Največ j i slovenski dnevnik I I* Združenih državah „ Velja za vse ieto . . - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki« TELEFON: CHELSEA 3878 Entered u Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. under Act of Congress of March 3, 1879 NO. 258. — ŠTEV 258. NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 2, 1929. — SOBOTA, 2. NOVEMBRA 1929. The largest Slovenian Daily in the United States. Q Issued every day except Sundays I and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3878 VOLUME XXXVUL — LETNIK XXXVLL FALL OBSOJEN NA 1 LETO JECE IN $100.000 GLOBE KER SO ZAGOVORNIKI VLOŽILI PRIZIV, SE NAHAJA POD JAMŠČINO NA PROSTEM Ce bi zagovorniki ne vložili priziva, bi mu sodnik: »pregledal zaporno kazen. — Državni pravdnik pravi, da se bo meseca januarja, začela slična obravnava proti R. L. Dohenyju, ki je dal Fallu podkupnino. — Značilna izjava senatorja Ca-rawaya. PR0HIBICIJA PO VSEJ KANADI ODPRAVLJENA Pri volitvah so dobili mo-krači trideset tisoč glasov večine. — S tem je bila uveljavljena značilna reakcija proti prohi-* . • • • biciji. VELIK0MESTNA TRAGEDIJA Postarnega zakonca so x našli nezavestnega poleg trupla njegove žene, ki je bila mrtva že deset dni. PREBIVALSTVO CUBEPROTI GEN. MACHADU H00VERJEVI PREDNIKI ŠVICARJI B:.vši kabinetni uradnik,. Nemški genealog je doki je pobegnil z aeropla- j gnal, da so bili predniki nom, da si reši življenje, predsednika Hoover j a je razkril načrte patrio- ugledni švicarski kmet- WASHlNGTON, D. C., 1 . novembra. — Albe-t B. Fall je bil danes obsojen na eno leto ječe in na * stavo stotisoč dolarjev globe. j Mokraška večina pri včerajšnjih i volitvah je znašala do trideset ti- Spoznan je bil krivim, da je kot tajnik za notra-i soč glasov, nje zadeve v Hard:ngovem kabinetu sprejel1 p°fedice soJ* P°ka2ale ** Q | praktično v vsakem delu države, I kjer so ljudje skoro soglasno nastopili proti prohibiciji ter se zavzeli $100,000 podkupnine. Neoziraje se na izjavo sodnika Williama Hitza, r}a bi mu zaporno kazen spregledal, če bi noben priliv ne zakasnil obsodbe, je Fall takoj naročil svojim zagovornikom, naj vlože priziv, če je potreba pri najvišjem zveznem sodišču. Sodnik je izjavil, da bi bil proglasil najvišjo kazen — tri leta ječe in $300,000 globe — "ako bi bile razmere normalne". Vpošteval je pa v Drvi vrsti Fallovo zdravstveno stanje. Sodnik je obnovil Fallovo jamščino $5000 kot prizivno jamščino. S prizivom se bo bavilo okrajno apelacijsko sodišče. Vladna obtožitelja Roberts in Pomerene sta iz lavila, da se bo vršil sličen proces začetkom meseca januarja proti petrolejskemu magnatu R. L. Dohenyu, ki je dal Fall u podkupnino. Po mnenju odličnih odvetnikov je zelo dvomljivo, da bi Fall kdaj romal v ječo. Rešitve priziva bo čakal Fall v New M exico. Glede obsodbe je izjavil senator Caraway iz Arkansas: — — Jaz za svojo osebo nočem ničesar reči, toda po deželi se bo splošno govorilo, da je Fall ušel pravični- kazni. V stanovanju neke hiše na 106. cesti v New .Yorku je našla včeraj zjutraj policija Petra Murraya. starega petinšestdeset let, ki je bil ne-HALIFAX. N. S., 1. novembra. — zavesten vsled influence in strada-Provinca Nova Škocija je včeraj nja_ j razveljavila svojo prohibicijsko po- j poleg njega je ležalo trupio njegove žene Delije, ki je bila mrtva že več kot deset dni. Sosedom se je čudno zdelo, da ss v stanovanju nič ne gane. Naprosili so policijo, naj preišče zadevo. J ! Neki policist je trikrat trkal na vrata, a nihče se ni odzval. Nato ja policija vdrla v stanovanje, j Murray je ležal nezavesten na i tleh. Neki policinst ga je baje sli tov. Vsa Cuba je pripravljena vpri-zoriti oboroženo vstajo proti dikta- berlinski genealog, profesor Her je. BERLIN, Nemčija, 1. novembra. za prodajo pijače pod vladno kontrolo. Izmed vseh kanadskih provinc ima edinole Princ Edward otok še proliibicijo. Vseh ostalih devet provinc je že glasovalo, da se je pro-hibicija. ki je bila uveljavljena tekom vojne, popolnoma izjalovila. Vsled tega je treba uveljaviti zdravo zmernostno metodo prodaje pijače potom vlade kontrole. Nova Škocija je imela s prohibi-jo približno take izkušnje kot Zdr. države. Zdravniki so predpisovali žganje ; po Ueh precej in te pravice so se posluževali v dosti preveliki meri. Tudi tukaj je pričelo cvesti tihotapstvo in bezni-ce so rasle kot gobe po dežju. Volilni uradniki so zapazili, da so tekom zadnjega ljudskega glasovanja glede pijače glasovale skoro vse ženske za prohibicijo, dočim so zdaj nastopile proti nji. Za odpravljenje prohibicije je glasovalo skoro 90,000 volilcev, dočim je bilo oddanih za sušo le nekako 62.000 glasov. šal zamrmrati "Delia", nakar je j možak padel v nezavest. Zdravniki v Bellevue bolnici, kamor so ga odvedli, so izjavili, da je njegovo stanje zelo kritično. Onesvestil se je od slabosti, dasi je imel nad os^pisto dolarjev v banki. Na postelji je ležala njegova žena. ki je bila mrtva že deset dni. } Sosedje pravijo, da sta v stano-! vanju večkrat pila, in je bilo res praznih steklenic. SOVJETSKI LETALCI V NEW YORKU Sober Island »Otok treznosti' je postal moker z večino petintridesetih glasov proti enemu. Včeraj popoldne ob štirih je dospel iz Detroita na Curtis Field pri torstvu cubanskega predsednika generala Geralda Machada kot izjavljajo njegovi nasprotniki. Zatrjujejo, da se vzdržuje na kr- j Nemčije, milu le s podporo vlade Združenih držav in da vlada izključno le z nasiljem. Dr. Rafael Itturald?. ki je bil ne-ko5 vojni in mornariški minister pod režimom Machada, je rekel, da A je pobegnil iz Havane v aeroplanu. da se izogne zavratnemu umoru zaradi odkrite opozicije proti dik-tatorstvu. Objavil je kopijo manifesta, ki so ga izdali cubanski psrtriotje pred par tedni in vsled katerega so bili aretirani štirje nasprotniki Machada. dočim so drugi hiti*o pobegnili. i Ta dokument se nahaja zdaj v rokah senatorja Williama Boraha. predsednika senatnega komiteja za zunanje zadeve, ki je tudi obvestil državnega tajnika Stimsona in mu rekel, naj pojasni, zakaj državni department pravzaprav podpira Machada. Manifest, ki ga je zatrla cuban-ska vlada, izjavlja med drugim: — Danes kot poprej smo trdili, da je bila ustava kršena; da živimo v režimu nasilja; da so ogro- mann Macco, je dognal, da so izvirali predniki predsednika Hoover j a deloma iz Švice deloma iz Macco je preiskoval Hooverjev rodovnik izza zadnjega januarja ter rekel, da so bili predniki predsednika Hooverja potomci Andreja Huberja. ki je bil doma iz Eller-stadta v bližini Duerheima v Nemčiji. Andrej Huber se je izselil v Ameriko leta 1738. Macco je nadalje dognal, da je bil Andrej Huber švicarskega izvora in da so bili njegovi predniki bogati švicarski kmetje. Živeli so v bližini Berna. kot je razvidno iz cerkvenih zapiskov. FORD ZNIŽAL CENE SVOJIH KAR MACD0NALD NAVDUŠENO POZDRAVLJEN Angleški ministrski predsednik in njegova hči sta dospela v Liverpool ter bila navdušeno pozdravljena od ljudske množice. LIVERPOOL. Anglija. 1. nov. — Angleški ministrski predsednik Ramsay MacDonald se je vrnil danes s svojega zgodovinskega obiska v Združene države in Kanado, pripravljen, da prepriča svojo deželo da je bilo njegovo potovanj v1 skrajno uspešno za stvar narodnega miru. Parnik je dospel semkaj ob sedmih zjutraj. Na krovu parnika ga je pozdravil livcrpoolskl župan ter Earl of Derby ki se je ž njim več minut pogovarjal. Na pomolu se je zbrala velikanska množica delavcev, ki so bili namenjeni v tovarne ter so prisrčno pozdravljali MacDonalda. MacDonald je bil sprejema oči-vidno vesel ter je delavcem veselj mahal z roko. Tudi njegova hčerka ! je bila izvrstnega razpoloženja. ! Predno je sedel na vlak, da se ] odpelje v London. Je Izdal MacDonald naslednje ugotovilo: New Yorku ruski aeroplan "Deže- ( zeni VS1 on1' ki la sovjetov". Odletel je bil iz Moskve, preletel Pacifik in Alasko in ves ameriški kontinent. Vsega skupaj je premeril 12.5000 milj. Na njem so se nahajali glavni pilot Še-stakov, drugi pilot Bulotov, navigator Sterligov in mehanik Fu-faew. LAKOTA NA KITAJSKEM DETROIT. Mich.. 1. novembra. — Edsel B. Ford, predsednik Ford Motor Company, je izdal včeraj zvečer naslednje ugotovilo: — Objavljamo izdatno skrčenje cen Fordovih kar in trukov. Naše nočeio le kimati - ! prepričanje je. da sta temeljna in- 3 Lstnja in trgovina dežele zdravi ««">«"> » VKlrianje »*«»*- Vsi znaki kažejo, da bodo ostale ne6a mlru' Trdn° sem , - - ; 1 da je bil to namen moje misije in splosne razmere se naprej dobro- J J da sem ga v polni meri — Zatrdno upam. da je moj sestanek s predsednikom Hooverjen: in drugimi državniki tesneje spra-! vil skupaj oba naroda ter izJbolj-' šal medsebojne odnošaje. Ugladil je 1 pot za bolj uspešno sodelovanje DU PONT OBDRŽAL SVOJE MESTO WILMINGTON, Del., 1. novembra. — Pierre S. Du Pont, uradnik Du Pontove kompanije ter General Motor kompanije, je danes sprejel zopetno imenovanje, katero mu je ponudil governer Buck, kot drž. davčni komisar. Služba je za štiri leta ln plača znaša vsako leto šest tisoč dolarjev. DAWES BO OBISKAL PREDSEDNIKA HOOVERJA CHICAGO, 111., 1. novembra. — Charles G. Dawes bo odšel v torek v Washington, da pokaže predsedniku Hoover ju certifikate, ki predstavljajo nekako šest milijonov dolarjev, katere so zbrali Čikažani, kot desetih milijonov dolarjev ff^rodnih stroškov za razstavo, ki bo otvorje-| na tukaj dne 1. junija 1933. Du Pont je doslužil svoja prva štiiL leta. Načeljuje departmentu, ki pobira državni dohodninski davek, katerega rabijo v glavnem za ', podpiranje javnih šol. Svoj depart ment je baje zelo izpopolnil. OTROCI IN SANTA CLAUS CHICAGO, 111., 1. novembra. — Čeravno je še precej daleč do Božiča, je dr. William Sadler, ravnatelj Chicago Institute of Research mnenja, da je bilo treba otrokom povedati, da ni nikakega Santa Clausa. — Otroci naj to zgodaj zvedo — je rekel dr. Sadler. — Če je pa Santa Claus trgovini potreben, naj ga propagirajo s primerno, ne pa s preveliko in kričečo reklamo. SPOPAD V DUNAJSKI TVORNICI DUNAJ, Avstrija, 1. novembra.— Spor med delavci v neki strojni tvornici v Stockernu, v bližini Dunaja ter krajevno organizacijo, Heimwehrja, ki je imel svoj izvor J v tem, da niso hoteli dejavci delati l s tjeml člani Heimwehrja, je dal j povod govoricam, da je prišlo do' resnega spopada med fašistovskim Heimwehrj€m ter socijalističnim Schutzbundom. Zadrege pa je preprečilo več o-rožnikov, ki so zasedli, po na vodi- , lih krajevnih oblasti tvornico ter Portugalski zunanji urad je objavil, preprečili načrte članov Helm- da se sklene trgovinsko in naviga-wehrja, ki ao obkolili prostor ter ga' cijsko pogodbo s Prosto Irsko dr-skuMli vzeti z naskokom. 9 I žavo. PORTUGALSKA IN IRSKA STA PODPISALI POGODBO ------v LIZBONA, Portugalska, 31. okt. da je pravica prostega govora zatrta; da sploh ni pravic? prostega zborovanja; da je tako javna administracija kot civilno življenje podrejeno oboroženim silam republike in da ni nobenega jamstva za življenje vseh onih, ki ne mislijo tako kot jim ukazujejo ljudje v vladi. Dr. Itturalde in dr. Domingo Ta-margo, ki je tudi podpisal manifest, sta dospela v nedeljo v New York po naglem begu iz Havane. Izjavila sta. da je vsa vlada o-majana. da je narodna zakladnica oplenjena in da so velike mase vo-lilcjv izgubila vsako volilno pravico. S pretnjami in podkupovanji se sedanji režim vzdržuje na vladi ter se nahaja pri krmilu vsled podpore Združenih držav. DANAŠNJA MLADINA Šestnajstletni William Danie-vowsky, je pobegnil s svojega doma v Brooklynu. Včeraj je pisal materi iz New Yorka pismo, v katerem se je glasilo: — Draga mati! Usmrtil se bom. Življenje ni vredno zame niti počenega groša. Mojega trupla ne bo nihče našel. — Tvoj William. stvo. stoječe Mi skrčimo cene raditega,< ocl" * ......... dosegel. . .. » , . . .. , ',Naualjna pot je odprta. Moj obisi; v.er čutimo, da bo ta koratc najbolj- | h" j k j ši prispevek, katerega moremo nu- v Združenih državah in Kanad; mi diti za nadaljno dobro trgovino po * vsledtega nudil veliko zadovolj-deželi. Naši prodajalci pomagajo v gibanju , da sprejmejo skrčenja v ivojih računih. Viedno je bila politika te kompanije, da se prenese tako hitro kot le mogoče, prednosti kvantitativne produkcije in nove uspešnosti. Znižanje cen znaša od petnajstih do dvesto dolarjev za karo. IMENOVANJE. * Službene Novine" poročajo, d« je bil ftdvokat' Michael Cerrezin dosedanji konzularni zastopnik imenovan za začasnega jugoslovanskega podkonzula v Clevelandu. JBHK3B5I DENARNA NAKAZILA j Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvr- | 1 šujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem 1 ceniku: v Jugoslavijo Dim. B00 ........ 9 9.30 1,000 ........ $ 18.40 1,600 ........ $ 46.75 « 6,000 ........$ 90.50 " 10.C00 ........ $180.00 v Italijo Ur 169 ......................I 6.7« " «00 ......................$11.39 - 800 ......................$16.80 600 ......................$27.40 M 1000 ......................$64.16 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, op*-»arjamo, da smo vsled sporazuma t »ai*m zvssam * starsm kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% »a 1%. Strašna lakota je stalen gost Kitajske. Po nekaterih provincah umre vsled lakote na stotisoče oseb. Zgoraj na sliki vidite mater, ki joka nad svojim. mrtvim otrok om, spodaj so pa tri sirote iz južnih provinc. POLARNI POLET ZAGOTOVLJEN FRIEDRICHHAFEN, Nemčija, 31. oktobra. — Polet "Graf Zeppelina' na Severni tečaj za Aeroarktlčno družbo je sedaj zagotovljen, ker je Zeppelinska družba privolila v povišanje plač ter zavarovanje posadke. Jamčila je tudi vse sanitarne in hlgijenične predpise. V pripravi na ekspedicijo bo vpri-zcrila zračna ladja daljše potovanje preko Norveške in Švedske tekom novembra, da preizkusi nove aparate za merjenje temperature in mokrote v zraku. Kot znano, se bo vršil polet v prihodnje leto. IH Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; ■ za $300 — $6. s Za izplačilo večjih zneakov kot gora J navaden«, bodirt v dinarja lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljfte pogoja. Pri valikih naka-čilih priporočamo, da m poprej a nam eporazvmata glada naAiaa nakazila. izplačila po po At i ao medno izvrIcna v dvcn do rnmm tkdniI JSTJJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LMTTEB XJ PRISTOJBINO 75*. SAKSER STATE BANK OQKTLANDT BTBEET, TšUphonšt Baršlof N»W JOftK, H. K 0380 •OlAS RAIODA1 NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 2, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY In U. 8. A. "Glas Naroda" J Dopisi• Owned «nd Published by 6LOVEN1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Prank Bakaer, President Louis Benedlk, Treasurer Place of business of the corporation and addr flS W. 18th Street, Borenfh of Manhatan, of above officers: New York City, N. Y ? "GLAS NARODA (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko In Kanado ______________________ Za pol leta ...............................43.00 Zx četrt leta _______________________.$1.50 Za New York za celo leto Za pol leta ___________________ Za Inozemstvo za celo leto Za pol leta _________________ Eveleth, Mirni. Čeravno nimam posebnih novic, naj mi vseeno dovoli gosp. urednik malo prostora, da se tudi jaz malo oglasim v naprednem slovenskem listu Glas Naroda. Pri nas že seveda zima suknje išče. če pa katerega kar odveč zebe. pa kar v mestni Aučlitorij ali Oreskovič dvorano, pa se do dobrega segreje, če je še tako zmrz- _____| njen. Veselice in "party" so nam- jfl 001 reč jako pogost?, posebno pa, ko ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI bo vsak prosilec za "drugi papir" moral priložiti postni money order za $5 za spričevalo o prihodu 'certificate of arrival i. Isto se bo za-! FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE—-Jugoslav Bureau j , Sevalo tudi kasneje od prosilcev. I-----*--:-L.----:---------------------------------------------*2j Kateri niso plačali teh $5 za sprice- KAKO POSTANEM DRŽAVLJAN ZDRUŽENIH DRŽAV. vaI° ° že za časa prošnje __za "prvi papir". Money order za , S5 mora biti izplačljiv na ime Commisioner of Naturalization. Washington. D ct. Istočasno treba r. PAPIR. (Stalno bival v tej deželi, da je ose- tudl pcshui dve iOtcgrafiji- Ako je ba dobrega moralnega značaja in prCsilec prišel p- dnevu I. juliM da ni podvržen deportaciji. Ako 1923 in je zato dobil ob pnhodu rWSHBHBHnnBiMB9BMi n i Peter Zgaga It .if KRATEK PREGLE. D 1. Kdo sme zaprositi. Inozemec, ki je 18 ali več let star. mere dobiti "prvi papir", ako spada k belem plemenu aii je afrikan-skega rojstva ali pokolenje in ako je bil pripuščen v Združene države v svrho stalnega bivanja. Ni treba, da bi znal angleški. Ako ne zna pisati, naj se podkriža. ...S3.5G se bliža sv. Martin, čas krščevanja. —$7.00. Da bi opisoval vse veselice, bi j imel gospod urednik preveč • trub-la" z mejim dopisom, zato pa re- 0 Postopanje -! tem z eno besedo: vsaka se kon- ; •ca s sijajnim uspehom. i Inozemec si mora preskrbeti ti- j skovino Form A-2213. namreč pred-Nad vse krasen večer pa je bil I hodno prošnjo za prvi papir", od Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se bla-. zadnjo nedeljo dne 27 oktobra> ko ' „at«ralteacljakega urada v svojem Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. **Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemšl nedelj in praznikov. rovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 21« W. 18th Street, New York, N. Telephone: Chelae* 387§ je nas posetil glavni predsednik K. j mestu ali od sodnega klerka. Proš- S. K. J. gosp. A. Grdina iz Cleve-landa. Prinesel nam je pozdrave od naših 1 znancev in prijateljev iz ; Ameriške Ljubljane, obenem nam i je pokazal premikajoče se slike vse-! slovenskega shoda v Lemontu. Nekaterim našim ženicam pa res ne prideš na konec. Posebno kuharice so v tem ozi-5 ru jako občutljive in spretne ob- I enem. Tako se je naprimer zgodilo, da | je prišel rojak domov, sestradan t kot \olk. m».re te štiri točke dokazati na za- "identification card", tedaj rr. rr. i Pokusil je juho izpljunil m od- FRANCOSKA ARMADA nje treba pazno izpolniti po navodilih. ki jih je najti na četrti strani tiskovine po pošti na naslov: District Director of Naturalization: adreso pa najde na prvi strani tiskovine. Skupaj s tiskovino treba Pred predstavo nam je gosp. A. Pilati poštni money order za S5 dovoijstvo oblasti, dobi spričevalo tud! lo karo orUcž:ti svoji pro*nJi o registraciji .certificate of regi- Priporočljivo je da si pro?1ieo r.e-£try». Ko je dobil to spričevalo, sme kje prep že številko svojega i>rve-zaprcsiiti za -prvi papir" in dosled- „a Fapirja kakor tudi ime ^i. no kasneje za državljanstvo. Ino- i kjer je bll izdan m ^^ ko da lahko dobi dupiikat. ako bi >.» prvi papir" slučajno zgubii. Isto velja glede "identification card". :.TtKcIik' časa kasneje dobi pro-Vlada je pripravila posebno ti-' silec vabilo, kje in kdaj naj se pn-skovino
men shoda in o napredku slov. na*oda. Vraas ni tucii ni pozabil "skroužiti" kake rib niške. Ves svet — razen Italijo seveda — zevanju in o invpivčeiiju 1 Midori h vojn. V ta namen ji* obiskal angleški ministrski preilse«l~j nik Mai-Donal ne bomo Ni bila pa predstavljena samo ta ' i:Hka. pač pa tudi slike Ameriške rada ali pa od Bureau of Immigrations. Washington. D. C. Vsa navodila, kako naj se ta tiskovina izpolni, nahajajo se na tiskovini n. papir. f ložil zliro rekoč — V župi je preveč soli! — In. kaj bo to. če je malo pre-reč sc.U — je zagostolela. — Če je preveč soli. je pa popra toliko ir.anj. Pa " ztdihn. Ti kar lep«- jej. 3f. — Samo rr.o željo imam — je rek"l bolnik — eno samo željo: da ■bi *e toliko časa živel, da bi lahko coplačal vse dolgove. Prijatelj ga je sočutno pog edal in odvrnil: — Blagor tebi, ja: na la! ne verujem v* večno življenje. * Neki zakonec je imel smolo. Ko se je vračal z banke, mu je Zdi uženih držav. On n ra tudi • tat izmaknil iz žepa dvesto dolar-podpisati svoje ime v latinici. Ako | jev- prosilec ne ugodi vsem zahtevam.! Ko se ie vrniI domov, so mu pa n na rja. Francija ni dozidaj hotela kaj pride razpravljati o razoroži* vanju in so ji /t* nekateri začeli očitati. ves svet debatira <» miru. Žal, da ni nič drugega kot gesta. izplačljivih na ime: Commissioner of Naturalization, Washington, D. 1 C. — Povrh tega tj ?ba priložiti dve sveji fotografiji nedavno izgotov-Ijeni. Na četrti strani tiskovine je natnačno povedano, kake in kako velike morajo biti fotografije. Ako je prosilec prišel v Združene države po dnevu 1. julija 1928 in je dosled-' no dcbil ob prihodu takozvano i -immigrant identification card*., tedaj mora priložiti tudi to karto. Naj si nekje zabeleži številko te karte < tiskano v rdečih številkah i in datum, ko je bila karta izdana: to pa zato. da se v slučaju, ako bi se karta na kak način izgubila, dobi duplikat. District Director of Naturalization pc»šlje potrdilo o prejetem denarju; to potrdilo treba shraniti. 1. Kdor niure zaprositi. Prosilec, ki je 21 let star ali več. ntore vložiti prošnjo za dižavijan-stvo - - drugi papir" — nr prej kot dve le* > in n: kasneje koč sedem let, od kar je dobil "pivi papir*. Pro-i«]1- mora dokazati, da je nepretrgoma stanoval v Zdrur^nih državah tekom zadnjih petih let. "Nepretrgoma" pomenja. da je med tem lahko bil odsoten izven dežele za šest mesecev — v izrednih slučajih tudi leto dni. ne po več. Tekom zadnjih šestih mesecev ; pa j? meral stanovati v okraju i county, kjer vlaga prošnjo. 2. Priče. Priče morajo biti ameriški držav- se mu kasneje da druga prilika. Priče svedočijo o njegovem značaju in o njegovem bivanju v Združenih državah Ako je izpraševatelj zadovoljen _ z odgovori prosilca in prič. tedaj j sme prosilec vložiti formalno pro - i njo za naturalizacijo. Istočasno mora plačati pristojbino za STO. Na' to bo njegovo ime tekom devetdesetih dni postavljeno z imeni dru- ; gih prosilcev na javni d*1-ki za sočne razglase, tako da more vsakdo 1 ki bi imel kak razlog, protestirati preti njegovi naturalizaciji Čim hitro mogoče po preteku devetdesetih dni bo protile? pozvan mi ' sodno ali končno zaslišanje. Ako se to zadnje zaslišanje vrši na federalnem sodišču, se v mnogih okra- povedali. da mu je žena pred dvorna urama dvojčka r«>dila. Če ima človek smolo, ima pav smolo. Nesreča nikdar sama r.*- pric!-.* Neki japonski učenjak je razkiil način, kako je mogoče izpremeniti belega človeka % zamorca, zamorca v Kitajca. Kitajca v be'oko:>ca ;td. Za to svoje iznajdbo ;e potreboval p'tn -j.s: let Kaj je slavni japonski učenjak v primeri z lepo mlado žensko, ki je zmožna v par urah napram »ti osla iz pametnega človeka * Včeraj se je na pokopališčih trlo ljudi. Sedemletni sinček je hodil od groba do croha in čital napise na "pcmenikih. jih ne zahteva, da bi tudi priče pri-j Ijani dobrega moralnega značaja, šle k temu zaslišanju. Pri aržav-Čim oblasti dobijo prošnjo, pre- | Ako prosilec ni stanoval v zadnjem j nih sodiščih morajo priče biti ved- i ^ počasi, toda preudarno, iščejo zapisnike priseljeniškega u-j mestu vseh predhodnih petih let ; no prisotne. Ako sodnik smatra, da Slednjič- je pa vprašal svojo mater: rada. Ako se najde, da je prosilec j in ga njegovi dve priči ne poznata i jp prosilec zadovoljiv ga zapris Pozdrav tudi Petru Zgaga. Saj zares zakonito prišel v Združene Zdaj -znaša sila francoske armade 540,000 mož, ser L'la>no z novo odredho se ho pa ta sila znižala na 400,000. V tem slučaju gre seveda samo za vojake, ki so v Franciji. Čete po obsežnih francoskih kolonijah niso vštete. 3Vedno ho pa uveljavljena enoletna vojaška služba, 1 m i ustvarjeno hrbtišče francoske armade, obstoječe iz podčastnikov, narednikov, torej kapitulaiitov, ki bofto služili leto za letom v francoski armadi ter bo vojaško rokodelstvo takorekoč njihov življenski poklic. Razlika v številu, ki ^a bo prinesla izpreinemba, bo vem. da bo našel kako napako mojem dopisu, pa ne ne briga. John Strah. j države na trajno bivanje, izda se mu spričevalo o prihodu »Certifi-i cate of arrival i. Tega spričevala i prosilec ne dobi, marveč se priloži ' njegovi prošnji. Pristojbina $5 po-' kriva stroške tega spričevala. Kas-: ne je bc prosilec povabljen, naj se i prijavi k sodišču dotičnega okra- ----I ja, kjer stanuje. Sodni klerk mu iz- V stanovanje nekega duhovnika da "prvi papir" ali Izjavo o nameri v Berlin uje vlomil tat. Nagrabil si; 'Declaration of Intention >, kakor jp vsakovrstnih reči in se je hotel Se uredno imenuje. Za ta dokument baš zmuzniti, ko se je vrnil gospo-' m0ra prosilec plačati nadaljnih $d. dar. Hitro se je splazil tat pod naj-| TAT POD DIVAN6M za vso dobo zadnjih petih let. tedaj on mora dobiti tudi po dve priči iz drugih mest. kjer je stanoval, tako da se dokaže, da je bil zares v tej deželi tekom zadnjih petih let. Obe priči v kraju, kjer sedaj stanuje, morata priti z njim na sodišče, dočim priče iz drugih mest morajo podati zapriseženo pismeno izjavo najbližjemu naturaliza-cijskemu uradniku, s katero potrdijo, da je prosilec stanoval v do-'čičnem kraju neki del patletne dobe. Tudi ženska, ki je državljanka, mere biti priča. V nekaterih mestih ne dopuščajo bližnjih sorodnikov ket prič. na pr. žene. moža. staršev itd., nekje pa ne ugovarjajo proti takim pričam. Nekje se za- in mu podeli ameriško državljanstvo. Nekje dobi novi državljan takoj svoje državljansko spričevalo. drugod pa mu ga pošljejo p pošti. Neporočene ženske vdove in ra poročene žene. kakor tudi poroce ne žene katerih možj? niso ameri • — Na vseh spomenikih je zapisano: "Tukaj počiva moja najboljša žena", "Najboljši soprog". ' Najboljši sin". "Najboljša hči", in vsi ' so dobri in najboljši. Povej mi, ma- j ti. kje so pa slabi ljudje zakopani? * Rojak je modroval: — Če cre tvoja žena v stari krai. ški državljani, morejo postati dr- j tv°J gospodar in forman nena-žavljanke na isti način, kakor mo- j doma zboiita in če moža tvoje lepe ški. Žene pa, ki so poročene z ameri 'nlade prijateljice obsodijo in za-škim državljanom, ne potrebujejo j P™, potem si najsrečnejši človek bližji divan. Tu je prečepel celih 3. Treba biti natančen. 15 ur, ker je bil tudi čez dan vsak Trpba posvetiti posebno pažnjo hip kakšen človek v sobi. Nihče ni izpolnjevanju tiskovine Form A- slutil, kaj se skriva pod divanom 2213. kaiti sodni klerk se pri iz- potemtakem le malo ali pa nič pomenilo, ker bo armada! in morda bi uzmovič le dobil prili- danju "prvega papirja" ravna po hteva. da mora biti priča najmanj ko za pobeg, da ga ni v petnajsti pedstkih navedenih v tiskovini. Po-• 23 let stara. Radi tega naj prosi- uri prijelo nekaj nravnega. Poča- ^ grešek utegne uničiti veljavnost pr- j lec vpraša naturalizacijskega iz- kal je hipec, ko je bila soba pra- Vega tega papirja, v katerem slu- ; praševatelja o predpisih v dotič- zna. potem je urno skočil proti iz- : čaju bi moral inozemesc zoj>3t za- ! nem okraju, hodu — toliko da ni pri tem podrl prositi za nov -prvi papir". Inoze- ' duhovnikove kuharice na tla. ki je mec naj dobro pregleda svoj "prvi bila pravkar stopila iz kuhinje. Ku- papir", ko ga dobi, in ako najde harica je kriknila, vlomilec je sko- pogrešek v njem, naj ga da čil brez pomisleka skozi okno na cesto, kuharica je zavpila še huje. obdržala vsled teh poklicnih vojakov svojo pripravlje^ nost. Pa še več. Baš to ogrodje podčastnikov omogoča takojšnje ustvarjenje kakega novega kadra. Nadalje raste vsled enoletnega vežbanja število i /r vežhanih rezervistov v nedogled. Iz teh rezervistov ki se bodo udeleževali vsako leto vojaških vaj, je mogoče v smešno kratkem času stvori ti nove vojaške ediuiee, kajti zadostno število častnikov in podčastnikov je vedno na razpolago. Sicer pa število vojakov ne igra največje vloge, pač pa dejstvo, kako je armada opremljena. Sorazmerno ima francoska armada največ zrakoplovom, in zrakoplovi bodo igrali v bodočih vojnah odločilno vlogo. Francoz hoče hiti vedno pripravljen, ne oziraje se na Kelloggovo ali 11a Loearnsko pogodbo. Skrajšanje vojaške službene dobe je pa le pesek v oči. MORILEC JE SPREJE DRUGO VERO KAZNOVANJE S PALICAMI NA MADŽARSKEM 3. Postopanje. "prvega papirja" in smejo zapro jati za državljanstvo, čim so leto dni v tej deželi. Drugače velja tudi za nje isto, kakor za vse druge prosiice. pasanti so postali pozorni in pred-no se ie utegnil grešnik spustiti v dir, so ga že imeli v pesteh. Kmalu potem je bil že na policiji. Znani Feliks Gartner,' bivši av- Madžarski parlament je te dni strijski častnik in morilec egiptske razpravljal o zakonskem načrtu za princese Džidiije Muheb, je pre- reformo vojaškega pravilnika. Cilj i stopil v katoliško cerkev tik predno I razpravljanja je izenačenje voja-l so ga prepeljali v kaznilnico v ških koristi. Za časa vojne uvajaj Steinu, kjer mu je presedeti dva- pravilnik za vojaške osebe batine. najst let. Gartner je vzrasel prav! Ta postopek je utemeljen v zahte-za prav kot katolik, a ko je po- vi, da je treba čuvati disciplino poročil iz dobičkarskih razlogov z An- sebno za časa vojne in se smejo v ležinja MacCarvayevo, je postal ta namen porabiti vsa sredstva, tu-p rotes tan t. Isti praktični razlogi so. dl takšna, ki veljajo sicer za siga napotili sedaj, da se je vrnil v rova. Vsak prestopek se mora kaz-katolišKo vero. Slišal Je bil namreč novatl, kazen pa mora biti čimprej da pridejo jetniki katoliške veroiz- pre stana, da se prestopkar lahko povedi v kaznilnico v Steinu, kjer takoj zopet uvrsti-v porabno voja-se jim godi za malenkost bolje ne- ško četo go evangeličanom v kaznilnici v Oarstenu. S tem se je mož okoristil. DOBILI SMO večjo zalogo BLAZNIKOVIH PRATTK Cena 25c s poštnino vred. Onim, ki so jih naročili, sma jih že odposlali. SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR IZIDE MESECA NOVEMBRA * t Cena 50 centov Naročila sprejema: KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET VfeW YORK CITS i/ ADVERTISE in "Glas Naroda' 'akoj pcpraviti. Naj dobre pazi. da je datum njegovega prihoda, ime parnika. ime pod katerim je prišel in sedanje njegovo ime točno zapisano. Ako se prosilec izseli i" kraja, kjer je stanoval, v dobi med vložitvijo prošnje in izdanjem "prv2ga papirja," naj o tem obvesti poštni urad in navede svoj novi naslov. Prosilec naj dobro shrani potrdilo o vposlanem denarju. Ko pa dobi svoj ' prvi papir", naj si nekje zabeleži številko tega papirja, ki ga najde v zgornjem levem kotu; datum, ki Je bil izdan, in sodišče, ki ga je izdalo. ' * 4. Ako se ne more ngbtovifi zakoniti prihod prosilca. Mnogi so prišli v Združene države nezakonito, to je. prišli so, ne da bi plačali glavarlno in bili izprašani in pripuščeni od priseljeniške •Oblasti. Pa je tudi jako mnogo lju-ki, ki se več ne spominjajo imena parnika, s katerim so prišli v Zdr. države, niti dneva prihoda. Za te ljudi ne morejo oblasti izdati spričevala prihoda in dosledno jim ne morejo izdati "prvega pairja", ra-zun ako so prišli v takih letih, da morejo po zakonu od t. julija 1920 registrirati svoj prihod v to deželo. Ta zakon namreč predpisuje, dr Inozemec, kHje prišel pred dne 3. junija 1921 nezakonito oziroma glede katerega ni mogoče najti zapiska o prihodu, sme sedaj proti pristojbini $20 registrirati svoj prihod, ako dokaže, da je prišel pred dne 3. junija 1921, da je od tedaj Prošnjo za "drnugi papir" treba vložiti na tiskovini Form A-2214. Tiskovine je dobiti od najbližjega naturalizacijskcga urada ali pa od sodiiča. Ko je prosilec izpolnil ti-r-kevino po navodilih, navedenih na zarin i strani tiskovine, naj jo pošlje skupaj s "prvim papirjem" na naslov: Director of Naturalization v svojem okraju. Do 1. julija 1931 BIVŠI POLKOVNIK - NOVO MAŠNIK Na Dunaju je bil te dni stopil v nadškofijski seminar in bo prihodnje leto pel novo mašo 68 let stari polkcvnik Hugo Richter. Mož je bil med svetovno vojno storil zaobljubo. V Galiciji je zabredel v močvirje. V smrtnem boju. ki ga je bojeval, je obljubil Bogu. da se posveti duhovniškemu stanu, če bo rešeno njegovo življenje. Ko se je vrnil z bojišča, je izvršil predpisane študije in prihodnje leto bo pel novo mašo. » NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE O G LAŠ UJTE « 99 ne cita samo vase članstvo, pač pa vsi Slovenci v vasi okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE _ ! na svetu. -t* Rojak je počasi srkal vino iz kozarca. zamišljeno gledal predse m modroval: — Ja. zdaj je pa skrajni čas, zdaj je pa skrajni čas. Bi! je srednje starosti, lep. visoK in možarski. — Zakaj je skrajni cas? — so ga vprašali. — Skrajni čas je. da se oženim. — Zakaj je skrajni čas zdaj. ko si v najboljših letih? Mrko je pogledal, se parkrat srebnil iz kozarca in važno odvi-nil: — Zato se bom oženil, ker sem se bab naveličal. O. današnji zakoni! O teh bi se dalo dosti napisati. Današnji zakoni so namreč v bistvu vse drugačni kot so b'li prejšnji. Tako se je zgodilo, da je srečala prijateljica mlado zakonsko ženico in je rekla: — Hm, ti si pa vedno lepša in mlajša. Koliko časa se že nisva videli? Menda že tri leta ne. To je izza časa. ko si se poročila. No, kako se kaj počutiš v zakonu? — O, hvala, prav izvrstno. Z možem sva se ves ta čas samo enkrat skregala. — To vendar ni mogoče. — Če ni mogoče, je pa res. Tri ure po poroki sva se skregala in od tistega časa nisva izpregovorila nobene besede več. * Na Wall Streetu je bil velik polom. Opekli so se taki ljudje, ki vedo, kaj je borza, in opekli so se taki, ki niso imeli o borzi niti pojma, pa so vseeno špekulirali na nji. Marsikoga bo polom toliko izpa-metoval, da bo rekeT: — Če bom imel kaj denarja; ga bom naložil v varno br.nko. Taki in edinole taki ljudje bodo vedno na varnem. * Kajti odstotki, ki jih banka za-jamči, so tisočkrat boljši in varnejši kot je pa petdeset ali sto procentov v oblakih. / ■OIA8 NARODA" NEW YORK. SATURDAY, NOVEMBER 2. 1929 r ~ r The LARGEST SLOVENE DAILY ta C. 8. A. K. ETTLINOER: OGLAS Prod tremi dnevi j? prišel k me-, ni bila, ker Venera drž; roke vedno j Nato je pozvonil poštar in mi nI prijatelj Evgen in mi rekel raz-' na boku. Po labudu bi lahko sklepal j oddal brzojavko, v kateri mi je bi-burjen: I aa le Leda. Lahko pa, da je bil; ;o javljeno, da se nahaja lokomo- ' Dober nasvet mi moraš dati!" "Na noben način ti ne morem u-streči," sem se začel braniti. "Ako bo nasvet dober, se ne boš ravnal po njem, če bo slab, bom pa seveda jaz kriv." 'Poslušaj!", je nadaljeval, ne da bi se zmenil za moj ugovor. "Izgubil sem listnico. Precej denarja bilo v njej in potni list. Jutri bi moral odpotovati s svojo ženo — kaj naj storim sedaj?" 'Povej ženi!" "To ni nasvet! Ravno zaradi tega sem se obrnil na tebe. ker ž'na ne sme zvedeti, da sem listnico izgubil." 'Ali si že dal v časopise? Sir Herbert Wilkins: labud pav, potem je bila to bogi- < tiva poljske železnice med dvema ja Junona. Labud ali kar je že bi- sosednjima železniškima postajama, la ta ptica se umetniku ni posrečil. > kjer jo lahko takoj dobim. Lahko, da je bil labud sova. potem j Nato je zazvonil telefon in Evgen je bil to kij Atene. ; mi javil, da je žena našla pogreša- Ko sem še razmišljal o tem ze pa ned 40 m glciokih vodah nikolij celo zagvozditi mednje, nista opazila talnega ledu. V Severnem Ledenem morju ni nobenih Varnostne drsalke. CENA DR. KERN0VEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo vi ekspediciji. Svetovna trgovina že leta in leta išče krajših potov iz Evrope v Azije, z Alaske na Florido, iz Seattle v New York in drugam. Razdalje med temi kraji bi se močno zmanjšale, ako bi Liio možno ubrati pot skozi vmesne polarne pokrajine. Po Beringovi ožini bi oilo iz Seattle v New York mnogo bližje kakor skozi Panamski prekop. Toda vse iskanje primernih feverriovzhdnih ali sevemozapaa-iiih prehodov je ostalo doslej brezuspešno, čeprav je veljalo milijone dolarjev in življenje nekaj stotin ljudi. Poskušali so že objadrat: Severne Ledeno morje pa se je pokazalo, da ladje ne zmorejo te poti. Teoretična vrednost severnoza-padne poti se ni še prav nič zmanj -čala a vendar noben, ki pozna polarne kraje, ne verjame, da bi bila j tod mogoča redna ladjeplovba. I S tehnično dovršenimi stroji smo Byrd, Amundsen, Eielson in jaz praktično dokazali, da bi se pač lahko posluževala najkrajše smeri preko polarnega morja, s čimer bi se v krožnem letu skrajšalo ' potovanje med severnimi mesti za ; skoraj 50 odstotkov. Gotovo bodo ' v kratkem letala prevažala potnike nad Severnim Ledenim morjem prav tako varno kakor drugod. To-j da za prevoz žita iz pokrajin sever- ledenih gora. Tiste, ki se sem pa tja pojavljajo v severnem Atlantiku, prihajajo z južne obale Grenlandije: Arktida pa ni niti v najtrši zimi nikoli sceloma pokrita z svojima letaloma pristal na vodi. čeprav je bil samo 90 milj oddaljen od tečaja. In vsak. kdor je letel zadnjo zimo ali pomlad vsaj 1000 milj nad , polarnim ledom, se je lahko preveril, da je vsaj 25 milj okoli vsakega poljubnega mesta najti kako večjo prekopnino. ali pa nanovo zamrzlo vodo z gladkim ledom. Uverjen sem, da bi poleti, na , Da podmornico za vsako ccn obvarujemo dotika z ledom, smo jo • zunaj trupa opremili z nekakšnimi : drsalkami. V primeru, ia bi oduo-veaala omenjena električna roj:.-j ca. se bede prve deteknile ledu dr-j salke. in podmornica bo z njimi dr-[salc p- ledenem stropu, dokler je i rc temo s krmilom potisnili niže. j Poleg tega imamo v načrtu tudi j priprave za dovajanje svežega zra-| ka, kadar se ne bomo nahajali | globlje kot 7 m pod ledem. Uporab -j i j ali bomo dva svedra, enega na ■ sprednjem, drugega na zadnjem 1 kcncu podmornice, ki bosta nav-vožnje od Spitzbergov do Berinškc , pi_no nmgor vrtala pc 18 cm merske rt'i«" lahlrn nrpnlul n.1 i - . _ . __ ožine, lahko preplul naj- , rQke lukrje manj četrtino poti v prostih vo- \ 'lah. 1$pvek bi mislil, da bi bilo do bro «~-kole vsakih 40 milj podmor- j ske vožnje priti malo na površje. ' Polarni led se namreč mnogokrat, premika in prekopnine nenehoma spreminjajo velikost in obliko. Nenadoma se lahko strnejo in zme-ljejo vse kar je vmes. Zaradi tega bi moral biti "podledni čoln" tako zgrajen, da bi lahko zdržal tudi i celo vožnje pod vodo. kar bi pa v led. Ko bo led pre-bomo iz svedrov potegnili j jedri, da bomo skozi nastali ceva-i sti odprtini lahko imenjavali zrak. Tako bomo, kakor muha na strupu počivali pod ledeno skorjo in v miru polnili bat?rije za nadaljno vožnjo. Na vsak način bo tako bolj varno in prikladno, kakor če bi morali za vsako polnitev prebiti toliko ledu. da bi mogli s celo podmornico splavati na površje. Ljudje mislijo, da je podmornica "slepa", kadar je pod vodo ali mo smer. jakost in temperaturo polarnih morskih tokov in zbirali živali in rastline, ki jih bomo našli. Krfr ve kakšna čudna bitja utegnejo živeti i>xi ledeno skorjo? V csteiikih podmornice so vdelana o-kcnca. sk zi katera bomo lahko o-pazovali in fotografirali žit je in bitje polarnega rastlinstva in živalstva. V odmorih pa. kadar bomo polnili akumulatorje, bomo lahko z astronemičnimi metodami določili svojo pozicijo. Sicer bomo pa s pomočjo lastne brezžične postaje itak v stalni zvezi z vsem svetom Ni izključeno, da se bomo kdaj izpod ledu brezžično pogovarjali s komandantom Byrdom na južnem tečaju. Pa tudi vremenska opazovanja bodo naš posel, s čimer upamo nezmerno koristiti meteorologom. Toda predvsem bomo dokazali, da je človeški duh spet podrl eno izmed nešieviJnih priroclnih zaprek ZAVRATEN ZLOČIN P .ročaje, da je oil v gozdu Liget pri Vukcvaru zavratno umorjen trgovec Čedomir Brkič. ki se je vračil s sejma. Morilec ga ie udaril -•> sekire po glavi in ga oropa!. NaAel pa j£ pri njem samo 30 Din. Kot morilca so t^ dni orožniki aretirali 2G-letnega I^nata Stanisavljeviča. Zanimive je. kako so mu prišli na sled. Stani.savljevič je doma ukradel 1500 Din in ves teden popival. Roditelji so ga osumili tatvine, preiskali so njegovo posteljo in našli v nji listnico trr 30 Dm. Pri listnici je bila okrvavljena srajca. Nič hudega sluteč, so roditelji obvestili bilo za pasažirje vse prej ko pri- | ledom IzkustVa pa so pokazala, da, orožnike, ki so Stanisavljeviča are jetno. Nad vodo ženejo moderne pod- jm je mcrje nenavadno čisto mornice dieseiski stroji, pod vodo mQČi videti podnevi vsaj 50 m pred. pa električni motorji, ki se napa- se Poleti pa je v Arktidi noč in letala»jaj0 iz akumulatorskih baterij. Pn t ^ svetlo; solnce tamkaj v tem neki določeni obtežbi in hitrosti j času nikoU ne zaide Vrhu tega pa lahko zdrže pod vodo .samo ome- ( bcmo zaradi Večje varnosti upo- Pošljite nam in mi vam bomo pošiljali 2 meseca "Glas Naroda" ii. " in prepričani smo, da boste potem 8 I !! i i stabii naročnik. i Doma ga je pa čakala neprijetno ne Rusije, Alaske in Kanade so u-presenečenje, kajti ugotovil je, da je porabni le parniki in šele kadar žena z njegovim težko prisluženim j bo uspelo doseči zanesljiv in ren-denarjem vzdrževala ljubčka. To je I tabilen transport, bodo t3 neiz-bil hud udarec za moža in nihče mu črpne žitnice, ki se sedaj ne more- ni mogel zameriti, da se je z nezvesto ženo neprestano prepiral. Žena se je večnih prepirov končno naveličala in sklenila je moža ustreliti. Te dni je svoj sklep izvršila. Kmalu po umoru so jo orožniki aretirali in odvedli v zapor. Dolgo je zločin tajila, končno je pa priznala, da je moža ustrelila. Izjavila je, da Jo je mož izzival, obenem ji je pa ljubček prigovarjal, naj se moža iznebi. NAZNANILO Prevzel sem od Johna Lapuh j poznano Kramer-jevo mesarijo in bom razpošiljal SUHO MESO po Združenih državah. CENA ZA ŠUNKE. PLEČETA. KLOBASE JEZIKE je 35c funt. (poštnino plačo vsak sam.) V ZALOGI IMAM VSAKOVRSTNO PRAŠIČEVO MESO KOT V STAREM KRAJU. Se priporočam za naročila. — TONY NOVAK 5391 ST. CLAIR AVE CLEVELAND. O. ■■■a.s1,a t,;a.sl jen čas, potem pa je treba akumulatorje iznova napolniti. Čim hi-' rejša je vožnja, tem preje se iz-črpajo baterije. Izkušnje so pokazale, da je najekonomičnejša brzina podvodne vožnje 4 do 5 angleških milj na uro. Za raziskovali!? ! je v čisti vodi — in v polarnih kra- [ tirali. Fant je zanikal umor in zatrjeval. da ie srajca okrvavljena od ukradene kokoši, katere je zaklal. Končno je priznal umor in povedal da je za zločin ved?! tudi njegov prijatelj Sava Državljevič. Policija ie Stanisavljeviča in Državi] eviča izročila sodišču. rabljali tudi močne reflektorje, ki bodo svetih s konice in z vrh neg a I krova podmornice. Na ta način bo- J mo lahko še bolj razsvetlili pred- , mete, ki bi nas utegnili zanimati. Ne glede na gospodarski pomen no še ekspedicije. ki ima namen do vožnje je ta brzina baš primerna, i kR2ati mcžnost trgovinske plovbe ker bi podmornica rav io še zdr- % velikimi podmornicami po polar-žala sunke v primeru, da bi sem nih morjih se nam obetajo tudi pa tja zadela ob led. | važna odkritja, ki utegnejo zani- Na podmorsko vožnjo, ki jo pri- j mati znanost. Zaradi tega bomo nravi j am za poletje 1930, se bomo vzel s seboj raznovrstne merilne in-seveda v vsakem pogledu temeljito strumente. Aparati za merjenje pripravili, upoštevajoč vse nevar-1 globine in zemeljske privlačnosti j Obsodba kemetese Monrojrske. Komteso Helgo Monroysko. ki je kradla in ponarejala dokumente, da bi pomagala svojemu zadolženemu zaročencu, ritmojstru Wed-lu. so berlinski sodniki obsodili pogojno na 3 in pol meseca ječe in na delno plačilo sodnih stroškov. jo razviti, prišle do prave veijave. Mederna tehnika nam je sicer pripomogla k usvajanju polarnega morja iz zraka. Ali dolgoletne izkuš nje so pokazale, da polarnega ledu in morja nikoli ne bomo popolnoma premagali, zanašajoč se samo na moderno letasko tehniko. Podmornica — rešitev problema! O gospodarskem pomenu podmornic je le malo znanega, čeprav bi kot transportne ladje lahko odprle trgovini vseh držav severne pollute nova izhodišča In pota. Pot iz Liverpoola v Yokohamo bi znašala preko Arktide le 7650 angleških milj, v primeri s 12,250 miljami čez Panamski in 11,100 miljami čez Sueški prekop. Za ladje enake velikosti bi se vožnja tja in nazaj v polarni smeri skrajšala za celih 60 dni, zaslužek na tovoru pa bi se povečal za več kol 100 odstotkov. Od 1883, ko je 8imon Lake zgradil prvo trgovinsko podmornico, se je način konstrukcije trupov teh ladij malenkostno zboljšal. čeprav | zračni celici z vratlci pa nam bo -so se med tem navadne ladje v teh- j sta služili tudi v promeru, da nam nškem pogledu močno preobrazile. I bo kdaj pod ledom zmanjkalo zra-Učinkoviti dieseiski motorji so iz- ka pa bo treba prebiti led, da pri-podrinili parne stroje. Električne j demo do njega. Potapljač bo spla-b a te rije so se iuboljšale, da drle i val iz podmornice pod ledeno skor-dlje in več električnega toka ter se jo. ki jo bo podminiral s p rimer-hitreje napolnijo. Nekatere pod- j nimi povodvodnimi razstrelivi. Pred j mornice imajo čez 1000 milj ak- | eksplozijo se bo morala podmorni- POTREBLJEMO DOG AR JE, ki so izvežbani na Claret dogah I Imamo mnogo dobrih gozdov v Texas in Louisiana. Plača S130.00 nosti, ki nas čakajo. Vozili se bomo' ^do koristili tudi nam samim. Več j za Usoč ko5QV ^ 42 col v podmornici tipa "Lake", ki je o- kompasov za merjenje zemeljske- j p..ite na. premljena z vsakovrstnimi varnostnimi napravami. Del podmornice je predel j en v dve zračni celici, ki ima ena izmed njih v tleh vratca, skozi katera lahko potapljač med vožnjo zapusti ladjo, ako ima o-pravka izven nje. Celici sta napolnjeni z zrakom, čigar pritisk mora biti vselej enak vnanjemu pritisku vode. Ako plava podmornica 30 m pod vodo, mora znašati zračni pritisk 3 atmosfere, kar človeškemu organizmu še ne škodi. Kadarkoli bo nanesla potreba, bodo mehaniki lahko kar med vožnjo __ zapustili podmornico, da izvrše mo- s rebitna popravila. Nemara bo! g; kdaj treba osnažiti in popraviti»jj gonilni vijak, ali pa preiskati spod- j |j nje plasti ledenih plošč, pod kate- g rimi bomo plavali. V plitvih vodah J 1 bomo lahko preiskovali tudi ustroj §f tal polarnega morja. Omenjeni ga magnetizma, o katerem je se mnogo spornih vprašanj, bo izpolnjevalo našo zbirko. Opazovali bo- Massman & Co., Inc., New Orleans, La. (15x> S flfflUf : T afl: Mali Oglasi imajo velik uspeh ii t 1 MMWWMWIIIillllllllllllllWIIIIIIIIII 1 In X:-. 1 IIIIIIWIIilWilli IIMIIi Ml 1 cijskega radija. ca seveda* umakniti v zavetje, po- anj^cMjittnsffiB^ CF "OIAI R A I O D i" HEW YORK. SATURDAY. NOVEMBER I, 192$ The LARGEST SLO VEJTE BARf te If. B. M. MAŠČEVALNA LJUBEZEN Francoski spisal Georges Ohnet. • iS1««««!««®. Za Glas Naroda priredil G. P. »»»MBiieaBnsHnnaBHHKSRnBaBHa • Nadaljevanje* — Ah. taj-mi je za den^r! — je vzkliknil bankir ostro. Da .. Vi ste zelo bogati! Lahkega srca bi porabili večjo vsoto c'enarja, da odstranite kaekga. ki Vam je na poti. .. No. to je ena rešitev, ki Vam je na razjpolago. Postavite vicomte pred izbiro med ob-tt-žnim šopom bankovcev ter njegovim zavojevanjem. .. Kdo ve, vr-jetnr je, da se ne bo dolgo obotavljal! Zadnje besede Lingueta so predočile bakirju celi položaj vicomta. Videl Je pred seboj sijajno osebnost vicomta. ki je nastopal kot milijona: . ne da ti zaslužil ficka denarja in o katerem so v družbi domnevali, da živi od igre. Bil je pravcat knez mode, uzor. po katerem so stremeli vsi mladi ljudje. Stanoval ie v mični, mali palači na Avenue d" Antin, prirejal družbe, h katerim se je vse trlo ter zaključil večer vedno z bakaratom. ki se je končal vedno šele ob zgodnjih jutranjih urah. Od materine strani je bil soroden najs-tarejšim nemškim plemiškim družinam ter imel raditega plave brke svojih sorodnikov preko Rena. Njegova ljubimska pustolovstva so bila slavna in neka pevka se je baje zastrupila pred njegovimi lepimi očmi. Kar ga je delalo še bolj interesantnega. je bilo nasprotje med njegovim temperamentom ter njegovim mrzlim obnašanjem. Govoril je z mehkim, nekako trudnim naglasom, a njegova moč je bila neizčrpna. Vse noči in dneve je presedel za igralno imizo, ne da bi pokazal niti najmanjšega znaka utrujenosti. Če ga je človek videl z njegovimi svetlimi lasmi ter modrimi očmi. bi ga lahko .smatral za deklico v moški obleki in vendar je bil pri-ia, kako se je mlada Cecilija Vernier, razjedena od arzenike. zvijala pred n;im v krčih strašnih, smrtnih bolečin, ne da bi postale mokre i jegove lepe oci. Bil je. kljub navideznosti dobrote, divja beštija in oni, ki so ga natčno poznali, so rekli pogosto o njem: — Zgrešil je Moletge! Postati bi moral sočasnik Borgijev! Ta drzni, pretkani in užitka željni kavalir bi bil dober za vsako druuo dobo. a v moderni civilizaciji, ki nalaga ovire vsem strastem, je bil več kot odveč. Dvobojeval se je neštetokrat, a bil je parkrat nekoliko opraskan. Ta veseljak najslabše vrste ni spadal v moderni svet. ker je bil tip kondotierja. živečega v času. ki ga ni razumel. Trelaurier se je zamislil, dočim je Linguet neumorno nadalje- i val svojo povest, ne da bi se brigal za to, če ga Trelaurier posluša ali razume. Zasadil je nož v rano. videl je Trelaurirerja tresti se od bolečin ter zakričati od onemoglega srda. On je hotel sedaj le olajšati | f^voje srce ter izliti ves svoj gnev na vicomta. - Ta lopov, — je nadaljeval, — je najel stanovanje v moji hiši ter ga razkošno opremil. Tapetnik me je enkrat pozval, naj vstopim ter si ogledam, kakšen luksus razvija moj najemnik. Bilo je naravnost nevrjetno! Od tega dne naprej se mi je le sanjalo, kaj se bo dogajalo v teh prostorih.... Za tem je moralo tičati nekaj. Moj hišnik je bil zanesljiv, čuječ mož. čeprav je znal molčati glede najemnikov, kot se j tudi spodobi. Jaz sem ga posvaril naj pazi na tega lopova. Jaz bi bil i tudi brez tega mož, da razkrije skrivnosti tega vicomta! Sprejemal je v tem stanovanju ženske, gospod Trelaurier, in sicer različne ob istem času. Kakšne orgije so uganjali tukaj! Nato so prišli zvečer tovariši, da se tukaj sestanejo z ženskami. Pogosto se je zgodilo, da je stalo kar po deset ekvipaž pred mojo hišo! Pri tem pa ni bilo nikakega ropota v hiši o ne — na stopnicah so se obnašali vsi zelo dostojno. Takoj j bilo mogoče zapaziti, da zahajajo semkaj le dobrovzgojeni ljudje! Brez natkarja de Reya bi sploh nikdo ne slutil, kaj se vrši notri. Nato ja se je nekega dne završila naenkrat velika izprememba.... Vicomte je pričel prihajati popoldne sam ter ni nikogar več sprejel kot neko veliko, vedno črno oblečeno ter gosto zakrinkano damo, za katero je £el moj hišnik, da izve njeno ime. Bila je markiza de Courgiran.... — Ah! — je vzkliknil Trelaurier presenečen od tega imena. — Da, gospod Trelaurier, ena najlepših žensk Pariza, katero je. kot se kaže, izropal do zadnjega centima... Po več ur je morala včasih čakati v moji hiši. Bilo je naravnost nesramno, kako jo je pustil čakati! Moja mala Rosina je bila vedno ogorčena nad tem! NAPOLEON IN MAČKE Ta resnična zgodbica je zabeležena v zgodovini kot edina smešni-ca v zvezi s tragedijo velikega cesarja. Ko se je pripravljal Napoleon le- j ta 1815. k potovanju na Sv. Hele- j no, v svoje zadnje domovanje, so se prikazali čez noč v Manchestru. velikem trgovskem mestu, številni lepaki. Naznajali so, da hudo trpijo otočani na Sv. Heleni od miši in podgan ter je sklenil Napoleon vzeti s seboj 10.000 mačk. Dobil je tozadevno dovoljenje, a mačke mora nabaviti na Angleškem, ker bi se odhod sicer zavlekel. Po pristaniških mestih pa je takrat vladala podganja kuga. Zato je sklenila vlada razpisati nabavo v Manchestru, kot najbližjem zdravem mestu. Mestni blagajnik je dobil nalog izplačati pa 16 šilingov za odraslega mačka in po 10 šilingov za mačko, po 2 šilinga za mladega in i po 2 pensa za vsako mladorojeno i mačko. Angleški državljani, ki bi j bili voljni za te cene prodati svoje mačke, naj se tudi zavedajo, da iz- j kažejo plemenito uslugo premaga-nemu dolgoletnemu sovražniku. Našlo se je veliko ljudi, ki so prišli s svojimi mačkami na magistrat. Ko so se naposled prepri-, čali. da jih je neki šaljivec poteg- j nil, so kar odvrgli svoje mačke v j poslopju ali na trgu. Tisti teden, je morala manehesterska policija! vprizoriti pravcati lov na mačke in je ustrelila nad 4000 žrtev te potegavščine. Najbolj vročekrvni mačjerejci so celo postali jesni na mesto in hoteli iz maščevalnosti zaseti ter vpepeliti magistrat. Na vpitje iz uradov vrženih uradnikov so prišli vojaki in so morali streljati v razburjeno množico. 26 ljudi je bilo težje ali lažje ranjenih. Mestne oblasti so razpisale 50 funtov sterlingov nagrade onemu, ki bi pomagal prijeti povzročitelja vseh teh neprilik, vendar je pa o-stal zlikovec do danes neznan. B02IC V STARI DOMOVINI Onim, ki so namenjeni potovati v stari kraj za Požič, poročamo, da priredimo zadnji izlet to leto na največjem i n najhitrejšem parniku francoske parobrodne družbe — • ILE DE FRANCE BOŽIČNI IZLET - 6. decembra 1929 Kakor vedno, so nam tudi za ta izlet dodeljene najboljše kabine in kdor si želi zasigurati dober prostor, naj se pravočasno prijavi in pošlje aro. Za pojasnila glede potnih listov. Return Permltov i. t. d. pišite na domačo — SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. Kretan je Parnikov - x— Shipping News - NOV USPEH V KIRURGIJI Te dni so prisostvovali odlični francoski in inozemski zdravniki v i ameriški bolnici v Neuvillu zanimivi operaciji, ki jo označujejo francoski listi kot senzacijo prve vrste. Šlo je za projeciranje operacije na projekcijsko platno v sosedni sobi. Operacijo je napravil pri-marij bolnice dr. Thierry de Mar-tel. Sistem prenosa operacijo temelji na principu periskopa. To je bil prvi prenos te vrste. Gre. za francoski izum. ki so ga nazvali sci- 1 alyscop. Poskus se je dobro obne-sel in na zdravnike je napravil glo- j bok vtis. V sosedni sobi je sedelo več odličnih evropskih in ameriških j POZOR, ROJAKI Iz naslova na listu, katerega prejemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. — Vaša hčerka je vedela za vse te stvari, rier precej trpko. ga je prekinil Trelau- — Moj Bog. gospod Trelaurier, Vi vendar veste, kakšni so otroci ... Povsod utikajo svoj nos, polni radovednosti ... Moja Rosina je bila dc-ma ves dans videla torej vse, kar se je dogodilo, nekar je slišala tudi par mojih pripomb in ker ni bila neumna, je konečno razumela, kaj se vrši. Jaz sem ji rekel nato, da jo utrdim v kreposti: — Vidiš, kam dovede stvar, če ni človek pravičen! Bila je polna sočutja do črne o-blečene dame ter polna ogorčenja nad vicomtom, katerega je naravnost sovražila. — Ali moreš vrjeti papa, da je pustil zopet čakati ubogo žensku tri ure? Kako brezsrčen mora biti ta moški! Kako pa izgleda. On skoči vedno le po stopnicah navzgor. % — Nekega večera pa mi je rekla: — Danes sem ga srečala, ko sem šla ven. Prišel je kot ponavadi hitro, stopil dvorljivo na stran ter rr.t spustil naprej... Plavolas je. — Od takrat naprej ni nikdar več imenovala njegovega imena in to bi moralo biti zame svarilo. — a jaz se mimel tako zaupanje v svojega otroka! In kaki bi si mogel misliti, da bo ta odlični, mladi mož. ki ima lahko vse dame Pariza, vrgti svoje oči na majhno, meščansko deklico kot Je moja hčerka! In pa jih je vrgel. Vicomte, ta nesram-než je zapazil mojo Rosino! Smatral jo je lepo. In to je bila v resnici. stokrat lepša kot vse igračke, ki uganjajo neumnosti v njegovem stanovanju, celo vštevši njegovo slavno markizo! To je uganil na prvi pogled. Zakaj pa sem moral oddati svoje stanovanje temu lepovu? Moj hišnik, zaslepljen od napitnine štirideset frankov, je sklenil kupčijo. čeprav bi moral vedeti, da hočemo imeti v hiši le miroljubne ljudi. i£aj ne, bedni denar ima veliko privlačno silo. Postavil sem ga pred vrata, tega tepca vendar prepozno, kajti nesreča se je že završila! MoJa hčerka je ušla z vicomtom ter me pustila samega, med svojimi praznimi, štirimi stenami, vsega obupanega, ker nisem vedel, kaj se je zgodilo z mojo nesrečno hčerko! Odšla je, ne da bi mi zapustila niti ene besedice, ne da bi vzela kaj s seboj. Jaz bi lahko domneval. da Jo je povozila električna kara, da je utonila v reki ali da jo umorili b&nditi v kaki zakotni ulici! Po celem r estnem delu sem jo iskal, od vrat do vrat sem prosil za informacije glede nje. Šel sem na policijo, v mrtvašnico ter se obrnil na poizvedovalni urad! Konečno sem dobil prvi migljaj od nekega prejšnjega policista. Moja hčerka je bila v Švici, v Lugano ... z vicomtom de Preigne! Da, gospod Trelaurier. moj otrok, moja mala Rosina je zapustila očetovsko hišo, zaslepljena od tega lopova ter se potika sedaj po tujini! Linguet Je umolknil. Mučno IhtenJe je prihajalo iz njegovih prsi in solze so tekle po teh prehitro uveoelih licih. Trelaurier, skoro ginjen tako od tega očivid-nega trpljenja, je skoro pozabil na lastno zadevo, ga je vprašal: — Ali ste našli svoje nesrečno dete? t Dalje prihodnjič.) CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushln COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, John Germ, Frank Janesh, A. Saftič. Sallda, Louis Costello. Walsenburg, M. J. Bayuk. INDIANA Indianapolis, Louis Banich ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph Blish, J. Bevčič, Mrs. F. Laurich, Andrew Spillar. Cicero, J. Fabian. Joliet, A. Anzelc, Mary Bamblch, J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle, J. Spelich. Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barboricii. Summit, J. Horvath. Waukegan, Frank Petkovšek in Jože Zelene. KANSAS Oirard, Agnes Močnik. Kansas City, Frank Žagar. MARYLAND Steyer. J. Černe. Kitzmiller, Fr. Vodopivec. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, J. Barlch, Ant. JanezlcJ MINNESOTA Chlsholmn. Frank Gouže, A. Pa-nlan, Frank PucelJ. Ely. Jos. J. Peshel, Fr Sekula. Eveleth, Louis Gouže. Gilbert, Louis Vessel Hlbblng, John PovŠe. Virginia, Frank Hrvatlch. MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup. M. M. Panian Washoe. L. Champa. NEBRASKA Omaha, P. Broderlck. NEW YORK Gowanda, Karl Steralsha. Little Falls. Frank Masle. OHIO Barberton, John Balant, Joe Hiti. Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karlinger, Louis Rodman. Anton Simcich, Math. Slapnik. Euclid, F. Bajt. Vsakovrstne KNJIGE • J POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO « se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN Girard, Anton Nagode. Lorain, Louis Balant in J. Kumše Niles, Fiank Kogovšek. Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton Klkelj. OREGON Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambriage, Frank Jakše. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavec. t Claridge, A. Jerin. Conemaugh. J. Brezovec. V. Ro-vanšek. Crafton, Fr. Machek. Export, G. Previč, Louis Jupan-člč, A. Skerlj. Farrell, Jerry Okorn. Forest City, Math. Kamin. Greensburg, Frank Novak. Homer City in okolico, Frank Fe-renchack. Irwin, Mike Paushek. Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz. Krayn, Ant. Tauželj. Luzerne, Frank Balloch. Manor, Fr. Dsmshar. Meadow Lands, J. Koprivšek. Midway, John Ž ust. Moon Run. Fr. Podmilšek. Pittsburgh, z. Jakshe, Ig. Magister, Vine. Arh in U. Jakoblch, J. Pogačar. 1 Presto, J. Demshar. Reading, J. Pezdirc. Steelton, A. Hren. Unity Sta. In okolico, J. Skerl], Fr. Schifrer, West Newton,v Joseph Jovan Willock, J. Peterael. ' UTAH i Helper. Fr. Kreba. WEST VIRGINIA: Williams River, Anton Svet. WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos. Koren. Racine in okolico, Frank Jelene. Sheboygan, John Zorman. West A Ills, Frank Skok. WYOMING Rock ^Springs, Louis Taucher. Diamondville, F. Lumbert. Vsak zastopnik Izda potrdilo svoto, katero Je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda: Za eno leto $6.; za pol leta $3.; za štiri mesece $2.; za četrt leta $1.50. New York City je $7. celo leto. Naročnina za Evropo je $7. za ce- J lo leto. 5. novembra: ThLiingia Il.-tmbura 6. novembra: Mauritania. Cherbourg K:»rl*rulie, Iitt-m»-n President Kootiev>-lt, Chtrl»ourg. Bremen 7. novembra: l>f >--i!*<, ('ht-rln'urj; Hamlirjp R«-puhli<\ OhertwHiriK. I;r*-m»->i Volendnrn. H..u < kw. i-ur ll-r. Kol- i terdnm «'-nt*- Fiinn<-nmar.<». N:t[n.'l a 13. novembra: AquiT;an'a. Chl-fbOUre StutTR.irt. S ir Lire- j m«-n | <;>-orpe Washington, Chert.«.h : K. Hr«-men Koma. N ifM.ll. ('.*>_ 14. novembra: l:rem*-n. Cherbourg. I:r<-m»n 15. novembra: Maje^ti« . «*tierh©urg zdravnikov, v operacijski sobi je pa ležala na mizi ženska. Dr. Marte!u je pomagala, samo ena strežnica. Scialyscop obseva operacijsko po- . lje in izloča sence. Slika je močno | povečana in se odraža v cevi. ki jo . projecira na platno v sosedni sobi.) Za kirurge in za operacije same je francoski izum velikega pomena.. Kirurg operira bolnika nemoteno, zdravniki v sosedni sobi pa vidijo vse podrobnosti operacije tem bolj ker je slika močno povečana. Sci-alyscop sicer močno obseva operirani del telesa, toda toplote ne izloča. kajti infrardeči žarki se absorbirajo. V In iz JUGOSLAVIJE PREKO HAMBURCA Z naiiml tnanimi oa.n'Wl: Nenartkril |iv> poatretba In ku-hlnla v vseh razredih. —$198.— I s NEW YORKA d r LJUBLJANE «n NAZAJ v modernem 3. raz edu (Vojni da\ek 15 p..sr'.*Ji HITRO POŠILJANJE DENA°-JA PO NIZKIH CENAH Za povratna dovoljenja In .1ru-ge informacije »c obrnite n* (••kalnega agenta aJI ua — Hamburg-American line U Brno AD WAT. Ntff TOK K UOLLANH 11 AMERICA LINEl/ v "starem kraju" Obiščite svoje sorodnike 'n prijatelje tekom prihodnjih božičnih praznikov. Potujte z znanimi HOLLAND parniki. "STATENDAM" ................ 20. nov. "NEW AMSTERDAM" . 30. nov. ( "VEENDAM" ...................... 7. dec. "VOL.ENDAM" .................... 14. dec. Ta odplutja bodo pod osebnim vodstvom uradnikov družbe. Znižane cene v tretjem razredu za tja in nazaj. ^ pesnita ji vpra&ijte katercgaboU ;iK«-in.i ali HOLLAND-AMERICA LINE 24 STATE STREET NEW YORK Velik STENSKI ZEMLJEVID CELEGA SVETA sestoječ i z »estih zemljevidov, s potrebnimi pojasnili, seznami držav, mest, rek, gora itd. s BWMHBHOM1 Brez dobrega zemljevida ne morete zašle-dovati dogodkov, ki se vrše po svetu. CENA n. GLAS NARODA 216 W. 18 STREET NEW YORK 16. novembra: iVIt'T land. <"h^rh'»urs. Ananerp- n Minrt-Wahda, Plymouth, I~>ulufffie, S ir ll~r w V-.rk ChertMiarir, Ii.«n>t->irg 19. novembri' S.tii;rirn Tr»t STut«-fi»iarn, iVuu lojr.e Hur >!<-r, R-.t- trtlivm 20 novembr«r Ifi^-i ■ <"*h*-! l-ojir K L*-vulli*n, CiJ*-rl*JU! g. I'.r«-rn«-n 2 T novembra; li.H h«-tiil..-.i<4. Havre l>ifJ. n, < "!,«-i Sourj; Itr*»m»-n 22 novembra: < »lytiipi«-, Clifibutr* Aral-i. . »*h~rt>«.L.r»r. Anlwt-rpen I r,.' < 1 lit * rr 22 novembra 4- Ilir «;r:»T.«l-, Ct-Mora -hlsaitd ClwrlMiurf. li^iib-ir« 2* -tovemera M nirt-1, !i i.j . < 'hfi funt' K I T« -!«»« Q! li.MtS UK. OwrrlMjUTB llr^- 2a r-cvembra I ton*-fi.- Sir M-r lir 29 novem bra • "'ii-rl-niiK Ai iwri'i-n . J'l> nj...jiri. i-M.^.- KHr S ir 30. nc.vembra: . ••mi-;! >n rg. I i . -It. CliTi-uif, Br I 4nl ikuDnl IH«t, — dtC , "II« f)m F-mc«'. g DNI PREKO OCEANA Najkrajta in najbolj ugodna pot ta aotovanji na ogromni* oirnlklh: ILE DE FRANCE 8. nov.: 6. drv. 110 P M. i ■ 10 P M FRANCE Nov.; 12. decembra • 10 P. M. i '6 P M i PARIS 24. januarja. «5 P M Najkrajfta. pot r>-> tciecntcl. Vnakd Je v posrbm kabini t vsemi m- derol j ml ud'iliuorll — P')i i tu ilavns francoska kutlnia !creJnu olik« ctoc ^ Vprti^t« kftttrcfakoli M" ^ FRENCH LINE 19 STATE STREET NfcW YORK, N. Y. Kako sc potuje v 5tari kraj in nazaj v Ameriko. Rdor je namenjen potoratl v star; kraj, je potrebno, da > poučen o potnih listih, prijavi f»k drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi ^amoremo dati najboljša potaxnila in priporočamo vedns le prvovrstne brio-parnike. Tudi nedržapijani tam«vcjO potovati v stari kraj u a obisk, toda oreskrbeti si morajo dovoljenje za povraite? (Return Permit) Iz Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leto. Brez permit« je sedaj nemogoče priti naxaj tudi ▼ teku 6. mesece« in ^(i se ne pošiljajo ?ei t stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotoraajem v stari kraj. Prošnja za permit m mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim od potovanjem in oni, ki potujejo preko New Torka, je najbolje, da v prošnji označijo, naj w jim pošlje na Barfe Office, New York, N. T. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeni-ke postave, ki je stopila v veljavo k prvim julijem, znaša jugoslovan--kp kvota 845 priseljencev letno, a tTotni vizejl se izdajajo samo onim irosileem, ki imajo prednost v kvo-i in ti so: Startši ameriških driav-janov, možje ameriških državljtink, U so se po 1. juniju 1928. leta poro-ili, žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni lo prve polovice kvote. Do druga polovice pa s c opravičeni šene n neporočeni otroci izpod 21. leta jnih nedržavljanov, ki so bili postavno pripoščenl v to deželo za stalno bivanje. Za vsa pojasnila se obračajte na poznane in zanesljivo SAKSER STATE BANK II CORTLANDT STKKET NEW YOU