FRANCE BEZLAJ, SLOVENSKA VODNA IMENA
Slovanska voidna imena prof. dr. Franceta Bezlaja so izšla v dveh delih (I. del od A—L, 368 Str., 1956, in II. del od M—2, 358 str., 1961) pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti.
V uvodu (str. 5—17) govori avtor o pomenu in namenu študija hidronimije in onoma-stike nasploh, o metodi dela ter o težavah, na katere je naletel pri svojem delu. Navedena je še najvažnejša literatura (str. 19—31) in kratice (str. 33—34). Vodna imena obravnava avtor zaradi preglednosti po abecednem redu.
Onomastika je v svetu mnogo bolj razvita kot pri nas, saj izhajajo številne revije, študije in monografije. Pri Slovanüi je najbolj razširjena na Poljskem, kjer ima že staro tradicijo; pomembni središči pa sta tudi Sofija in Praga.
Imenoslovje je tudi pri Slovencih zelo priljubljen predmet, saj se ukvarjamo z ime-noslovnimi problemi brez večjega zastoja že od preporoda. Naša onomastična bibliografija je dokaj bogata in jo po obsegu lahko primerjamo z drugimi slovanskimi, žal pa Je bilo to delo v glavnem diletantsko in amatersko. Vendar tudi tega dela ne smemo podcenjevati, saj so nam amaterji, med katerimi so bili tudi plodni delavci kot Tuma in Badjura, zbrali mnogo gradiva. Marsikak imenoslovni problem so rešili jezikoslovci že v preteklem stoletju. Pripomniti je treba, da je tudi za zbiranje imenskega gradiva potrebna lingvistična izobrazba, Tako se Jte na primer pokazalo^ da je Lijak pravzaprav Lijag, gen. Lijaga, in ni slovenskega porekla (prim. SVI, I 342). Za celotno slavistiko so zlasti pomembna Miklošičeva sintetična dela o slovanski imenski tvornosti. Miklošič je ba tako fenomenalna osebnost, da je dal slovanski onomastiki znanstvene osnove, hkrati pa dosegel tako strokovno raven, da je po izidu njegovih del za nekaj desetletij prenehalo zanimanje za probleme slovanskega imenoslovja, ker so znanstveniki menUi, da je že vse opravljeno. Onomastiki so odslej posvečali pozornost študiju imenskega substrata in fonetičnih subs.titucij. Bogata je literatura o germansko-slovanskih onoma-stičnih problemih, s katerimi so se ukvarjali tako domači delavci kot germanisti. Nekoliko slabši so rezultati romansko-slovanskih raziskavanj. Slavistika se zopet vrača k slovanski imenski tvornosti. Potrebni so hngvistično verni zapisi imen, historično gradivo, določiti bo treba areale posameznih tipov imen in njih frekvenco ter razmerje apela-tivov in toponimičnih baz. Le-te bo treba pritegniti v etimološke slovarje (avtor jih upošteva pri sesitavlj'anju Slovenskega etiimološkega slovairja). študij imen je nujno potreben za rekonstrukcijo praslovanskega besednega zaklada. Končni cilj onomastike pa naj bi bil zgodovina kolonizacije.
Imena so jezikovno gradivo, ki ima specifične lastnosti. So mnogo bolj obstojna kot apelativi. Več nam seveda povedo krajevna in vodna imena, ki so mnogo bolj konservativna, medtem ko se osebna imena prenašajo iz kraja v kraj in Mtro spre-
153
minjajo. Vodna imena pričajo celo o najstarejši zgodovini naselitve in kažejo na pre- j blvaJce, ki so jih poimenovali. Prvotno so se ljudje naseljevali ob rekah. kot glavnih J komimikacijah. človek je reke poimenoval neposrečino in konkretno po njihovih last- i nostih^ na primer Biala, Dhiga (Rospond, SI. occ. SO 12), Bela,. Bistrica (Bezlaj, SVI). ^ V imenih velikih rek so ostanki najsitarejših naselitvenih plasti, ki segajo ponekod v < Evropi celo v predindoevropsko dobo. V nekaterih lahko zasledimo tudi delež kasnejših j migracij. Zlasti na Balkanu je veliko substratnih imen. V Sloveniji, ki je zanimiva ' že po svojem geagraEskiem položaju (sitikald&če *reh iMJjivečjih eivcropislkiih jeeikoivnilh J skupim: slovanislke, germanske, romaniske), natraSča predlslovainislkd substrat v smeiri od i vzhoda proti zahodu. Zlasti v zahodni Sloveniji naletimo na zanimive onomastične j probleme. Zato so vodna imena še posebej zanimiva za jezikoslovno paleontologijo.     j
študij hidronimije priteguje posebno pozornost znanstvenikov. Tako je na primer \ MliUenhoff na podlagi vodnih imen določil stare keltske meje na ozemlju Nemčije š (prim. Hirt, Sprachwissenschaft und Geschichte, Indogermanica, HaUe/Saale 1940). i Hans Krähe pa je v delu Sprache imd Vorzeit, Heidelberg 1954, posvetil celo poglavje j staroevropski hidronimiji. 1
S Slovensldmi vodnimi imeni smo tudi Slovenci dobili pomembno delo s področja i onomastike, kajti hidronimija je nekakšen prerez skozi celotno onomastiko.
Geografsko je v delu zajeix) celotno slovensko etnično ozemlje. Imen je na tisoče, j Avtor jih je ekscerpiral po specialkah in zemljevidih, uporabljal je hidrografske zbirke 1 in rofcoipiise iediinstoih dttJen pri Slovenski matici, Bkratllöa, delo je dopoJnjerol iz vseh j dostopnih virov. DobivaJl je tudi dopolnila s terena (M. Mikuž in T. Logar). Včasih > mu je bilo težko lokalizirati manj'še reke, ivendar jih je pritegnil v obravnavo, če so j bile jezikovno zanimive. Popravil je zapise starej'ših zbiralcev, kolikor je pač mogel. Zal mu ni bilo mogoče navesti dialektičnih zapisov ob vsakem imenu, ker bi tako delo na terenu zahtevalo veliko časa, rezultatov pa bistveno ne bi spremenilo.
Za zgodovinsko dokumentacijo je uporabil predvsem starejše vire, ker urbarji in j katastri po večini še niso tiskani, delo po arhivih pa bi bilo prezamudno. Starejši viri i navajajo večinoma le krajevna in ledinška imena, medtem ko imena voda zasledimo ; v glavnem le pri opisih meja posameznih posestev in deloma pri ribolovnih pravicah. ] Avtor meni^ da se bo d^o še marsikaj razložiti, ko bodo raziskani mlajši viri. Seveda J historični zapisi še ne pomenijo vsega. Včasih zadostuje za razlago rai sam zapis, j večkrat pa mnogo zapisov nič ne pove, ker se je redukcija izvršila že tako zgodaj'.      j
Avtor je vselej pritegnil tudi primerjalno slovansko onomastiko; gradiva s tega ¦j področja je že precej. i
Delovno metodo je našel v Dickenmannovih Studien zur Hydronymie des Savesy-| stems. Kakor Dickenmannu so tudi Bezlaju vsa imena med seboj aaakovredna. Pri j etimologijah je avtor zelo previden. O problemu je ivedno zbral mnenja vseh pamemb-nejših avtorjev. Težave je imel zlasti s -strokovno literaturo, kli mu je bito težko dostopna. Pri predsiovansfcih Imenih se je mioräl večkrat omejiti na golo referiranje o stoo- \ kovn-ih mnenjih. Pri kasno izpričanih imenih je večkrait tudd z vsemi slavisbieniimi i in slovenističnimi pripomočki težko ugotoviti, če so imena predslovanska, težave pa soj tudi s sufiksi (Savinja, Dravinja, Bregana). Ob pisanju Slovenskih vodnih imen je avtor j dodobra spoznal, da so za vsaiko monografijo nujno potrebna pripravljalna dela, ki pa \ jih Slovenci nimamo, zato je moral opraviti vse sam in je büo s tem delo otežkočeno. \
Analiza vodnih imen kaže, da so izpeljana iz posebnih hidronimičnih baz, na primer i Bela, Bistrica, Potok (domačini zelo pogosto imenujejo vodni tok samo Potok, šele i okoličani ga podrobneje imensko diferencirajo: Beh, črni. Globoki... Goveji, Jarčji... j Primskovški, Dolenski, Morski... Potok), Reka, Strmec, Struga, Voda itd. Nadalje ] so vodna imena izvedena iz antroponimov, na primer Abramov studenec, Andrejevca, j Magdalenski potok, Malečmk, Radomlja. Ali pa so krajevna, ledinska in posestniška ime- i na prenesena na vodna, na primer Ravnik, Graloka, Ometov potok ipd. Med imeni jej tudi precej predslovanskih baz. Tako imajo predslovanska imena vse večje reke: Drava, j Nadliiža, Sava, Soča, pogasita pa m tudi pri manjSih poltotoih: BaJtaiva, Jarbena, Mevlja.J SavTca. j
Bezlaj je posvetil pozornost tudi slovanskim imenskim bazam, ki doslej še niso bile regi-1 strirane, aili pa so dosedanja mnenja v sitrote-oivni liltesraturi pdtreibovafla korekture. Po- i membnost teh imen je različna^ nekatera med njimi so büa po svojem arealu zanimiva: za slovansko stratigrafijo v ožjem pomenu besede (Ardra, črča, Velunja). ;
Skratka, avtor je pritegnil v obravnavo vse, kar bi mu pomagalo zasledovati proces j slovanske kolonizacije na našem ozemlju. Tako kažejo zanesljivo izpričana predslo- j vansfca imena, da so Slovenci ob naselitvi naleteli skoraj povsod na staroselce. Rečni'
154
imeni Savroa in Sotla, ki se izlivata v Mimo, kažeta na to, da so se staroselci umaknili v gorate predele in se le. počasi prilagajali prišlecem. Iz analize imen se da sklepati, da slovensko etnično ozemlje ob naselitvi Slovencev ni bilo jezikovno enotno; v ravninah je bilo v glavnem rornjanizirano (več plasti romanizacije), vendar niti Kelti niti Romani niso bili preveč pomemben imenotvomi element. Upoštevati je treba plast pred-romamskih besed (prim. P. Bezlaj: J. Hubschmid, Alpenwörter, Pyremenwörter, SR VIII, 132—138). Se mianj vemo o drut^ih preblvaloih. Ne vemo, do kod tso segala ilirska plemena. Le zia obmejne reke Kolpo, Dragonjo, Krko in Rižano imamo ilirske paralele na Balkanu. Večkrat je težko določiti germanski in romanski adstrat. Težave so z osam-Ijemimä imeni, na 'prilmer Medija, MeteJva, MiSkodka.
Na mnogo zanimivih problemov je naletel avtor tudi pri slovanskem gradivu, ki je najobsežnejše. Arhaičnost Blovenislkega besednega aaMaida je ipomagaila raizjasnufci martsd-katero vprašanje, pomembno za vso slavistiko. Na podlagi analize vodnih imen se da sklepati, ida j'e bila kolonizacija slovenskega ozemlja do 13. stoletja v glavnem zaključena. V osti čas segajo tudi najbolj izrazite dialektične poteze, na pmmer gorenjski e in koroški ia kot refleksa za e- Primer: Pišenca SVI, II 91. Avtor izvaja ime iz *PeST>čbnica,  kar je dalo v kar. Piašnca. Goreoijci so prevzeli ime kot Pišenca, torej
o
so koroški refleks ia substituirali z i, ker so imeli za e širok refleks, podobno Nemci Piskowitz. Z dialektično analizo je avtor zavrnil prejšnje razlage: Badjurovo iz *(Ko)-pišnica, Meyer-Lübkejevo iz alpskonemškega piŠ8 in Kozierowskega, ki primerja hrv. hidronim 1173 Pissenca... s polj. hldronimom Pyszna.
Slovenska vodna imena so pomemben doprinos za sintetično obravnavo slovenskega imenskega fonda. V delu so zbrana imena rek, potokov, jezer, tolmunov in studencev. V razlago je avtor pritegnil veliko število krajevnih in ledinskih imen. Povsod, kjer je bdJo mogoiče, navaja etimologälje. V gradliivu bo agodovioslki aapdisi, koukor eo pomembni za hngvistično razlago. Slovanske paralele so avtorju pomagale razvozlati marsikatero vprašanje. Ob vsakem problemu je navedena tudi najvažnejša strokovna literatura.
Avtorjev stil je jedrnat, pri pisanju se omejuje samo na bistveno, kar je še posebno v prid preglednosti dela.
Delo ni zanimivo samo za jezikoslovce, ampak je širšega pomena, saj postaja onomastika' vedno važnejši vir ne samo jezikovne, temveč tadi kulturne in socialne zgodovine ter predagodovine.
Milena H a j n S e k