_SjL 20. ^^^\~llariboru, cetrteii 17. filruarja. IH. Waj. 1870. «,.„,, A.*-**!-. :„ .rt ____________________ ______________ ____ _^_ _,_ - — ^^^^_ O/nnniln: Koto izhaja in velja v ^P^H ^^V ^P^^ ^^P'^P "^B^I ^^^A ^P ^P^fl *^^P^r ^^r ^^A ^F ^H ^^B^^k ^^^^ ^^V^^ ^B navinln« tri*ti»pno Mari I mru brez poiiljH- HT^B ^^B ^B ^^ ^^T ■ Vg^H T 1^ ^BH # BB ^Bh I B^b\ Bb ^B fl ^^ &■ ^b\ vrsto se pl»ieuji> : nj a na dom VflL wl ^M _B ^B VM ■ ^| H fl^B ■ W^ H ^| ^ ^B I^B I |^B ■■ H _■ ^B ^B ^B ti kr. će na tiska Ikrflt, /a vae leto 8 g. — kt ^^« ■ H H VM I ■_" I^B I ^bV IA I I H I |B H^BF BI ■ | "' " " " " ~krttt> „ pol leta 4 ,, — ,, ^^^ BB Bi] BbJ ^Bi I ^B B^bVI ^B^k BBBH ^B ■ ^Bkl I ^a\ ^BP^^ BbI BbJ ^bI BhI ^ " "• " i." ^"rHt' 1 "» " .».' " B^am H li I ni HH IH B^Bm BB I I H bhH H B I III °'liJejo l>° pastoru. l>o posti: ■ ^A H H »■ H BI H bJ ■ ■■ ■ ^B ■■ VM ma, ■ VBB B^M ■ H| VB H ^B H BI - " £«*rt ° a 2" 80 " W^B^ IbfbibI ^^ WbI HM IH Vfli B"bW^BbbBHbBb1 Hl BB BBbbb1b"«1™'.^ ^^f bbV^^ bj» za 3(J kr VredniitTo in opravniitvo je na »tolnem trgu (Domplatz) hii. it. 179. RokopUi se ue vračajo, dopUi naj se blagovoljno f-ankujejo. _ __. _ .____________.------------ — ------------ --- --- ■-- ----1- n rmiT i -in't nrnr" ~—*- — - . - ... li Notranji predpust. Pomnoženo in novoizdano nemško-pemsko mini- i frterstvo zna tuđi Ijubeznjivo biti, če ni drugače mo- i goČe. Giskra, cei minister notranjih zadev, Vu ministra i ustavne policije in tajni miniaterski predsednik se je naveličal kislih obrazov, ktere je zdaj že ćele mesece , opflzoval ne le v svojem zrcalu, ampnk tuđi v državui zbornici in na svojih tovariših drugih začasuih eksce-lencah. Kisli obrazi so bili ros-da opravičeni : stvari nišo nikakor in po nobeni ceni hotele „vkup i ti." Ali s kislino se pač skrči želodec in ustnice, a ne zafiije se niti raztrgan črevelj, še raanj pa razongavljene državne razmere —- in te zakrpati jo Giskrina prosto-voljna, a čađtna in žvenkanosnu naloga. „Les extremes se touchent" ali po domaće : od vzviSenega do smešnega ni več nego en korak — g. Giskra je kislino zamenil s sladkorjem. Drugi pametni možje sicer mislijo, da bo moral državnik, ki bo hotel razmotati skuštrano p.vstrij-sko vpra^anje, imeti nekoliko popra in soli. Giskra pa drugače misli in je poskusil s sladkorjem in drugi mi sladkosnednostmi. Po nemskih časnikih, ki si vsclej tako dobro podučeni, da ćelo vedo, koliko parov nogo-vic ima ktera ministerska svetlost, beremo, da je bil dr. Giskra 12. trn. povabil 22 poslancev v svoje za-kurjene dvorane. Teli 22 poslancev raznih strank (Slovence je za-stopal grof Margheri \) je pilo čaj, lizalo drobne sladko pekarije in je od 7'/a do lla/4 ure po noći besedovalo o volilni reformi. Prav za prav je besedoval večidel samo dr. Giskrn. cegar /govorna strpljivoat — pri na-vadnih ljudeh bi rekli jezirnost — je uazoć« le r*;*l-kokdaj pustila v besedo soguti si. „l)i> zdaj nišo prišli Se do nobenega vspeha" pravi „Pressea, :\ takoj do-stavlja, du se bodo kakor denes /opet zbrali pri Oiskri. Ijiskra si take uiajhtie izdaje za čaj in sladnosti lahko iovoli. toliko iu še neka) I1/« minisU-ratvo že nese. Kar podučeni nemAki ^asniki At> vei: pripovedujejo > volilni reformi iu drugem važneiu vprnšanji : galiAki resoluciji — v Avstriji nam vužmh vprMŠanj nikdur ae zn»iinjkii -- to pu ).o /opet ne „gre vkupB in diši bo predpustu. „Pressn" pripnv^duje: „Istinito se nani je poved.-tlo, du je vladu za )»rvo prihodnust ohljulfila predinžiti postavo o volilni reformi in da je uh onem zagotovila, ka bo ta predlog, prodno ga zancs«* v zbornico, piTilložila ne U« nokteritn zaupnim ino/om, .impak tuđi vsein posainoznim poštanskim sbodiSčem uli klubom.1* To jn nznaćajniruu nomskim listom čisto prav in po volji. Mi ue bomn o tem sodili, numo hoćemo upoin-niti, da so ravno ti „zii:u':njni" listi ned;tvno trdili, da 80 javne sejo pri koncilu v llimu satno iavno komedijo, ker se vse dotično blago [lopoluoma obravua iu pretrese v dborib v to n .meuj^nib. Poleg diugih bistv«-nih razloćkov meci koncilom in dunnjskim državnim zborom je se posebno omenjati, da so koncihki odbori vae pravilnojš<' izvoljeni in urejeni, nego slučajno se-stnvljeni duiiajski klubi . ministerski čaji ali „nekteri pnsumoziii zaupni možjo poslanci", m i*:e so so duuuj skini rnanikarjtMii javnu koncilske se)o zdelo šarao komedija , koliko vt>d?ti bo komedija v drzavnem /boru akc» se bo volihia reforma j»-prej uredila pri ministri-skih verernih zabavah, h ktnrim so morebiti tuđi ženske dopuštene, in se le tako obdelana prišla v javni zbor Da dti IcoirM'dijo imiinin pričakovati , kar je z:i pred-pusi jaku prikladno, će more biti tuđi ne za Avatrijo FtJlix Avstria nube! — tuđi en tak prigovor za pred pust. in vsled novih verskih postav je pri i.as državu predpust tako dolg , da ne vemo . kidaj so zaćno, ku daj neha. — Toliko komedije bi bilo prićakovati, leo bi iuioh vlada roa trdno voljo neka) storiti glede volilne „r<« forme.1* Ali zdi se nuin, da je stvar še bolj komedi-joutarskrt. Vlada je menda sploh popustila zadovo, o kteri je pred kratkim z vaem žolćem še trdila, da je od nje od\isna sreča Avstrije, zu ktero jo bila v orciij poslala ves svoj platani Časnikarski aj>arat in za ktero ie liotola pridobiti tuđi vse dežolue zbore, a jo dosegla^ le nekoliko dolgih in kntjših nosov. Da se vladu hoće i'/uebiti volilnega vprašanja, v ktero je progloboko zagazila, pripoveduje cei« nefederalistična „Taffp." Njeni dumiiski dopisnik piše: „Zunajno se miuiaterstvo Še nastavlja, kakor da bi volilae reformo ne hotelo popustiti, ob enem pa ta ali ona ministerska usta pri pri-liki in zavito ćrhnejo, da bi natnerjavuna reforma no zadela samo na ugovor posnmeznih narodnosti, ampak tuđi ua nasprotna prizadevanja grof.i Deusta in krone sume." Isti dopisnik ve pripovedovati. da so itna vsa volilna zadevti odložiti. Prestavimo vse to v naš do-nuiči slovenski jezik in stvar se bo glasila razumno: „Vlada, ki jo volilno vpraSaiijo sama stvarila in prio-strila, vlada, ki je na to vprnžanjo nnhujtkala ves državni zbor, nektere de/.elue zbore, mno^o okrajmh za-stopov, Hrenjskih odborov in javnih druŠtev, je spoznala, da se je s tem vprnšunjfMii blamirala, da so direktne volitve ae dade izvršiti niti pravno niti dejan-. ako brez vprndanja na ustavno pravo, a ona ei vendar ■ bo^p obraniti svoj refoimatoriĆni „uinibus", in pri svo-s jib čaj ih gg. poslancem vidno ali neviduo iz glave iz-. liija poželjenje po direktnih volitvah. Nekoliko čaja in, ■ sladkoija nameato direktnih volitev ! Kdo se smeja? . In da bi vlada lo neomadeževana ostala — vsaj na ■ vidoz neomadeževana, razodeva od strani, da so narodi, i da je Beust, da jo krona snedla neinSkiin posluncem - volilno pogačo. Da se Đeustu, ki ima memogrede re-čeno svojih prehov dovolj, naklada ud^ovornost za po- k [)U^ćeno ker nei/.vraljive volilne reforme, da ae narod- - uostim zopet podtika, ka uo one krive, da se ne Inka, lit Mkjrlvno druftt vo feiiijaacev- II. Denar je ena umazana stvar v politiki. To so od macedonskegn Filipa noter do hrvaškega Rnucha /nali vsi mogotci. Torej tndi kramarskim Angle/.em ni ftkrito ostalo. Tistib XftU_4itu4^nta»t.aWth- Ircer,—k4^*a_X-4-80O Žrtvovali lastni__irski__parlameiit in^ vjotidonsko Hpodnjo hišp stopili, — bila je ogromna vet'ina podkupljena, Angleži 80 za to darovali 1,(500.000 fuutov steil. L. |l80T\ je ta združen parlament skup.'ij st^pil. MeAd_katoTskiroi lici je vrelo, li«.jti oni nišo bili za»lo-pani in videli so, kako jo poslednja btl iijinnja plavala v^P^guo^ M1 nište1 r1 jPrCTTje hotel torej maso irskegn prebivateljstva potolažiti s tem . da je o bJJ u b i 1 ravnopravnost katoličkih Ircev a protestantiškimi vpeljati. Ali s to ravnopravnostjo je bilo prav kukcu1 pri nas s ^. 19. Mnogo mnogo let je ostala prazna obljuba na papirji. Ru/.kače.ni iu z obljuba mi za ims vodeni Irci so ustanovili v Dublinu veliko politično djji&tvpj ki je imelo nninon, delati na to, da se ravnopravnost doseže. V tem času je v javnost stopil mož, o ktereni jo nam obširneje govoriti ne samo zato, ker je bil skoro pol stoletja duša vsega irskega gibanja, temuč ker je eden najblažih značnjev. in eden najvećih narodnih vo-diteljev in rodoljubov, Danijel O' C o n n e 11. JO' C on n e \± /e bii rojen 1 1775 v irski grafiji Keiry. Njegov oče. mu je bil zapustil veliko pieiuu-ženjo. Mladi Daniel, ki je prvo odgo.jo imel od necusa katolišk<:-gn duhovniku, )>• Ini nampise, ki so bili lehko razumno za najprosteji ljudi pisani, in ktere je društvo podpiralo. Družtvo . _]e priiiaUUa.lal<_o_niQČi, da ga je vlada prepovedala. 01 Ct>ni ell ga je ruzpu-stil , ali pod drugim imenom in drugo obliko z<»pet vpeljal. L.[l828 fe je Q* Conuell oglasit v grofiji Clare kot kandidata/a poslanca v londonski parlament. Ker i je bil katoliČan , torej ni ujogel navadne prisege [(telteid)'] v parlamentu priseči , zdelo se je to protestantom strašna predrzuost, in nekteri bojeći vohlci sami so omahovali, dokler jih ni ognjeni agitator pre-govoril in je iz voljen bil. Ker je 0' C. naravnost pove-dal ,_ da pristao! _t\e ha, strmelo so vse stranko in Ircem samim je rastel pogum, in ta volitev je vzbudila strahovito gibanje po vscm Irskfin. Angb'ži so se bali O' Connellu parlamentna vrata zupreti, ker so vedeli, da bi kat. Irci kot en mož po orožji zgrabili , ako bi ujihovegtt ljubljenca no sprejoli. Tako je minister Wel-tiugton sam zhć<'1 izpeljavati ravnopravnost katoliOaiio?. Koje dotična postava bila sankcijonirann, moral se je dati 01 Connell fie «»nkrat voliti, in kakor v triumfu je Šel v parlament 1.0.8501] Mogočni njegov glaa, ki jo dozdaj navdu^eval prosti irski narod, razlegul so je iz londonske zbornice po vsej Evropi. Drzno je O1 Connell zahteval. n«i ^o odpravi na Irskom desetina za prutestantovske duhovnike, tirjal že već : postavodajno 1 o či te v Irskega od more Giskra-svobodno preu?>trojati Nemr.i-uisterstva i u mi auio jim že toliko vajins, da iuhk«. inolćimo. Da si pa hoće vladu krono izpo-,od;f.i kot plašč za — Giovanoli je rekel -- .svojo sistr-nv. brezmiilj« nosti", to je pa vendar tuđi . a pr^dpust preveĆ. Pustite nas s krono v tniru I Ministri su nd-govorni za vsu dejunje in nehanje, in re krona noće pritrditi mini^'erskim utnpijain, potero veđć, kaj im^o ministri storiti. ako imajo kaj stalnega prepričan ja, kaj stalnih načel. Na maskiranih plesih radi dopuštamo da si pu>tni norec pozlaćeno papirnato krono natakne na šepavo plavo. Dokler pa naSa država i.i predpustno plesiščo in dokler je nam lojalnim Slovanom vsem privilegiranim ptizadiivanjcm nasproti habsburšku krona še vzvišeno znamenje avstrijske države, toliko času tir-jaino, da to znamenje spoštujc vnakdo in ko bi bit tri-krat minister, toliko času boran tirjnli. da si stranke ne vlačijo vzvišono znamenje celokupne državu v svoj strastni pristrniski boj, toliko časa borno znničevali one, ki no ve^o, kaj je krona v ustavni državi, u po-ntilovali one, ki si bodo dali natvest'. da ro koristi nem-iko-peniskf stranko identične s koristimi ..na$fJ vladarske hiše. Tuđi predpu^tni ča* velja stari prigovor : ,Kar j« preveč. še i ministarskim čajem in sladkorjem ni dobro!" I) o p i s i. Iz Vranskega 14. tVbr. (Izv. dop.'j Če tuđi že pozno naj veudar ua/nunim nekoliko o zadnji „besedi", ktero je napravilu uaša eitalnicu na čast Vodniku, prvomu slovenskomu posniku. I)n i*1 našu dolina narodna, da je vse napiliovanje nnktrili ncmškutarjev ne zamore premotiti, je že večkrnt pokazala, posebno pa pri zadnji besedi. Vreme ni bilo ugodno, pa vendar se je dvorana skoro nnpolnila vrlih rodoljuhov in veljavnih posestnikov iz trpa in okolice. S posebno pohvjilo ome-nimo rodoljube iz Gnmilskegn in št. Juna. ki so nas v prav lepem štovilu obiskali. Slnva jim ! — Citalnica je bila ta večer prav lepo okinčana. Piramida podobi.a nngrobnici s kvasnimi napisi iz Vodnikovih pesmi. nu»l nio lepo osviti jena podnba pesnikova. okolo vsega pa krasuo cvetoč> cvetlice, je bil k'ue naši dvorani. — Vratila sta se dva daljim govora, ktera je na/oče ljudstvo z nrivdušenostjo sprojelo. l'rvi govornik j»; i\iz-lagal življenje pesuikovo in pokazni njegove zasluge za slovenski jezik, kterega ju prvi čistiti žuče1., in njegovi' zasluge za slovensko pesništvo. Drug govornik nam ,e kazrtl v prav Jr\sn bo-sedi književnost slo .»osko pred in po Vodniku ;;. razlagal napise na spomeniku. Pri obojeni govoru je zamogel vsak nttzoči spoznati, ak > je ljudstvo opnzova!, kako rado posluša, kako uaukaželjno da je. — Po besedi je bila tombola in zanjo ples. Da uaša čitaimca m ena zadnjih, je znano ; da vedno napreduje, se vidi tuđi iz tega, da pripravlja oder za glediščne igre, kar jej bc» novu podpora. Da to čast obrnni, za to skrbi neutrudljivi odbor. — V kratkom času od zadiijfga občuegu zbora je pristopilo već novih udov posebno iz trga; oraenimo neko gospo, ki prav rada prehira časnike, in dva gospoda, kterib pri-stop je v nasprotni stranki mnogo hrupa napraul. Da to čitaluićine sovražnike hudo žali, za to n tem slovenšćina zaničuje ? — Drugih pripc>močkov, ki svojim začetnikom Ie sramoto delajoj ne omenim. Vpra5,»m Ie: kaj bi ini rekli, ko bi straSil svojega dolžnika rekoč, će v čitalnico greŠ, te boin tiijnl? Kaj bi mi rekli, ko bi djal, če v Oitalnico gre&. hoš moral hitro daćo plaćati, če pa ne greš, še ni sila ? Pa Io nnprej, boivm že videli, kam homo prišli. — Od dolenje fiotle 14. tVbr. [l/.v. dop.j Po ča-'-opisih se voćkrat bere, da Poljaki b;i)e po tem teži.jo, ka hi v Cislajtaniji i.sto mesto /avzcli, ktrro Hrvati zav/.i-majo v Mugjurorsngu. Nekaj resuice mora gotovo m\ tem hiti, sicer ne bi časopisi to kost tako slastno glodali. Ć»i je ivs to nif.ks-'..inni poljskih želj, poteni nai rislajtansku vhida Poljakom Ie kar brez vsega po-uiisleku postrežo s šablono hrvnško-ogerako nagodbe, ka.iti to vladi ne bo na škodu, pat": pa Poljakom, ut figuru in Crontia docet. d- bi braca Poljaki raztuore uu-d Hrvati in Magjari boljo poznali, zlasti će bi to ra/.mere od bliž<> videli, kako \bijalno na hrvaško sa-mostaluoHt, hm hrvuško tiaroilnost, na lirvaško samo-svest in državno pravo deluje-o, ćelo pa če bi njih vodi« vsnj kakih štirnajst dm na Ilrvaškem u. pr. v Zagrebu preživeli, bogme potom si ne bi več šablone brvaško-ogerskih med narodnih lazraer želeli. Nagodba meci Hrvati in Magiari je dozdaj samo v toliko oživotvorena, v kolikor je Magjurom v priklad. Tište na- Auglijo, tako imniiiivani („repealf Ta ideja je Irce] razvnela in med tem, ko jo je /agovarjal v Londonu, ustanovil je v. Dublinu novo društvo. l;i j«1 imolo na-uien širiti jo med narod in podpirati njega in njegovo besedo s peticijami. Iz vse dežeie so prihajnle take peticije. Pri volitvahf 1832J je bil on satu vol ion v Dublinu. in po deželi je bilo vsled njegovega prizadevanju \oljn-nih žo 40 njegovih privržencev, ki so se zavezali govoriti in glasovati za loeitev. Ker j«- bil vse svoje pre-niužcujo zu domorodne namene in agitacije izdal, k^r je moral pri svojem neumornom delovatiji advoknturo zanemarjnti, prisel je v ^enarno_zadiege. Tu se ju \m skazalo, kako hvaiežen narod svoje delavne može de-junsko časti. Ubogi Irci so odslej vsako leto tisoćc* iu tisoče nabrali in pošiljali svojemu zagovorniku, ki je bil tako po knježje vseh skrbi reseu. — Pri prihodujih volitvah je prišel 0' C. že na čelu GO privržeucrv. » kterimi jo pomagal vreči toristićno mmi.->ter.stvo. ki h*' je moralo vsed **?» "mir.iapwt.vn |lwbipr-Mov'fiimrkiiiti-Tako ni imel samo Irce za sebuj. temuč je ime! tuil osodo politično stranko v rokah, ki je Veliko IJriLnjijo vladala. Ko je bil toliko dosegel, da so Irci dobili pravič-uejšega kr. namestnikn, svetovnl je rojakoni naj za-časno „repeul" miruje, ker_Jie upal ^hnlj^r.pj:! ud whig-j-ov. Ker ti Ircem nišo vsoh j)iavU- dali, kar jih je 0' Contnll stavil. odpadel je od njih in jih ravno tako oštro zgrabil, kako prej tories ter zopet začel |agitirati za ločit^v. Od jeseni 1. 11842 I«; potmul po vstm nsUem otoku. Sklieavnl je pov^uu ljudsko shode, ali tabore. Na teh talioub je /. ognjeno /.govornoatjo. ?. iiavdušenimi rodoliubjem pro-tim vojakom opi>:ival ti mi in nadlogo domovi\>v. On sam je sklical nad 90 tuborov, 70 mauisih iu 2<> tako velicih, kakor jdi svet pred njim ni videl. Zmeiom \k\ je opominjnl r«zbujone in navduM'ni' i'ojake, naj bodo mirni, :;aj ne stopi jo ćoz moje postav, ker \i\n\\ jo da bode pravičnost zuia-galu. Nu vseh njegovih tuborih ni bilo no bene ga uc-reda. 7. okt. 1843 je h.tol nn pUinjavi pri Clontartu napraviti najbolj velikanski tabor. i/, vsega otoku so se bili v brezstevilnih trumah irski nu>/je nabrali \ An-gleži so nkazili z vojsko ta tabor zabraniti. Vojsk.a je množico žf pr»?j tišti večer razgmtla, lici pa so svojega voditolju ubogali. i\u so mirno. bi\ z upora n.t dvoje 6li. —' Precej puteni to angležka vlada naredila irskentu ngitatorjn tožbo. Obsojen je bil nu eno leto jeČo in 2000 funt. st. globe. In mož, kterega bi bil vsak l mojemu ĐreŽičanu odvod bilo. Odvruil je : „ne zamei ite ekscelencija, Brezice nisu na Hrvaskom !" — Čast in poštenje Brežičanu zu ta odgovor! Dasiravno je v nam nasprotnem taboru, priznanja inu ne tttoiem odreci. Vir, iz kterega sem to prigodbo zajel, je skoz in skuz čist in zanesljiv. Taka izjnvljouja, kakoršno je predstojeće: npa ga spo-dito !u ne trebajo uobeoega komentara. Rauch pa nq misli samo lako. on take teorije tuđi prakticira. Na Ilrvaškem imamo vsak dan živih primerov dovolj. — Pu kljubu temu, da je Rauch tak, lcakoršnega 8em ravno kar nama!, je vendar to dni od zastopstva gradu Zagrebu zuupnico dobil. Zngreh je na telesu hrvaškega narodu ravno tak madež, ravno taku rana, kakorfina je Ljubljana na telesu slovonskega naroda. Mesto da si a ta dva mosta glavi dotičnih narodov, sta pa Ie to, knr je glavi nasprotno. Rauch se ni dolgo veselil nad Zugrebško /aupnico. kujti malo dni potem je zastopstvo Karlovško predstavko n:» Nj. veličanstvo sklenilo, v ktoii [»rosi, niij se Rauch v sodnje preiskavanje dene, ter naj se nm taku priložnost da, da so more vseh obrekovnnj oprati, s kterimi gu „Zatočnik" dan na dan ohsipljc. kujti sramota je ?.u ves hrvaški narod, so de-jali Karlovčani, da se njegov ban tako na roglo stavi! — Ironija in želo ki je v teh besedah, bi morala bika vbiti ! Gajevo „Narodne novine" in „Agramerica" sto-riti, kar e z obćiu&knu premoženjero posebno v gozditi zadevi godi, nadejanio se, da si bodi za odbornike in župana pri prihodnji volitvi izbral inože. kteiih pravičnost je neomahtjiva. samostalnost nepristran« in kteri so prijatelji rodo- in domoljubja ir , se bodo tuđi neustrašeno za vpeljavo slovenščine potezali, ćuli smo pretećeno leto, da so se sosednji Cerk ljani pripravljali /a ljudski tabor takrat, ko so jih Piv čani prehiteli. Nu korist njim in uam želimo di bi ae ta tabor napravil prihodnjo spo >lad ; ini sim prepričani, da bi potem nemškutariji in germaniziranji v Loški in Cerkniški dolini kakor nu Obloških višaval za zmerom odkhnkalo. Ccrkljani! na noge, ako ravn< burja hudo brije in sneg mete, porazumite se med sabo in s sosednjimi kraji. Ljubezen do domovino iu narodi uaj vaB ogreje in vspeh bo gotov. Politični razgled. Cesar je generala Rodica, ki je bil tolikanj na padati zarad poniirjenja Bokeljev, prav prijazno spreje Ministerstvo ne ve kako bi na Českem prol opoziciji postopalo. Poklicali so barona Kollera n Dunaj v posvet zastran tega. „Nar. Listyu poročaj< da se sklepa česte caidpise zatreti, porotne sodnije na Českem odpraviti, ćeske u radnike z nemškimi nadome-8titi. — Će bodo skušali res ,na Ćeskem tako delati, pridemu memla drugi mi na vrsto. Ztnerotn liberalno, i Ministerstvo policije se je s posebno v i „Wien. Ztg." razglašeno cesarjevo naredbo zediuilo z l ministerstvom notranjega. Ministor Giskru if torej ; najviši policaj. Državni /borje sklcnil zopet novo postavo, postavo v bratnbo pisemske tajnosti. Nova postava ti i i druzega ne^u izpeljiivii v §. 10 ; mi sanja, kajti bivul ne ni blizo Št. Jernoja mnogo let, pa sem le slovenski govoriti slišal. Le kak urlavhar je včasi nemškega „fuehsa" zajezdil in pa -gospodju od lfrichte.Vi Še holj čudno psi se mi zd», da uraduje ravno g. H. nemški, ker vem da v pol uri vse na dan spravi, kar je nemškega v njegovih , mo/gunih. — Možaki št. Jernejsku župuuije ! vprašajte Vašfga župana, ali ve kaj o §. 19.? Dopovejte mu, da Št. Jernpj ni v „vaterlandu", amp^k pa čisto slovenski zemlji! In če Vaš župan slovenskoga ne ume, kupite inu Pmprotnikovo slovnico za prvence ; saj ne j velja več nego 30 kr. a. v. Ce pa slovenski zna in uoče , uratlovati v slovenskem jeziku — pa molite zauj, da I se spreohrne. * (Službeno). Minister uka in bogočustja je t podelil dosedunjemu pravemu učitelju na c. k. vi§i re-j alki v Gorici g. Wiljelmu Urbasu učiteljsko službo na , c. k. viši realki v Gelovcu. Poslano. ; Zastop „Slavije* sta prevzel i: ?.* Š V. of i o l<<., k i okraj gospod Blaž Mohar, m za Ki ai iski "kraj gnspod Jo2o Z u s a f , ktera se pripcrnć ita vseuj. »i se boćojo udekžiti tega vse.slavj»inskrcM /.»vol.t V Ki a uji, 12. svečana 1870. Jan Jereb, org.iinzutnr Dunajska borsa 16. febrnarja. JEnotm drž. dolg v bnnkovcih . . . •'" fl ti(/ i>- 5°/,, inctnlikf r. obrosti v maji in nov — „ — Enotni dri. dolg v srebru . . . . 70 „ 40 „ 18«.Wi drž. po3ojilo.......9P n 70 » Akcije narod, banko.......24 „ — P Kivdilne akcije........2CC „ 10 „ London...........I'M „ 10 , Srebro...........121 „ 8!> „ Cekini........... 5 „ 82 „ jf J. Lacher-jeva | jX velika zaloga poliisnp oprave //. ij (moublos) ri ,$> v Marffeoira |k ^V priporoča bogato rnzvr.tteno ztifogu omur, ( 1 postelj, miz, stolov, madracov na pere- | ,1 s//*, žimnnstih madracov. zrrat, od na)- V, \a© izvrstnejega blaga do najpriprostejega. Jj lj Cena je čudovito nizka. |f j/ Ravno tiiili V (Y«p dobivaju praktični mizaralti po- $j) 11 moćnik! stalno đelo in d'd>er za- | I Hlužck. <*> I; Imenitni malinski hren! j se v eilino pravi kvaliteti, v simpićih po 241—'SQ pf. • 1 snopič srednje debelih korcnin . . 2 f. 80 kr. ; V snopičih po 25—28 pf. tvžkib, i z v e u r e d n o I debelih korenin, snopič..........ti f — kr. ; dobiva pri v Kutni gnri (Kuttenbcri;. pole-; M a 1 i n a) na Čt^kem. (3) I Dva praktično izurjena pomoćnika zi.Uarakega in srfhrniriarskt'ga dola dohita zn dohn* plačiln stalno službo. TTT KJe??? 1» i i (2) August Thiel-Ti, Itisintku prve in i:ajvičf> prodajabuci juvcl. /latinskoga. ttrebrninurski'^a in blag* iz kineske srebrnim1 v go- sn'iskih ulicah (Herrngasse). PniL-r-jeva hi^n v Mariboru. J' isti ki / a a j <> gravirati, i m ;i j o pred n «»s t. Herm F. K. Oras: *27. Feber, KnivX. i u tMit*. fetnt'for leXi ja i podpisanem za prodajo na debelo h> Ind i v manjih od delkih pripravlje.nega, Frano Skaaa, v timarji fi'i Julknh i J'Jr/nc/mttiih >. w |>at(^ Pectoral^ tieorjje, (prsne table; 2oper hripo , kušcij in za«j>rljenoHt. Cena eno ikatlje 70 n. krajcarjov. C ) c h o u :s r o m a 11 s e /u Lo. Ju u« diŠi sl.il>o iz ust po pulinnji tabuka, pojedi, wnu, pivu ali diu/.ili nioOUih psjaćah; u«t>ljhodno p"-trcben, kadcr ao imu it.i v ulikan«; družbo, v fjli-dišru, uh plt-s, v iiiiiim itd. Ti o.ichou ohsioje iz čistili, /drnvju cdo uiiškodljivih rastlin^kili delov in obvarujc zndr*, dji no ^nijcjo in ne bole. V^akrat kader so liočo Ja [ii -iponiiirck rabiti, vzauie in /.veči se eua kroglica ^iila), in neprijt't.ni duh je zginil. V škutljicali po 70 krnj«;, (sulilov;. J/^T" K i I n o iu a z i 1 o. Posebno iloluu za kilo '.uiodrouj; nupiaUja in pripurnća k «d>Ćno zadovoljstvo. "jj0F~ Pristao (pravo) o 1 j i; iz tu r i u o vih je ter napravljeno. Priznano je tu oljo kot najboljst) /draviio /.a vse prsno in plnčne bolc/.ni. Sorte jf; i/.vrslne ni (.''istoga okusa; skleiiica \u, 1 gld. in 1 gld. 80 kr. ^J^f & v n i c a is kii v ci d a /. a n š e s a proti lif>k'oinj»ni v ust'stb, zoprr iinglulio^t itd. Crna 1 Riđ. :i. v. 3^f" C lc. jnivi I c^. fsiacijji i'tn:i«si "j, ki stori, da rastaju In^je in brada. Ntijboljši in moćnoisi poino(>k za hise, d;i rastojo •m _____________________________ in moćnep poatajajo; ravno kakor tuđi /.a brado, ftna skl^ničica h podukoro vted volja '2 gld. a. v. 30^"" ('■ k pri vi I. T u n n o c li i ni n s k a po mada J. Pserhoter- jeva., Dfiizanesljivši pomoček, da rastejo lasje; «ko se 8—10 dni rabi, ne bodo gotovo već izpadali lasje, inarvet: rajši rastli, iu v U:m ko svojo natorno barvo obđrže, postancjo volnojši in svelliSi trr ne postanojo luskinasti. Ta pomoćek priporočajo mnogi veljavni zdravniki in I pri lustniku privilegije je mnogo ))riznavnih listov, ktero lahko vsakd.o pregleda. Zarad lepe opravo kinča ta po-niada \sjdco toaletnu inizico. — Cena ene za 3 mesece /adostne škntlje 2 gld. a. v. D^^ V e s o 1 j n i j e d i 1 n i prah (stupa) d r. G 6 11 i s - o v. Dosedaj ga ni dosegel, kai- se tiče moči pri pre-bavljauji iu ćišćenji krvi. pri rojenji in krepčanji tele-sa, Ac nobeden pomoćek. će ga rabiš vsakđan (dv»-krflt) in dalj Ćn^.i, ozdravi ti mnoge, ćelo trdovratne holećine. Cena ene velike škatle 1 gold. 26 kr., raaj-hine 84 kr. Jl^F* Pasti les degentives do Bielin (B i e 1 i n s k i p r e b a v n i c e 11 e 1 c i). Hiolinske pastilj<» imajo v sebi vse, kar je raz-pustljivoga v toj slatini. Priporočajo s >, knder se slabo, kišio poriguje, za skomino, želodćni krć, za napinjanje in tt'žko probavljanje, kedar se je kdo prenajedel ali prcnupil; dobre so za kronično želodčne katare, scalno kislino (?), tlalje proti oslabljenju želoden ali črev, kader se rnbijo rudninske vodo, zoper mornost in ma-tornićno boiezon (hipohondrijo in histerijo). Natanćnifti poduk jo jiridjnn vsaki zapečateni škatljici. Cena ene jškatle 60 kr. 9^F* ^ s e n c i j a za oči d r. Romorhausen-ova, za obvarovunje in zboljšnnje vida. — Ena sklenica a podukom vred 3 gold. 99^ Predenićna p oma da (Stangenpo-m a d e) za brud, ktern ima vse izvrstne lastnosti Tanoncbininske poma-de, je dobra za lastje, da radi rastejo, in sicer ima moč, da dalj časa rast pokriva, dokler nišo vsled nje dovolj banani. T:\ predeuična pomada se da rabiti tuđi kot i/.vistno in nopresegljivo mazilo za brado. Cena 60 kr. Josef Wels, lokartiiL-ar „pri iamorouu, v mestu, Tuchlauben 444, nova 8t, 27, na Dunaji. Kdor kaj naruči, naj pošljo 10 kr. za zavitek. ZSai, cloveštei "fc>l^g^c=>x" - ■><> Ređlinger-jevi svalki žo sto lc:t znai.i po vsom «vetu. 150.045 spiičeval zdmvniških avtoritet. » kakor tuđi z:»»«bnikov dovolj dokazuje njih dobrodejui ućinek in torej ni tomu zdravilu, kterega naj bi v nobeni biši no manjkalo, tro.ba noheui'gii druv.ega priporooiln. Lasluost in korist licdlingcr-jcvili svnlkov: s Ti tivalki su ostavljeni i/ utopljnjočih m- , ruzuiokajoćih in odpeljaiočili zdravi). Glavni upljiv imajo na tro- . Ijusjo : škodljive snovi, nečiHtOsti, pukvnrjoiii ž<»lć picgalijnjo, trd»;, /.nsifilo hokh oživ«. in odpravijo stokline in (rdobe v trebušjem diol>ovji ; polog " zbnde tek, zbolj§a,jn žolr, <>is(ijo kri in tlrujj« soku. Toruj ho vsled gtokratne »ku-' nje koristne v sledočih slučnjih : 1. Da odpeljejo škodljive snovi, nučinio«!i. ]tokvarjoni 7. pri trebuani vodeniir!, fie izvira iz trdobe te^a ali : zolč itd: rtnoga drobovja ; '2 po itoprcbuvnli, ako je kilo zav/il trd■•. mastuo, tož- 8. dn se odpravijo glisto iu gliBtni aliz ; ko probavljivo stvari, kterih želodec ne more; prekuhati. \). pri debelih otročjih trebuhih, čejih večkrat napenja • torrj pri uapunjauji, napihavanji tri'lmAja, koliki in onakih in grize ali če se jim zupira. 7 bolestih : 10. pri nekterih bolesnih na prttih: zaslizanji Blizasti U. ivri napihavanji snlob, ako to izhaja iz nepreliavlja- jetike, notranjpiu neniirji , pri glavobolu, omotici, Ce to nih jedil, sedečegi življu, liipohnnđnje nli ohstmkcij ; izvira iz ohstrukcij trebuAjepa drobovjii. = 4. pri perpici ali Kuprtnmu želodcu, ako to izhaja iz 11. nn spomlad v čišćenju, oživljenjc in ndpravljeuje ti- ; obstruktij drohovja; ćečih snovi, posebno pri ljudeh s seoečimi opravili. . 5. pri zlatenici izvirajočt iz trdob ah onakih jetrinih 12. tuđi pri vladujoćdi kugih , kajti ako se odpravijo . bolesti; škodljive snovi, ako se oživo tičeči soki, ako so leno dro- * 6. pri utiklinah in trdobah trfchusjegu drohovja, t. j. : bovje oživi iu tako telo postane ćvrsteje in zdraveje, tem ' jeter, vraniće, obisti, ložesen, pećica, žl<;/o itd. laže se izogiblje, da so ga kužni »trup ne prime. r Pisiua najtioveišili oasov potrjujejo. da so tuđi preservativno sredstvo proti koleri. 3 •!. C. Redliiiger v iugitburKU. Zft avstriisko-ogor^ko monaiiiijo naročila sprejetna edino in satna komisijska kupčija , ' A. FRIROMAKI-1 na nuimji, Pra«(»r»trna»i> Mr. *«. (6) D^T* !^»tol«.lioa. £* nodukoiii ^ES kr. "^BD Izdatci] in vrednik Anton TuaiHtv LutniJu: Dr. Joits Vottajak In driiifi. Tiikar Uduard Jaotlć.