikor mu apotekar in obertnik za to plača.
Kako globoko pa sega kemija v življenje občinstva in v vednosti muogoverstne, to se celo malim sanja.
Kakor pa je natora edina, tako je tudi vednost (veda) edina. Namen nje je slediti po večnem bitstvu, ki se očividno razodeva tudi v tisučernih prikazkih telesnih stvari. In ravno kemija, ki ima opraviti z mno-goverstnimi premembami stvari, ki zginejo pod očmi raziskavca, da se spet v novih podobah prikažejo, ravno kemija — pravim — je vednost, ki nam očividno kaže stalnost v nestalnosti, večnost v minljivosti i    Osnova ia
razsnova vsake drobtinice na svetu — godi se po poti kemije.
Naj se človek v ošabnosti svoji še tako visocega misli nad natoro, vendar vse dela in stvaritve njegove ne morejo zoperstati sili njeni. Res, da iz skal in dreves si stavi človek mogočne poslopja, da iz rudnin si dela orodja mnoge, s kterimi si pripravlja, česar potrebuje za življenje in prijetnosti njegove. Al kmalo kmalo se začno dela njegove preminjati, in v malo stoletjih razpadejo v prah. Veličanske poslopja, mostovi iz kamnja in železa narejeni, terdnjave in krasni spominki, ki jih stavi, da bi znamnja bile za večnost — vse, vse pokonča sila časa. Kar se je vbranilo valovom serdi-tega morja in je zoperstalo nevihtam zemljo stresajočim — je po malem pa gotovo razdjala malo porajtana rosa, dež, srež in gorkota. Kakor mol pokonča sčasoma knjige, v kterih so bogati zakladi vednosti in umetnosti človeške shranjeni, tako gloje mahovina olikane stebre mogočnih poslopij; drevesno seme kali v razpokljtnah zidovja, in beršlin poganja korenine svoje v razvaline.
Kam zginejo snove (Stoffe) strohnjenih rastljin in žival, zgorelega lesa, zarjavlih kovin, razpadlega kamnja ? Kemikar sledi po njih, in kar se drugim zgubljeno dozdeva, najde on v druži h podobah in v družin razmerah.    Na svetu celo nič v pogubo ne gre.
Znanost te stalnosti vkljub vsih snovnih prememb, ktero je Bog v brezkončni modrosti svoji stvarem na svetu določil, podeluje kemikarju stvariteljsko moč. Ru-dokop se poda v jamo, kjer spravlja mertvo rudo na dan; kemija pa uči, kako naj se razkroji in spremeni v drago blago življenja, naj bo železo ali srebro, žeplo ali kositar ali kar koli si bodi.
Spremimo kemikarja pri opravilu njegovem, da vidimo , kaj dela in kako dela. Da bomo pa visoko ceno delavnosti njegove lože spoznali, spremimo ga pri opravilu, ko na pervi pogled malo vredni dar matere zemlje v nar imenitniši blago obdeluje, ki je veči vrednosti, kakor vsi biseri če so še tako dragoceni. Kuhinska sol se imenuje tisti važni dar, ktera se marsikteremu le potrebna zdi v kuhinjah, al — vidili bomo visoko njeno vrednost pri tolikšnih obertnijah, naj se že vpotrebuje, kjer mjilar mjilo (žajfo) dela, ali kjer fabrikant blago beli in barva, v glažutah in fabrikah sode itd.
In če bi sol tudi le v kuhinjah potrebna bila, ne smemo pozabiti, da vsa posvetna omika je izvirik soli. Stare ljudstva so že to spoznale, ker sol jim je bilo znamnje terpežnosti in modrosti. Mozes že omeni soli pri jestvinih daritvah kot neobhodno potrebnega pri verska, in Plini pravi, da prijetnost in veselje življenja se ne da lepši zaznamovati kakor z besedo „sol".    (Dalje sledi).
—   38   —
—    42    —
Potovanje po okrajnah natoroznanstva.
Kemija — in kuhinska sol.
(Dalje.)
Spremimo rudoknpa naravnost v jamo, kjer kamnito sol — ali kakor v nekterih krajih pravijo — oger-sko sol *) v velicih , skor skozvidljivih kobrah (Wur-feln). zdaj belih zdaj krasno modrih, čisto ali z mavcom, anhidritom in glinom zmešano na dan spravlja.
Nar veči solina je v Galicii pod T a trans ki mi gorami poleg- Vi ličke in Bohnie; 100 milj dolga, 20 milj široka, 1200 čevljev globoka. Ena sama jama, Mihalovičeva, je imela takošno bogastvo soli, da so 44 let v nji sol kopali; cela solina v Vi lički pa, v kteri bi človek, če bi hotel vse jame in predehe prehoditi , za 86 nemških milj pota imel, da 800—900 ljudem opraviti, kteri na leto blezo en milion centov kamnite soli na dan spravijo. V ti solini se vidijo jame, enake veličini dvoranam, ki so deloma s solnimi skrili podzidane in z oltarji in statvami okinčane.
V drugi polovici 13. stoletja so že tu sol kopali, in še dan današnji ljudstvo pripoveduje, da je pobožna žena kralja Boleslava V. s svojo gorečo molitvijo v letu 1252 najdbo te veličanske soline pri Bogu sprosila. Da se jim je pa že takrat dozdevala dotika in zveza mnozih solin pod Tatranskimi gorami, poterdi pravlica, ki se se dandanašnji z uno pripoveduje, da je namreč perstan , ki ga je kraljica na Ogerakem v solni studenec vergla , v Bohnii najden bil v nekem kosu kamnite soli.
Kopljejo pa sol v Galicianskih solinah ali s pikami, ali jo lomijo kakor kamnje s smodnikom. Razpošiljajo jo v dolzih kroglih kosih, 3 do 5 centov teških, kteri se balvane imenujejo, ali v manjših štirivoglatnih plo-sah po centu ali 2 centa teških ; drobnejši sol iz Bohnie pa v sodcih, 3,/8 do 5 centov teških, po svetu gre.
Ravno tako kopljejo kamnito soljo v Kar do ni v Katalouii, kjer je solina pod milem nebom in kjer sol kopljejo ravno tako kakor kamnje lomijo v kamnaricah.
Enako ravnajo v Li ver polu, v Santa Fe de Bogata poleg Meksikanske^a zotoka in v Kermanu v Perzii, kjer iz kamnite soli cele hiše zidajo.
Drugači pa se dobiva kamnita sol v gorah, kjer se najde v manjših kepah zmešana z glinom in mavcem (gipsom) , kakor v velicih Solnograških solinah v Hal-lein-u in Berchtesgaduu, v Hallstadt-u in Ause-u na Solinakem (Salzkammergut), in v Hall-u na Tirolih. Tukaj kuhajo sol, da čisto sol ločijo od druge primeša-nice. Tudi te soline so bogate, tako, da iz Halleinskih in Berchtesgadniških na to vižo vsako leto blizo 600.000 centov soli pridelajo.
Na svetu pa se najdejo tudi studenci, kterih voda je nasitena kuhinske soli. Dolgo se ni vedilo, od kod taka slana voda pride, dokler se ni primerilo , da so zadeli pod zemljo na velike zaklade kamnite soli, skozi ktere studenci teko in se medpotoma napijejo soli, s ktero navdani po tem na dan pridejo, Nekteri taki studenci so močno nasiteni soli; na primer ima Luneburški studenec v 100 delih vode 25 delov soli, Reicheuhallski 23, Schonebeckerski 13. Drugi studenci pa imajo tako malo solnih delov v sebi, da se ne plača njih vode naravnost
*) Da je slovensko ime»ogerska sol« za nemško >,S tein-salz« deloma pravo ime, se bojo častiti bravci, prebravši ti sostavek, sami prepričali glede na veličanske Tatranske gore na Ogerskem.
kuhati,   ampak  vjemljejo  tako   studenčnico  narpoprej   v ponikve, da izpuhti večidel vode. Je to storjeno, imajo še drus:e priprave, da ločijo mavc iu drage rudnine, in s kuho potem napravijo čisto sol. (Konec sledi.)
—   46   —
Potovanje po okrajnah natoroznanstva.
Kemija — in kuhinska sol.
(Dalje.)
Kakor po studencih iz podzemeljskih jam sol ua dan priteka, tako je natora nezmerne zaklade soli v morjih shranila.
Morska voda ima v sto bokalih vode blizo tri bokale kuhinske soli. Co bi tedaj mo;^oee bilo, da bi vse morja svoje vodne dele izhlapele in da bi se sol, ki je v morski vodi, vledenila (kristalizirala), bi pokrivala Bol za 2500 čevljev na debelo celo zemljo.
V  mnozih deželah, kjer dru^^e soli manjka, morska sol, čeravno nekoliko grenkljata zavolj primešanih ^renjko-zemljatih soli, nadomestuje veliko boljši kamnito in stadeučno soi.
Napravlja se pa v vročih deželah taka sol lahko, ker nič druze;s:a ni potreba , kakor vodo iz morja napeljevati v bajarje , da po sončni ^orkoti izpuhtijo vodni deli in sol sama ostane. Prav po naravni poti se je na to vižo v mnozih krajih taka sol sama naredila, kjer se je v starodavnih časih morje posušilo. Ni tedaj čuda, ako po veličanskih stepah pole^ Hvalinskeg-a (Kaspi-škejg^a) morja in Aralske^a jezera se vidi se zmiraj dosti soli, ki se prikaže, kadar poversina zemlje razpade, in da v Dankali na Abisinskem je svet 4 dni hoda čez in čez s soljo kakor s snegom pokrit. Na breg^ovih jezera Mingo imenovanem v zedinjenih Meksikauskih der-žavah Amerike je zemlja s tako debelo in močno skorjo soli pokrita, da jo lomijo v velicih kladah.
Al ne voda sama, tudi oginj nam daruje soli; najdemo jo v izmečkih tistih ^or , ki oginj bljuvajo in se zovejo vulkani. Razpokljine Vezuva so mnogokrat čez in čez pokrite s solno poveršuino, ktero nabera revno ljudstvo in si s tem živež služi. Ko je gora H e ki a na Islandskem oginj bijuvala , so vozili cele vozove vulkanske soli iz okolice ognjene gore.
Iz vode in zemlje pa gre kuhinska sol v rastljine, živino in človeka, in to ji da nar veči važnost, ker je vsim neobhodno potreben življej.
Ni ne res, da bi se bilo le primerilo, da je sol pot našla na ognjise divjih ljudstev ravno tako, kakor v kuhinje omikanih Europejcov; — natora sama ji je odločila visoko pomemb# za stvari na svetu, in naloga vednosti je, razumeti to važno pomembo.
V  ti cilj in konec pa je treba , da spremimo kemi-karja po tistih spreminih , po kterih on kuhinsko sol pelje, ki jo je dobil ali iz zemlje skopano , ali iz studeuč-niče skuhano, ali iz morja zajeto.
V vsih teh spreminih se bo očividno razodelo, kaj kemijska vednost zamore.    (Dalje sledi.)
Potovanje po okrajnah natoroznanstva.
Kemija — in kuhinska sol.
(Dalje.)
Je že taka na sveto, da človek nar potrebniši vsakdanje reči nar manj obrajta, nar manj ceni. Navada jim vzame vso imenitnost. Le, kar ni navadno in kar nam redko pred oči ali pod roke pride , kar se sveti in blišči, po tem nas mika, na to obračamo radi vso svojo pozornost. Nad bliščečem demantom se čudimo in ga damo okovati z zlatom, da se lesketa na perstih naših, al da kinči kak drug del života — v znamnje bogastva ali slavnosti naše. In vendar je ravno njegov zaničevani dvojčic — pohlevno oglje*) — tista stvar, ktera nam pomaga živeti in ktera snuje blagostan in srečo ljudstev v kuhinjah , delavnišnieah in fabrikah. Kak malo pa ob-rajtamo oglje po veliki vrednosti njegovi! Zato naj si vsak , kdor je človeštvu le v prid in korist, pa mu ni dano pred svetom lesketati se, le poiše pohlevno me-stice za ognjišem,   koristnemu oglju enak!
Kar ljudje pomnijo, hodi kuhinska sol ca mizo bogatina pa tudi siromaka, ako ni siromaštvo tako veliko, da celo soli ne pozna.
Pa brez da bi pomislili, kako nek je prišla sol per-vikrat na mizo, jo vidimo pred nami stati, in ne vprašamo : od kod je prišla, ali ktere moči so jo naredile in ktere moči še spijo v nji skrite? Edino, za kar nam je mar, je, da solimo hrano, ker vemo, da je po tem bolj vkusna! Al vkus, kteriga čuti naš jezik, bi nas zamogel narpoprej spomniti lastnosti iu svojnosti njene, ki nam zamore razodeti notranjo natoro te važne stvari. Zakaj le po tem, da je sol raz topljiva, za-moremo slediti notranjstvo njeno. Kar se ne da raztopiti, tudi vkusa nima, in lastnosti tacih reči so skrite čutnicam našega jezika. Kakor pa se sol v slinah ust ali v mokri hrani razpusti, ravno tako razpušena ([raztopljena) je bila poprej v vodi, dokler se ni v ponvah solnic vledenila (kristalizirala).
Marsikdo med nami je že mnogokrat raztopeval terde snove (Stoffe) v vodi, brez da bi bil mislil, da se tu vse kaj druzega godi, kakor, če kakošno barvo z vodo mešamo. In vendar je taka! Barva se vsede na dno, če zmes delj časa mirno stati pustiš, in se loči od vode; ločiti jo zamoreš tudi skoz cedilo; — soli pa ne, ako voda ni čez mero ž njo nasitena bila. Zedinila se je sol z vodo tako, da je čisto nova stvar postala. Neka nova moč se je tu izbudila , ki je sol in vodo zedinila, — imenuje se ta moč, ki tako obširno kraljuje v premenah stvari, kemijsko žlahtanje. *)    Demant je nar čistejši oglje.
—   66   —
Vendar ne misli, da se je sol v ti raztopljfni za zmiraj pogubila. Mogoče je, vodi jo spet vzeti; al motiš se, ako misliš, da bi jo robotno (mehanisko) odločiti zamo?el. Če pa so prejem o slano vodo, bo počasi izhlapela voda, in sol se bo zopet prikazala. Čudili se bomo zopet viditi ravno tiste pravilne, majckine, pre-vidljive solne kocke (Salzvviirfel) , ktere je poprej voda požerla, da ni bilo nič več viditi od njih.
To, prijatli, nam je očividen dokaz, da tudi to se je zgodilo po tisti nepremenljivi vesoljni postavi, ktera o početju terdih stvari vsakteri rečiodločuje lastno podobo ali obliko. Imenujejo se te zmerjene podobe vsih stvari vi e d ene i ali kristali. Delajo se v različnih podobah o sterjenju vsaktere snove. Tudi voda, izgled vsih tekočin, jih kaže v zlo različnih dostikrat kaj lepih podobicah, kadar se sterdi v led; in sneg — kaj neki je? — nič druzega , kot zvezdi-časte snežinke tacih nježnih vodnih vledeneov, ki niso ne voda ne terdi led.    (Dalje sledi.)
—   67   -
Potovanje po okrajnah natoroznanstva.
Kemija — in kuhinska sol.
(Nadalje 17. lista.)
Vzemi kuhinske soli, deni jo v naj hujši vročino, — kaj bos dosegel? Sol se bo raztopila, in o tisti vročini, ktera železo beli, bo spuhtela v zrak, kjer pa, shladivši se, bo sopet v drobne kristalčike se spremenila in sol postala, kakoršna je poprej bila.
Vzemi soli, zmeli jo in ogleduj jo z drobnogledom, — kaj nek boš zapazil? spet tiste kocke, ki so kuhin-ski soli lastne.
Al smo po tem takem z vso svojo umetnostjo in vsim svojim zasledovanjem pri kraji? Je tukaj meja, čez ktero človeški um ne seže ? Se morebiti tukaj na-tora brani kaj več razodeti o skrivnostih svojih ? In ven-
—   162   —
*) (iosp, fajmošter Zalokar dol>ro pravijo zastran besede »g; a z« v rokopisu »umnega kmetovanja«, da našim Dolen-com beseda gaz ne more biti preveč čudna ali ptuja. ker pravijo: »meni se gazi« (pha), prav v kemijskem pomenu..
dar bi so toliko radi od nje »vedili! Kdo nam bo na važne vprašanje odgovarja!, če narava terdovratno omol-kne ?   Kdo nam bo povedal, kar zvediti nam serce teži?
Kemikar, in nihče drug, kot kemikar. On gre tudi nad kuhirnko sol, kakor nad vse stvari z nar hu-jim orodjem in nobene sile ne opusti: zvediti bitstvo njih. Kar kemikarju v roke pride , bode raz k roj eno in raz-djano, če je le razkrojljivo. Njegov namen je zvediti: iz kterih snov (Stoffen) obstoji stvar, ktero preiskuje. Tako početje se imenuje ločba, ktera jenja le tam, ko kemikar na perviue pride, kterih nobena umetnost več razdeliti (ločiti) ni v stanu.
Nar silnisi moč zoper vsako stvar pa so kisline. Hočemo tedaj kuhinsko sol prisiliti, da se bo oglasila in povedala kaj v sebi ima, bo tudi ona mogla to muko prestati. Kanimo tedaj na sol neke kapiice ž epi ene kisline (hudičevega olja), — lej! kak že kipi in go-mizlja, in koliko mehureov se že dviguje , kteri naznanjajo, da so bili v soli zaperti in šumeči se vesele opro-stenja. Med tem se kuhinska sol raztopi v kislini, in kmalo popolnoma zgine.
Kakor pa sodnik, ko izprasuje zatoženca, nobenega glasa in nobenega pogleda ne prezre, tako tudi kemikar, dokler sol preiskuje, nobene njene premembe in nobenega mehurca v nemar ue puša. Tisti zrak tedaj, ki ga vidimo v pen?cah kipeti, je neka posebna stvar, ki bode v nos, je kislega okusa , in ima moč višnjeve rastljinske barve na rudeče premeniti. Mi moramo tedaj ti zrak ali prav za prav ti ga z *) vjeti, da ga pre-išemo na dalje. Vr ti namen raztopimo iznovega sol po žepieni kislini v zaperti steklenici in peljemo puhteči zrak, ki nam je prej všel, sedaj po stekleni cevki v drugo steklenico , ki je z vodo napolnjena. Kaj se bo nek tukaj z gori popisanim gazom (zrakom) zgodilo? Kaj? tistega ojstrega, bodečega gaza ni več — namesto njega pa je voda kisljata. VToda se je navzela čisto vsega tistega gaza, ki je izpuhtel iz soli, in se potopil v vodi, in ta potoplina kislega gaza v vodi se imenuje solna kislina.
Kuhinska sol je tedaj solnokisli gaz v sebi imela. Al tega vediti nam ni dovolj; tudi solna kislina nam mora odgovor dati in razodeti, kar od nje vediti hočemo; poprej ji ne bomo dali miru.    (Dalje sledi.)
Potovanje po okrajnah natoroznanstva.
Kemija — in kuhinska so L
(Dalje.) Kako pa bomo zvedili: iz česar obstoji solna kislina,— tista huda tekočina, ktera enaka strupu vse razjeda, kamor kane, zvezana pa z drugo stvarjo in vkro-tena po nji v kuhinski soli, nam jedila tako okusne in prijetne dela? Zvediti to, vzemimo nekoliko tistega ruda, ki se manganov rud (Draunstein) imenuje, in dajmo ga s solno kislino vred polagama v majhni steklenici nad žerjavico razgreti. Lejte! kako puhti rumeno-zelen gaz po stekleni cevi iz sogrete steklenice v drugo zraven postavljeno. Kaj nek je ti puh (gaz), ki ves zelen beži proč?    Klor se imenuje po  svoji  zelenkasti  barvi,   in
strupen puh je , ki nas zadušiti žuga , ako ga dihamo, — ki pa je neprecenljiva stvar za kemikarje , fabrike, obertnije in zdravnike zato, ker je koristen na sto strani iu se z vsimi pervinami od konca do kraja združevati da.
Pa kako se to godi — bojo naši marljivi bravci vprašali — da beži sedaj klor iz solne kisline, ko ji je bil manganov rud pridjan? al ga je ti rud spodil? in kako?
To se takole godi: manganov rud ima obilo k i-slica (Sauerstoffj v sebi; tisti kislic, kar ga je bilo odveč v manganovem rudu, se je berž z vodencom (Wasserstoff), ki ga ima solna kislina v sebi, združil in se ž njim v vodo spremenil, ki je v steklenici ostala v podobi kaplic ali kančikov. Ko je pa vodenec solno kislino zapustil, je tovars njegov samec ostal, pa po-prejšne zveze resen ni hotel v pervi steklenici ostati, ampak je v podobi zelenkastega puha zbežal v drugo steklenico, — in to je klor.
Solnokisli gaz je bil tedaj združek klora in voden ca.
Tako smo vidiii že dve sila imenitni stvari iz kuhinske soli se razviti: solno kislino in klor. V solni kislini in kloru se raztopijo rudi ali metali posebno radi, in zlata in platine ne premaga nobena druga tekočina , kakor takošua, ki ima prosti klor v sebi. Posebne važnosti je pa ta zuajdba novejših časov bila , po kteri se je zvedilo, da ima klor toliko prijaznosti do vodenca, da ga na-se potegne, kjer koli ga najde. Klor razdene in pokonča organske barve, vsak duh in smrad; on jim  vzame vodenca in   jih tako razkroji.
V  izbe ali hleve, kjer so kužne bolezni in zrak po kuž-nini spriden, se postavi klor, — in zrak je kmalo očiščen. Klor čisti kleti in shrambe, ki smerde po plesnini, in s klorovo vodo poplaknjeni zatohli sodci zgube' svoj duh. Nekdaj je v fabrikah platneno in pavolnato blago sonce počasi   belilo,   sedaj   ga   beli  klor   sila   hitro.
V   papirnicah, če bi ne imeli klora, kaj bi počeli! Tudi nase perice ga, žalibog! že poznajo; pa ker so nevedne o silni moči njegovem, ga jemljejo preveč in gorje zato našemu perilu! Vkroten je scer klor z apnom v tako imenovanem klorovem apnu, al tudi v ti združbi še hudo razjeda.
Poznali so scer naši očaki pred več tisuč leti ku-hinsko sol, al klor in soluo kislino iz nje dobivati, je bilo še le v novih časih znajdeno. Na rumenem platnu, v ktero so Egipčani mumije zavijali, se še danes lahko vidi, da njih platno ni bilo beljeno.
8 tem pa , da smo zasledili klor in solno kislino  v apnu, ni še naše preiskave o kuhinski soli konec. (Dalje sledi).
—    178    —
—    182   —
Potovanje po okrajnah natoroznanstva.
Kemija — in kuhinska sol.
(Dalje in konec.)
Naše preiskovauje kuhinske soli se ni pri kraju. Vidili smo, jo polivaje z žvepleno kislino, kako je bežal zelenkast puh (solnokisli gaz, klor) iz nje. Pa kaj je tista stvar, tisti zvesti tovarš, na kterega je bil bežeči gaz tako navezan , da ga je le huda sila hudičevega olja (žveplene kisline) ločila?
Radi bi jo vam pokazali čisto, samo po sebi, ka-koršna je, — al to nam v tem hipu ni mogoče, ker hudičevo olje jo je spet tako objelo, da je ne izpusti z lepo , in da je revica spet po ti zedimbi popolnoma nova stvar postala — tista sol, ktero zdravniki močno rabijo in visoko čislajo, in kteri je pred 200 leti kemikar Glau-ber ime dal ^čudodelne soli".
Je scer hudičevo olje terdovraten pajdaž, kterega ni lahko pregnati, kamor se je vgnjezdul, vendar pri kemikarju ni milosti, — spustiti mu mora tisto stvar, ktere ise. In, kaj mislite, s ktero silo bo spodil žvepleno kislino? Mahoma ne bo šlo, pa poredoma bo moglo iti. Že reče oglje je tisti pomoček, ki odpelje hudičevemu olju ki si ic v podobi ogeljnokislega gaza. Žveplene kisline smo se sedaj znebili, al žveplo je ostalo; kaj pa bo s tem? Tudi za-nj si poiše kemikar prijatla, ki se ž njim združi in ga odpelje tisti stvari kuhinske soli, po kteri sledimo — in ta stvar je natron (soda), ktera, s potaseljnom v eni versti, se šteje k tako imenovanim lugastim solem, zato, ker ž njimi euacih lastnost so jo nekdaj (do konca preteklega stoletja) le iz pepela nekterih morskih rastljin izluževali. Sedaj se dobiva iz kuhinske soli,   kolikor koli je je treba.
Al je pa natron res pervina, ktera se ne da dalje razkrojiti? Do leta 1807 se je to od vsih luga-stih soli in zemelj mislilo, ktere vse so prištevale k enojnim, ne više razdeljivim rečem. Tako pa ni dandanašnji, ker že 50 let je znano, da natron je dvojna reč, obstoječa in ločljiva v svitli, lahki in sila mehki rud ali metal, ki se na tri um imenuje, in pa v k i si i c, ki sta med sabo nar veči prijatla, in scer taka , da kjer koli se najdeta, se berž sprimeta in zedinita.
In tako smo dospeli konec svoje preiskave, ki nam je na eni strani razodela klor, na drugi natrium kot obstojna dela kuhinske soli.
Dalje ne more dandanašnja umetnost. Tukaj ji je meja postavljena, na kteri se spozna, da natrium in klor, ki sostavljata kuhinsko sol, se štejeta v ver-iRto tistih 62 p er v in, iz kterih je po dandanašnji kemijski vednosti ves svet vstvarjen. Al kemija ni prederzna vednost, ki bi rekla, da že vse do zadnega ve. To, kar danes mislimo, da je enojno, bojo morebiti prihodnje skušnje razodele , da je dvojno, trojno.
Tako je v vsem na svetu. Kar je nekdaj popolnoma veljalo, ni dandanašnji več tako. Kemija nam očitno kaže, da veliko razpade v malo, in da iz malega zrase veliko.
Naj bi nam bili tudi manj učeni bravci na tem po-
tovanju marljivo sledili! Čeravno morebiti vsega natanjko razumeli niso, to so vendar lahko spoznali, kako velika in važna vednost je tista, ki se peča z razkrojevanjem in sostavljanjem stvari na sveto. Vsak kmetovavec, vsak obertnik je lahko iz tega spoznal, da taka vednost ni prazna, ni puhla učenost, — da vsaka stopinja, ki jo kemija dalje stori, je gotov dobiček za občinstvo. — da se nam je treba vsim na svetu veliko učiti, in da le tisti je s pridom kmetovavec, rokodelec, obertnik in kupec, kteremu ni svet z dilami zabit!
(Svobodno po čas. »Natur«.)