56. itev. Poštnina plačana v gotovinL Oefje» pstek 18. maja 1928. Leto X. v pondcjcfe, »redo in peiek. Stane mesečno Din '/• — za inozemstvo Din ?0'—. ?osamczna čtevS&ka Račun poštno-čekovnega 'i!).voda Stev. 10.666. NOVA DOBA UredniAtvo in uprnvitiStvo i Ccijo Strossmayerjeya ulica 1. pritličje. Rokopisov ne vračamo. Ogta«i po tarifu. Telefon int. Stev. 65. Centrum radikalske stranke in revizija ustave, Celje, .18. maja. Za revizijo ustave so izjav'ja tu in lam. pišojo zagrebšk'^ »Novosti«, tudi radikalski centrum. Nu,i;>rejo sarajev- ski Srskie, pozneje 'Nikoia l'zunovje, Miša Trii'imovic, Monirilo JNincič. TJo- ža Maksimovic in če dva.jsoL tridoset pristašev v radikalstem kliihij. Slc- vilčno je ta »centrum.< v radikal^kem poslanskem klulm v manišmi. Co bi prišlo do ostrega spopada med Vukue- vicevo skupino in scentrr.iuoin.':. ali do odločilne bitke, bi tn propiuicl. kor stoji na eelu vlade Vukicevic V radi- kalskem klubu je namreč na.-bolj pre- pričevalen argument ra. kdo ima dr- žavno oblast v rokah. J)oklei' ima to- daj moč v rokaJi g. ^ 'lkičevir, so rije- govi argument] v kluh". fiajtezji. on dela z večino, kar hoce — kar ,sc sicor dtjgajct. prav rado tu;:li drugod. Vei.dnr pa pomeni »centrum/. navzlic svoje- mu majhnemu števiM v rad.ikalskem ki-ubu pratv mnogo. Tudi i red javuost- jo. Kajti navzlic strahu in morda sro- stovanju, ki ga goje radikalski voliloi do Vukičevica, je nedvomno lo: da uživajo »centrumaši< kot dobri poli- tiki med njimi ugled :n da romonijo tiuii v na.ši splošni .iavuo*ii rnnogo več ko osebno drugačo brHznomembna vkupina okrog Vuki.M-\ i/'a. Ko > l.a pr. neda:vno tega govori! v Klubu o i«o- litičnem položaju Miša Tnlunovk', jo posluhnila cela državn. Toda za nais, ki snio zaceli i.vlcle\ ali. .iu se brez revizije ustave ne moiejo clobro urediti naše noU-an.lo fohtinie in7mere, je na jvažn ej.se na rc. Prepričani sino na>mrec labko, da ve- lika večina Srbijancev nima nioesar od to begemonije, radi tega, ker ninia- jo zvez 7, onimi boograjskimi radikal- s'kiini in denrokratskim-.i klikami in koterijami, ki premcxi- Srbijani-ov v dr- žavi izkoriščajo v svojo osebno korist, J)a:-li ima potem Srbija kak uffled v držaivi ali ne, to je njihova zad.nja skrb. Uazume pa se, da so to kliko ]? prav tanka skorja begradske in delo- ma tudi provincijalne .srbijanske dru~ žbe, dočim nima ogronma vecina Sr- bijancev od te polrtiko nioesar clruÄega kot škoda. Barem težko moralno »kodo. Ta skoda utegne postati se večja. ako ne pride kmaJu do revizije ustave kriikcr jo zahteva Kmetsko-demokrat- ska koifilicija, ki dames, kakrsna jo. predstavJja že celo lirvatsko, Slavoni- jo in Ualinactjo in vodi kar najodJoc- neJHo borbo proti nepravicni in ne- opraviceni eksploa.taciji . ])rečafnski]1 kra.jev, ki jo pospešuje baš vrhovna drž-ajvna U]i.ra.va z delitvijo državljanov iii eeliii pokradin na »ugoidno^tne« in -neugodnostne«. Ta boj je v teku in lie bale prestal; propreeiti ga ne more» s kakrsnimikoli sredstvi n.iti via da ni- ti ga. ne nvoirejo prekiniti sauna IvDK- paslanci. Ta boj. jo elementaren. jö Ijudska zaiht&va v v«eh »prečaaiskih« kra.jili. On so širi tudi izvcn Hi'va.t.ske. .Slavnnije in Ijalnmcije v Slovenijo, v Bo^no in Hercegovino, v Vojvodino. \ Ci-no goro, v Makedonijo. Vse to po dcvela i:.rirodnem zaikonu, da. se oni, ki -:e cutijo pomizane in izkoriščane, \edno družij-o proti izkoriščevalcem! Za io ni nil! |)ctr.c>briia kaka dcinaigo- gija, za to je poirebno sainno majbno siKj/.iiatnje raizurer. Zaito tudi sodelo- vanje HÖS in 01>S ni kak neprirocten i-udež. Obe ti politicni skupini sta se moral! zdi'uziti na tern polju in v tein !}oju. Hadi rammer, radi stvari same in koncno, da smo odkrito»rc-ni, tudi radi svoje eksistence. Oportunizem hi nif* vet', ne pomagal — kakor tudi ne f'C'.li' pO'frn:i;^M,l rccl;ki/n (iaA'idovicevceiii \ lirvalskib. kraijih in pa dr. Koroikm. Saj .jo /na.no, kako kvnoljfto sovražijo l'i'i^Tat! has njcgovj ljudje. In to ne sumo beögrajisko upra^o kot mi vsi — tomvoc Boograd tudi ta.m, kjer je nam mil in drag. No — v stvari so bode dvignila. proti sedanjemu boog-rajskeimi upra.v- nemu sistemu pod vodstvom KDK co- la država, izvzemiši staro Srbija Ali bode to dobro in ali bode to predvsem koristno za Srbija.nce, je drugo vpm- šanje. Zato bi bil cais, da se pozani- majo za naše težnje tudi pametni Sr- bijanci. Stalisce radikalskega centru- ma nam daje nekoliko nade. Saj je velepatrijoticno delo urediti našo drža- vo tako, da zavlada povscd slvarna (Miakost. „Pomirl)iviu NemcL K&ko postopajo i?ti Nemci, ki za- htevajo pri nas v uradih in šolsh Dogve kake pravice, z nz§o manjSino na »Ko- roškem, kaže sledeči članek »KoroSkega Slovenes« : »Schulverein Südmark«uprizorivsako leto zbirko med nemškini narodom v pomoč c^roženemu nemftkeniu šolstvu v obmejnih JeŽcbh in v inozermtvu. Mi bi se ne bavili s tem dejstvom, ako ne bi ta akeija rezaia z vso ost.rino v naSe nacijonaino telo. Vsak narod n:ma samo pravico, niarveč svero dol*- nosr, podpirati svoje rojake na meji in na braniku, kier f.uvajo narodno zemlio m nuciionalno samobitnost. Da pa se angažira ves nem>ki n-irod ne za svoje rojake, remveč zv. povzdigo In pobudo renegat.?tva, ie nečuvena kr- Sitev vseh obljub in danih izjav, da bodo pustili koroSkim Sloventvm sa- molaslno naeijonaino živ!jen:e. Gotovo bodo Nemci pri svojih manjainah v par desetletjih obsoiali isti poiav in zna- Čilno :isein,ski, paipir Nato se je telefonično zvezala s svojo šiviljo in ji narocila: :,Go.spodična, moj plašo mora biti takoj gotov, kör ga mujno rablm.« Obrnila se je k Holmesu: -Sedaj, pTOjiini, /. važo stvairjo na dan. Toda, ali ne bi mogla govoriti ob uavzoenosti nwjega ocota?« :>N©, gospodiena:. Gelo m'osiitü Vas morani, dia govorile koiliikor mog-oce ti- Ivo, ker je bolje, da ffaspod i)esta;ngo no Kliši tega, o ceniur bodeva sovörWa.« : Za koga je bolje?« :>Za vas, gospodiena.« »Jaz pa ne dovoljujom nobeniib: raz- gororox, kaleriih mio.i ore ii" bi --vul sl ižait i.« »Vündar morate v tem slucaju to iz- jemoma dovoJitii.« Rekla je: ¦¦'Torej, zaenito!« Priibližal se ji je še za korak in pri- ce! govoriti: Morate mi že oprostiti, ce se born. jiLOi'da motil v posameznih nebilstveni-h točkah,, toda v splošnem jameim za toč- nost stvari, ki vaim ji'h born povedal.« »NiCihajte s frazami — dejstov ho- i'em!« Po lein osornem miedklicu je uvidol, da je Klotilda pri^pravljona in nato Maida..lji(?va'l: »Dobro! Toirej born sei takoj proti ciilju. I3red petiarii letii, torej, je imel vaš oče priliiko spoznati1 sp. z nekim Maxime Bermwiidoirn, ki se mu je pred- sta.iv.id kot podjetnik . . . aili morda, tudi kot arhitekt, tega ne vem toeno. Dej- stvio je, da je mladi mož gaspodu De1- stamgeu ugajal Im mu je r.adi tega, ker ni bill več pasebno trdnega zdravja, pover.il v izvrsitev Viec narocil, o ka- terih se mu je zddo, da odgovarjajo zrnožncLstiim njeigovega novega sHxtriid- niika. yiierlock Holmies je počakal. Zdolo so mu j.p, da je po njegoviih besedah gospotliicna Destamge se bolj preblede- la, toda odg'Ovorila mu je oiisto mirno: »Ni^fiii! se zanimala za istvar, o ka- tori S'üdaj govorite wi res ne vem vzro- ka, zakaj bi me moralo to interosiira- tii?« »To vas bo iinteresiraJo, če vam po- vein, da se imenuje Maxime Bennond s svojim praivilm iimencxm: Arsene Lu- pifn, kar pa vd ravnotako dobro veste, kakor jaz.« Za^mejala se ie na glas: »To je pa res lepa! Arsene Lupin! Maxime Bernnond je po vašem sam Arsene Lupiin.?« »Imel sein že cast povedati vam to; ker pa motjili m/igljaijev nocete raz- U'meti, boni n-ristaivil še to, da je innel Arsene Lupin za izvedbo svojih na- ertov v tej hiiši priijtuteljico, slopo se pokoravajoco pajdašico ia . . . st ra stno obozevalko.« Vstala je s stola im izjaviia brez raz- bu'rjeiiotsti, ali vsaj s taiko neznatno razburjenostj'O, da se je Holmes kar ču- dil, siedele: »Ne pozna-m' x&Mh nainie.nov, goi~ spod, in jih tudi nočein spoznati. Pro- sinn vas torej, da nrenehale s svojim g'Oviorirenjem im takoj /apustite to so- bo!« :>IMima.ni immena vas niučiti še na- dalje s svojo prisotnostjo v tej sabii in s svojim govorjünjem«, je odgovoril Hol-mes mirno in breizbrižno, kot ona, »skleniil som pa, da te hiiše ne bom za- pu.stil sam.« »Pa'c pa v spremstvu . . . ?« »V vaäem spremislvu.« >V mojeni spremstvu?« »Da, gospodicnai! Midva bodeva od- sla skupiiij in vsiicer mi boste sledili brez Ligovora.« Nekaj poseJjnega na tem priizoru je b^la popolna mirniast obeh nasprotni- kav. Smatralo bi .se laihko ta razgovor za vljudno dehato dveh oseb, ki nista istih naizorov, ne pa za nespravljiv boj dveli mo;čnih volj. Skozi obok se je videlo, da je liodil Destange od omare do omare in se ukvairjal s knjiga.mi. Klotildia se je zopet vsedla in se ko- ma.j vidno stresla. Sherlock Holmes je potegnil uro iz žepa: »Pol petih je že. V petih niinuta.h odidevai.« »In če se bom upiraJa tej zahtovi?« »če se boste upirali, bom stopil k gospotlu Dostangeu in mu povodal . . .« >Kaj?« >Resnico. Povedal mu bom o skriv- noiu življenju Maxime Bermonda. in o dvojnein življenju njegove pajdaši- (''0 . . .Ä ¦ :>Njegove pajdasice ... V« »Da, o njej, ki se imenuje daana s svetlimi lasmi, o njej, ki je imela ne- koc svetle läse.« >Jn do'kazi za te trditve?« (Dalje prih.) .Mmn 2. »NOVA DOE A* Stev 56 v korist danaišnjenuu režiniu. IN a la govor niste reaigirali. To, kar je zna- n»o poslaaicu Saivkovicu, je zna.no tudi meni. Da. je irnt>l Vas sin Milos, doklor ste Lili še v niinistrstvu zti notranje zadevq,. v; teni ]njnistrstv:ii p(osebno so- bo, cjetudd ni, bij uradnik, d?i je v njej sprejemal celi dan raz-lic-aie ljudi. jo znano vsoiiLii poj^onalu ministrstwi /,a notranje mdeye. Da ,ie Va« sin ja-ko pogostp mnoigiiii pisarjem in glavair- jein po teles onu psoval oca i majku in jim je spororal ra,z,ne grožnjo, l)i la-Jiko najbolje prical biv&i narolnik An Ik'. Da je Vaš sin Mi los izposlovial in da.jal državljamstvo velikeiniu številu Mad- zairov, Ro.mun.ov in Nemcev brez ozira na njiliovo ponašamje in pri kaiterih »o bile zainam toliko odvetniške inter- vencije, je zna/no iraiogim uraxlnikom ministrstva za notranje zadeve .... Gospod predsednik! Ker daaies v naši državi nikdo ne sumi, da ste Vi oec Miloša Vukieevica, in so manj, da jo Miloš Vaš s/in, Vais vpraiša.m stodeče ltd Drobne politicne vesti. Nezadovoljnost z dr. Koroscetit? V radikalstem in deniokratskem klubu se je vršila v sredo razpraiwi o ra:/,me- rah v južni Srbiji, ki nikaikor niso ta- ko ugodne, kakor jib jo naislikal dr. Koi'OKO'c po svojeni inspekeijskoin po- tovanju v južno Srbijo. Oba kluha sta nozaidovioljna, da dr. Korošec nicesar ne ukrene za zboljšanje raizinor. CJivš- ni. koze! . . . Ceški i parlameniarci r Bcogradu. Dames ijr.'v^nedfeljo pridejo v Beograd i'eski paTlatiiiiehlairci na obisk. Na to !• potujejo v .Bosno, Dalmacijo in Orno goro. Avstrijski poslanik H of finger je za- pustil Beograd ter se je podal na svojo novo službono mesto v Bern. Nadalnje aretacije Sloveucev v 11a- Uji. Trzas/ka, policija jo aivtirala tudi (5 slovpnskib f.antorv, ki so se slučajno mudili v isti gostilni kakor slovenski aikademiki pri evojem poisetu Skoci- jan skill jam. Poleg toga je policija raz- pustila slovensko cerkveno god bo v Idriji in istotam stanQvsko drus-tvo rudniških poduraidnikov. Hadi irafikantov grozi na.sta.ti ve- lika afera. DognaJo se jo nainreč, da iinajo sicer »rbijanksi trafikanti isto provizijo pri prodaji tobaka kakor na- ži, da pa jim ni treba plačevati niti daivka niti taks. V finamčnem odboru se je zavzel posl. dr. Žerjaiv za pro- can ske trafikante v tern smishi, da se porvisa prodajjna provizija in da uži- v.ajo iste dawne ugodnosti kakor srbi- ja.nski. Domače vesti. d Brezobrestna posujikt za vinoyra- de. Minister za finance je dobil' po- oblastilo, da stavi poljedel'skeinu mi- nistrstvu na raizpolago 30 nidlijonotv dinarjev za obnovo vinogradiov \- J)al- maciji, Hercegovini, Grni gori in Juž- ni Srbiji. V redu — toda za SI oven i jo ni dolocena niti jedna para, Znamo je, da se je vecina naisili aiinierikanskili vinograidofv žal izrotdila ter je nujno potrebna regulacija. S cim jo naij iz- vrše siromašni naši vinogradniki? (hi- jemo, da ima öblastni' odbor na'mon najoli veliko posojilo v ta namon. Toda zaikaj bi naši kloi'ikalci no izposlovaili ljudstvu kakega deleža na tern brež- obrestnem dr»ai\Tnem posiojil.u? Ali so res šli v to srliijansko vlndo samio radi tega, da imiajo par uraiclnikqv iia vo- dilnih mestili in rla; ]3roganjajo ono uraidništvo, ki ni njiJiovili misli? Vse dela ta utis. Samio kdo bode nadome- sti] narodu ogromno matorijoino sko- do pri daivkib iti drugodV d Sadno drevje in hladmt pomlad. Letošnja zelo hladna pormlaid je jako neugodna za sadno devje, zlaisti za raiz- voj cvetja. V »Nawib goricaihi« navaja strokovnjaik, kedaj so se raziie vrste Radnega drevga raizt;vetele la.ni in kedaij letos. Tako je marelica lani price!a cveteti 21. mairca, letas pa šele 9. a.])ri- la. Breskev se je zakasnila za 10 dni. hi'uskin grmič za sest, prve jalilame pa za sedem dni. Mraz okrog 18. aprila jo v nekaterih krajih in legaJi močno poškodovail cvetje črešenj. Od J. aprila sern je bila povprečna tempera tura 1.0.5 stopinj, najvišja 24.2 stopinj. naj- nižja 0.4 stopinj C in sicer prošli če- trti'k. Popolnoma vedra dnev«a sta bila saniiO dva, ])opolnoma oblairnili jia okrog 15. V splošnom ni mnogo upa- nja na ugodno sadno letino. Gene za jabolrnik so začele vsletd toga nara- ščati. d Celjski sport. Na praznik, due 1.7. t. m. popoldne so je vršila na glaziji prijateljska nagomHiia tekina med koiiiibiniranim nioštvam SK llirije iz Ljnbljame in S K (^eljeun. Tekina je. končala neadločeno v razmerju 2 : 2 (1 : 1 >. Obe rnioštvii sta pred^ajali lepo. izona.čon.o igi'o. Tekmi, ki jo jo sodil g\ Wagner zelo zadoivo-liivo, jo priso- stvovajo veliko število ljudi. — V no- deljo, dne 20. t. m. popoldne se vrši v (^eljn nogomietna tekma med prvim moštvom Allotik S K Golje in S K Ptu- jem in predtekma med Atletik S K in S K fioštaaijem. cl Vmrl je x oeljski bolnisnici gosp. Ivan Anderluli, župan v Šinarju pri Jelsah in gorent šmarskega okrajnoga zastopa, star 37 let. d -Zenska podružmva Ciril-Metodo- 'm druzhe v Celju priredv v nedcljo, dne 2,0. 1. in. bonbonckov dan. Mesto cvetlic se bodo prodajali bonboncki in srao prepricami. da no bo nikogar, ki no bi daroival j)o svojili niočeli za. naso solsko družbo. d Zadnji čas je. da sežeie po srečkah torn/bole Oi'-Ju.-Ne v Gaberju, katera se vrši v n edel jo 20. t. m. ob 3. uri ]io- poldne pred Na:rodnim domoiin. kajti v nobeni trgovini niste in tudi ne bo- dete nikdar dobili za 3 Din šivalni stroj, dvokolo. vrečo moke in slicn-G druge predmete. d Tombola podpornegn druMna za rcvne otroke v Gaberju jo kljub slaboniii vi'-cukmhi dobro izpadda. Odbor driistva si šteje \' dolžupst, da se iskreno zaihvaJjuje v ]">rvi vrsti to- varnarjn g. Westenu za podarjene krasne dobUke, nadalje (Celjski ,-poso- jilnki d. d., ki je podarila s)00 Din, Hranilnemu in pasojiilnemu drii.štvu v Gelju za podarilev 250 Din te:r,l'4ud- ski poisojilnici, Ginkairni d. d. in pisvo- varni Union, ki so pod'-ariJo do 200 di- narjev, Nudiilje so zahvalju.j(M)io v.sbui driigim darovialcom nuanjših dariil. Od tub dobMkov ozironi.a dohodko,v se bo na Miklavžev ^"ečer ralz^•'¦eseli'l marsii- katerL obdairovanec toplo obleke. — 1. glavrai dobitek je zadol g. Alojz Mar- getic, trgovski pomorniik >¦ Zalvodni, ostalih 7 pa so d.abiJi šolski in, roy.nejs; otrocii. Odboi' se priporoea obriins'tvii so za nadaljno niuklonijeniost. d Prosiovoljno gasilno drusivo v Ce- lju. Todensko slu/.bo iimi od nedelje. dne 20. t. m. do vkljucno sabate, dne 20, t. in. 4. vad pod paveljstvom gosp. Bagomira Schlosser ja.. d Nocno lekarnisko službo v Celju ima od s'oboto, dne 19. t. in. do vkljuc- no potka, dne 25, t. m. lekarna »Pri Mariji poinaigaij« na Glaiviiem trgu. d Noi-i bankovci po 10 Bin. Narocl- na. ba.nka je na;rocila v Parizu gotovo količino banko\x;evpo 10 Din. Del tob novili bankovcev je že izgatavljen in je to dni prispol v Beograd. Nove novča- nice so precej pisaaie, to pa zato, da se onemogoči evientuailno falzificiranje. Ncvi bankovci so manjši ka'koT dose- danji, ki so bili izdolani v Ameriki; ne pridejo pa takoj v ])rainet, niarveč šele poz-neje. Zdi se, da je to poslednja na- haiva. novčanic Narodne banke v ino- zomstvu, ker bo v bodače naže novča- nico izdeloivala tlskarna Narodne ban- k". ki se gradi v Bcicwradu v bližini Topcidora. Nova tiskarna bo lotos zgrajcna in bo jeseni že funkcijoni- rala,. d. Umrl je v Gradcu bivvsi j)ruiV.-.;ji' na celjski giiiTnaziji Albert Fietz v starosti 83 let. d Iz Vojnika. Kakor povsod, kjer biva.jo zajvedne »Kolašice«, .so tudi na- še vojniske priredile materinski dan in sicer 17. t. in. in to s polnim us])olioin. Program je bil pester, njega rešitev tccna. udeiežba. iz vseh slojev presenet- ljivai. Gospa l^ngvlmanova iz Ljiublja^ no naim. je znala o važnosti in «.veteni poklicu slovenske matere v tako izbra^ niii besedah na srce govoriti, da so se niMii ginjenosti oirasile oči. Nastap po- samiieznih d'eklamo\'alk. kaikor tudi skupine v »Kasavi gostiji« je bil srč- kan in posreeen. V celoti je prireditev dosegla svioj vzviseni nainen: probudi- tev naisih master, spošto,vanje do rijili in materijelni uspeih za bogatejšo bo- zicnico ubo/.čkoim učefnčkom. Hvala ])rirediteljim in obcinistvu! d Smrtmi kosa. Dno 15. miaja jo iinirhi v SLudenicah pri Poljcanah Jo- žefa Kos'ir, v <)8. lotu stairosti. Blago- pokojna je bila vzorna žena in skrbna mati. Spo.štoivail jo je vsak, ki jo je po- znail. Zainjo zalujejo že osiveli maž. livailežni otroci in Oistaili sorodniki. Do- niaca zem'lja ji naj bodo la.lika, Nnj v mifu pociva! (i Cesla (lornjiflrn&--Ka)mrik jo po odstranitvi plaza v (a'ncnn zopet od- prta. Mm za dye po- stKlii in iTiiJO O i n 290, 420, K'f-JO, Hot od ja D i n 186, ^?O, 280, kuvno 3ar- nHuro D i n RB.74,126, mß:!rns za- stori D I n 90, 110, 130. 150, obrisaSif.^tir Din 30,40, 53, otoman cdejo Din 350, 450, 1000, pte- progo ie!.:aEi Din ?3, 37, 4o, linoloum sobn^ Pieproqe Din 285, 460, r54O, platno ro rjuhe Din 28,33 37, oviih za irimnice Din 37,46; 60, ifl'-ito poi-J-.» lvoiJeniftnoöist°D.h 40, 00, 86, Jim« Din SB, ö'J, 70. Dobavijo se tudi gotovß žlmnio-. pernicein 2glavniki. i-revznme S't urodilcv liotelov In znyc-dov. Rlario samo v solidni kakovo.tti iz najbo Ijsih avtitovnih toviirn. Oa:ol^ 9' izlofbein oßromnozalogo veletrgovina R. SternnecRl, Celje. Gospe kn\ Roblekovs v s!ovo! »Le enkrat daj še majnik zlati, da gledam zorni tvoj obraz.« Tako poje naš dični pesnik Jos. Stritar v pože- Ijenju po cvetoči vigredi. Tudi nam se je prošli ponedeljek izpolnila ta želja, da smo ji'ledali divno vigred v vsej razkoSni lepoti, v majniSkem si- jaju in bohotnem življenju. Pa kako prevarno je to življenje! Dočim je ta dan vsa narava dihala veselje in ra~ dost, do^ii smo mi v Žale.c, da vza- memo za vedno slovo od blage gospe Ane Roblekove. Gospa Ana, ali je mo- gofe, da si tako rano rnorala kloniti pred neizprosno smrtjo, ko si bila zmerom takorekoč pooseblieno zdrav;e, da, še več, poosebljena telesna lepotH. Pa kaj telesna lepota. la ni merodajna za človekovo vrednost iili nevredno^t. Tvoja duševna svojstvw so isto duleko nadkriljevala. Smelo troim, dft si ^dru ževala v sebi vse vrline, vse kreposti slovenske žene, ki jo dhčijo, plernerr- tijo in povzdig'ujeio pred svetom. Prošlo nedeljo anio prosltrvljaii ni^re rinstvo. Nsslednji dan pa smo položib najboljšo mater in vzorno žcjno pred- časno v ji,rob. Bridka ironija neinile usode ! Gospa Ana, poznal sem te v detinski dobi, ko si v prijaznem Št. Pavlu rastla pri ^vojih blwgih roditeljih kakor brhka srnica v zelenem gaju. Tudi poufeval som te več let v osnov- nih naukih. Tebe pončevati je büa pravcata slasi, kajti bila si že takrat nad vse marljiva, skrbna in vestna. Ko si dorastla v mladenko, nalikovala si ldiji v kolu slovenskih deklet. Že tedaj pa je tvoje blago srce ^orko bilo za slovenski rod. Pazljivo Si zasledo- vala težko narodno borbo z moRočnim cki^maninom ter se radovala vsakega našfi^a vspeha v tern poglsdu. Kako smo se razveseb'li, ko te je zasnubi! vrli narodnjak Frsnc Rob!ek, ki smo gx pozn»li kot. i/redno dobro- dušnerra Človcka. Zavedali smo se, da bo postala tvoja hiša trden steber Slo- venstva. To pa je bilo za tiste case važna pridobitev. Živfla sta s sopro- ^orn rnnoKo let v nailepši zakonski harmoniji ter skrbno odgojevala svoje ctroke. — Doživ.?Ir-i si tudi vstaienje slovenske domovin« pod solnceru svo- bode ter jo navdušpno pozdrovila. Kako si se uveljavila kot bišna p;o- snodinja, znano ni samo vsem Žalča- notri, ampak vsern roiakom ^irom Sa- vMijsk« dolirie. Tvoja hisa ie bus prj'v- vcato gostisi'e vsakemu, ki se je ogla- sil pri tebi. Kdor se je obrnii do tebe za pornoč v kritičnih razmeröh po- vojne dobe, bil je že naprej uverien, da bode usli^an. Najbolj pa te bodo pogrešali reveži in siromaki, za kavere si impla vedno odprto srce in odprte roke. Zdaj pa je n^milü srrirr to idealno lepo razmerjc porušila. — KakSne sim- patije si uživala v vseh slojih probi- vali?rva, svedocü je tvoj veliiüastni po- greb. TakPffti Žalec ni kmain videl. Ogromna množica žaiujočih se je vila za tvojo krato, ki io je pokrivalo ne- broj vencev in šopkev. Ob njej pa so stopnli žalski Sokoli kot častno sprern- stvo. Turobno so donele žaiostinke žalskih pcvcev tobi v slovo. Ohilo solza je polzelo po otožnih obrazih žalnirn gosfom, kf) se je tvoja krsta spuicala v grobsiico. Ločiii smo se od tvoiega groba 7. Äaj^otovilom, da tebe, dra^a ftospa Ana, cbrsnimo v najblažjem spominu l - .-. ; .;¦¦¦ r, ?i1- "-¦¦•''¦ Ptätte za obracunavEiijß usluliien- skfiga davka ss dobe v Zwzni tiokarni, Celje, Strossmayerjv?;va I. Ako se pocutite ,s'/afjo je Franc-Jo- žofova prirodna grenčica prijetno de- lujoče donia'ce vsredstvo, koje tudi nia;la količina si-gumo deluje. Dopisi speci- j ali stov za ženske bolexni lmiail'ijo j)ri- jetno ueinkovcidije Franc - Jožefove grenčice, ki posebno odgovarja nežne- rnu organizmu. _V_; v. 56___ » N 0 V A I) 0 E A« Slr.'Hi ^__ ¦ w C©iju V n«*deljo 27. in po*ae«2efljjhišaini in je moral zl'oelnec precej dobro po- , znati kraj in razmere. Ravno taJto je ' bilo pri prvein vlomu v trafiko. Drugi vlom je bil v stamavanje delavca Fran- ca Svadbe, katerega pogrešajo že dober nieset1.. Tudi v lein slueaju vlomiilec ni j mag«»] hiti od dailee. Ved^ti jo moral, da j je sta.ri dela.vec od.sel nexnano kann in J da je zapustil. v sta»noiran,ju precej 1 oblek. (1 Vl(i(j(ifelji ac.slro-oyrske poštiie JirunHnice, prija;vi'(e na. paslaÄi svojo terjatve do 30. junija 1. 1. Tarn se botlo dobila tucli nadailjiva naivodiila. Menda je to prijaivJjanJe vendar enkral zad- nje. d Prolestna skupščina (josi'wuwr- jev se je vrsüa v pondeljek v Zaigrebu. üdelezili so se je delegaiti ix cele drža- \v -- izvzamži Srbijo — im so z govor* in konečno v TezoJuciji astro protesti- rali proti protin'aniein.u abremenjevaiiju z da.vki in taiksami. V rezolU'ciiji so za.- lUevali tudi izenatoenje davkov po ceU državi — zaito menda ni bilo Srbijan- cöv v Zagrel) — ukinitev daA'ka na po- slovni projnet, poenosfaivljenje pobira.- nja nsluzbeiisikega daivka, da se upelje enoifni vinski /akon za celo držaivo itd. Ozdravijivost raka? Celje, 18. maja.. Zelo i*edki so slučaji raka pri t-lo- veku. ki se izzdraivijo od «wncga sebe brez kaikršnegakoJi zdravljenja. Basic j velja kot najuspešnejše sredstvo za ozdnwljenje nož kirurga, to pa veei- liorna le v zgodnjih raavojnih štadijih. Na'dailje poznamjo ponekod ucinkovita, pa ž-aJ)'le v redkih slucajib trajno uspešna sreds-lvji radijeve-, mesothori- jeve- in Roentgenov© žairke, zdravljenje z vi.sQkona,petirai in vis.okoifrekventni- nii t'ilektrirniinii toiki, pa tudi nekaj zdravil, ki jili poJaganiiO direkt no na obolela mesta oz. jih ziauživamo in ne- steto dnigih enoistavnejših in tudi koin.i>liciranih nvetod, o katerih eitamo Vljudno opozarjam p. n. fibčinstvo na svojo ! rnesarijo in prodajalno vsnkovrstnih mc-inih t izdelkov po nizkih ccnah. Prodajam sv.'že volovsko meso, prekajeneSunkr kg po30 Din in raznovrstne sve2e klobase. 36 Odctajam na drobno in na debelo ! 36 Specijaliteta blaga ;-aj«mi?eria ! Točim tudi več vrst domačUt vin. Vljudno se pripcwoCa .JOSIP GO»ENJAXt niesar in klobasičar, CELJ ., Kraüa Petra cesia. dncvno v easopisju, katera »redstva pa sice.r razkrojijo obolelo stanicevje in ga midcinestijo z brazgotin:a:stiin vezi- vom; aii i)ri\\\sto naj'doino se tu in tani zarodke, ki na no,vo ^¦zraBtejo in obo- lenje se obiuiivlja.. 'Da pride na dno vseh s'krivnosti tega obolenja, da najde njega bistvo in nacin postanka in na. podla'gi teh izs'ledko\' način zdravlje- nja, žrtvuje človeštvo žska lahkovemost ne izrablja v špe- kulativne naimiene, V predmetni zade- vi kakor v vseh sličnih sluraijih pa je tomielj.ni postula,t, da je 'diai^no/ji bo- lezni sigurno znanslveno u.^o(ofvli(>iia. To dolgujemo st-bi in javnosti! Mestni kino. Petek 18. maja: »Äa// cariri«. '(tÜlovek-avtomat«). Veliea.sl- na Jjubavma drama1 v 8 dejanjih iz ea- sa ruske carice Katai'ine II. in bojev Poljske za svobodo. V glavnih vloguh največji francoski filmski uin.etniki. »Šah carici« je rekoa-dni velefilm ce- le sezone in po sodbi strokovnjakov najlepši evrapski film. — Sobota 19. in nedelja 20. majai: »Gospodar smrtU. Velika pustolovska senzacija v 6 deja- njih. V glavni'h vlogah elita berlinskih igralcev. Ufa-film. Pripravite si živce. da ohratniite pri predstalvi mirno kri. — Prodnaznanilo: »Žena, vredaj se! (Ivan Mozuhin), »Don Juan« (John Barry niior.e) in »Cirkus« (Cha.rly Chaplin). Kino Gaberje. V petek 18. maja se predvaja zadnjikrat lHüJininentalni velefilm »Tlavuni«. (»Miižiki«), ki je dosegel v Celju izroden us-poli. V glav- nih vlogah Mona Maris, Heinrich Ge- orge, Harry Ham in Oskar Homolka. Najslavnejši rusko - nemški Ufa-vele- film te sozije. — vSobota 19., nedelja 20. in pondeljek 21, niaja: »Nadvoj- voda vojašiva in baleta* (»K. u. t. ba- lerina«). 6 vese-lih dejanj iz življenja vojaškega baJetnega zbora. Dejanje se xvki na Dunaju ]. 1914. V glavnili vlor- gah Dina Grail a, ter komika Evgen Günther in Rihard Waldemar. Ta film je imel povsocl na.jveeji uspeh. — Pred- naznamilo: »Svcjk« III. del (v ruskein ujetnistvu), »špijonU in »Pdnika* (Harry Piel). | 1. ŠTEMP1HAR : Oder — priKor. v ^evilk} ^54. tega lista se jq v moje pri:etno presenečenje oglasil priialclj, g. Marolt / antitezo : oder — likovna umelnina. lznesel je v njej vci gorkih na naslov onih nesrečnih bitij, ki z mojo malenkostio srizejo iz jasli g!fc- dahških kritikov; med ' raznimi očitki sern čital tudi take, ki sem jih doživel z njim v ustmeni debati baS radi moje kritike Svejkove premijere. Za to kritiko si je — isgleda — celo uredništvo umilo roke, kajti med «no- vicami» ie bila tudi ena brisaika. Naj že kar naprei poudarim, da srnatram Maroltov donesek za resno in stvarno kritiko gledališkega kriticizma, čeprav mu beseda ni samo jedrn?ta, nep,o mestoma za senco je/.nonta, /.lasti tarn — kjer misli rnene. Kje misli to, vem iz debat z njim. Njegov donesek je sila zdrav pojav, Skoda je le, da smer ni točna, da mu čas ni pravi — če izvzamem, da lahko Se koristi kriri- J kom bodočih sezon — in da začenja iz objektivno krivičnega izhodišča. Obe glavni premisi niegove^a do- neska v danem primeru namreč ne držita. Ni namr(.'č res, da bi katerikoli kri- tik odrekel odru zmlvA likovne umet- nine. Tudi ni res, da bi kritik odklonil kako sceiio, ker se na take stvyri ne raznme. NajbrŽ ima prav, ko nam očita pre- veliko o/.iroma preveč i?raženo objek- tivnost. Toda tudi najvesiriejši kritik nc more sicči impresijonizmjj. Mislim in upam, da je davolj, če kritik iz svo- jega vtisa pr^doci, kaj je sp/ošno in riapram vsem ijgajalo, če na.r.n^či, kaj rii po rij^govem mnenju naSlo odziva pri vseh. Ko it i načeloma je treba upo Stevati, da kritizirajo vsi in da smejo kriti^irati vsi ; da vsi kritik ne napi- šejo, je jasno, ker odloči list, komu zaupa to nalogo. Da se razurnemo : g. Marolt hoče, naj v kritiki ne razglabljam n. pr., da in zzk'd] «Švejk» meni ni dopadel, nego kako si jra je pr.. Br^tina zamislil in kako se mu je to, kar je zamislil, po- srečiio. Če grem temu lasu do kore- nine. si ne morem kaj, da ne bi videl v težnji, ki jo goji g. Marolt, samo ciruj^ih besed za to, kar mi pod poj- mom subjektivnost impresijonizem zo- p<>t sam očita kot pogrešno. Tedaj za- čarani krog ! Da pa subjektivnost, gledanje na stvar iz sebp, ni smrt objektivnosti, dokazuje velika in medsebojna neod- vjsna soglasno&t kritike «Švejka» v «Jutru» z rnojo. G Marolt graja gotovo površnost, splošnost kritik. Prav ima, samo vpo- Stevati mora, iJa morarno napisati kri-- tike neglede na razpoloženje in do- niislice, pač pa glede na razpoložljivi pros:or. Sicer pa že sam vpoSteva, da na odru, kakoršen je celjski, ne na- stopajo plačani igralci, riego prosto- voljni, in da pride to dosledno v račun, kadar gre za oceno osebnega vstvar- jania. To stran lahko pustim. Glavno pa je, da baje preziramo ustvarite^ v odru, da ne ocenjamo tpga, kar bi jmeli baä v Celiu radi Bratinovega inscenacijskega udejstvo- vanja bogato priliko krir.izirati. Pri tern baje nič ne vidimo in nič o tern ne \ napišemo. I Res, strokovnjaki za likovne umet- | nine ni-rno. Trdim pa, da inscenacije se nikdar nismo spustili, za svoio osebo se naslanjam na svoje kritike, ki so g. Maroltu na razpoiago. In če jih že enkrat, zlasti kriliko o «Švejku», prebere, bo tudi našel, da nisem sc^ne odklonil, ker se na insceniranje ne razumem in pridc-m k predstavi ne- pripravljen, pač pa sem n. pr. odklonil «S'/ejkovo» inscenacijo, ker je take, kakoršna je bil a, niscm raznmel, ker sem našel napake v škodo akustike, nesklepčnosii v tendenci. To je pa nekaj Čisf.o drugega, nego odrekanie umetnosti. To je ugoiovitev, da se ta umetniška ustvarirev — ni posrečila. Da ni vzbudila v rneni ;— in poudarjam, tudi v mnogih drugih, na kojih sodbo se zanesem, izrazitega dojma o volji inscenatorja. Č&' se mi dovoli drastična prim'era, bi bila v stneri od g. Marolta zastcpane ideolo- gije dopustna inscenacija srednjeve- škega gradu s kolom sredi odfa. Nič zato, če gledalec gradu ne vidi, insce- nator ga vidi. Tega pa mend'* ven- dar ne! Mislim, da mora inscenator svojo sliko, sliko v svojt du.^i vprizoriti, če hoče, da jo bo gledalec. zagledal in tako zagledal, kskor hoče in si jo predstavtja inscenator; vprizor^i po- rnenja podati, predstaviti in ithjI6.-; ;>o- vt'dati, ne pa samo pckazari. Zakai oder ni samo 1 kovna urnet- nina, nego tudi prizor. Je b'l in bo. moderen ali baroČen. Menda se me smatra za protivnika moderne likovne umetnosti. Čemu, ko moderna likovna umetnost ni nč.por postavr.i umetnost na glavo, nego napor v nove linije, v nove privide vesoljne umetnosti od vekomaj. Ali umetnost neha, ko ne vsivarja dojmov tudi v onih, katerim je po- dfina. Zoper to ni pomoči, t. j. umet- nina ni uspela, čeprav io je napravil umetnik. Da je g. Bratina take umet- nine v Celju že vstvarjal, ni Treba sedaj ponavljati- Toliko sem se čutil upravičenega dopolniti in pristaviti k izvHfanjem g. Marolta, katerih teoretična osnova ostani neizpodbita. LISTNIGA UPRAVE. J. Z. Prevalje: Lista za vec mesecev na;zaj ne moremo poslaiti na ogled. Sporočite nam točni naelov snujočega se drustva, na kar pričnemo pošiljati list. Wlotorna kose» .lÄt 2 cilindra, 8 HP, 3 prestave in prosti tek, poceni uaprodaj. Kolo se lahko ocjleda v mchaniCni delavtiici R. PERDAN, CELjE. Učeiica za. slikarsko in pleskarsko obrt, prid nega in po§r^ne«a, sprejine takoj JVL Dobravc Celje, Glavni trg 15. radi selitve dve žeiezni olivzel.-ni, enaki postelji ter salon, kaoinet «ivalni stroj Stoever, malo rublieno. Ogleda se v Aleksandrovi ui. t/lll. Pohištvo (spalnica) rabljeno, naprodaj. Gaberje 109, I. nadstr. „CROATS A" naznanja, da je prevzol glavno zastopstvo za Celje in okolico g. Rado Vivod, stanu- joč na Teharjih St. 31/11 (vila Oivatič) ter da ostane njena poslovalnica v Celju še nadalje v Strossmayerjevi ul. 1 (Zvezna tiskarna), kjer sprejema prijave za vse vrste zavarovanja g. Pavel Zabukošek, tel. St. 65. P. N. O B Č I N S T V 0, POZOR! mA»T <\ VASAA za urnivanjfi, kopanje, pomivanj-, pranje, segre- Iv» JJ '.7 f \/i."H.7 vanje sob ltd., segreva enostavno Intro in poceni PATENT JEKfiENA KEŠETKA vsebujoč veliko kurilno ploskev,ki sc montira namesto n.ivadne rešttke v vsak normalen štedilnik. iNe ovira pri kurjavi, ne pri kuhaviju tor seg:cva vodo takoj Ze pri najrnanjšem ognju ter je topla voda takoj na razpoh.go, nadkriljuje vse dosedanjczastarele toplovodne naprave.Štedljivpri preiroguin času, ker odpade vsak > postransko kurjenje za segrevanj1?. vode v kopnlni pt'ci, kotiu i?d Napravaje neobhodno potrebna za kopališča. zdravilišča, holnice, hottle ter stanovanjske hiSo. Vse dosedanjc naprave delujejo izbprno, l-:ar jc razvidno v/. nmogo pohvalnih in priporočilriih pi.^em, ^ i so na razpohigo. Poslu- žite se enakih naprav, ki jih dobavi in montira solidno strokovnjaSko irs poceni tvrdka BELAE & IN ERET INSTALACIJSKO P IDJCTJE ZA ELEKTRIKO, VODl»VOD IN CENTRALNL: KURJAVE I tjjjrjj] PREŠERNOVA ULICA 3 POJASN1LA IN PRORAČUNI BREZPLAČNO Stran 4. »NOVA DOBA« Štev. 56, .^¦aa^. ^m am m KB aw> —*¦¦ mm mi oh dff^k ¦ Hi H .. «¦ m MB ¦*> .__ __ jB mm y lasiifti palačS Narodtii dorn Stange hranilnih vlog nad Din 65,000.000-, Stanje gfavnice in rezsrv nad Din 8,000.000'-. Sprsjema hranilne vloge. jzvrsuje vse denerne, kreditne in posö'ijne posla. — Kupisfe in prodaja dstizt in valuta. I*odrii5Bnid i Maribor^ ŠoštanJ NAZNANILOPRESEL1TVE Cenj. občinstvu naznanjam, da sem se preseHI s čevljarsko delavnico iz Gaberja St. 14 v rnesto, Gosposka .ullca St. 9, zraven hoteia «Balkan». Obenem se priporočam za nadaljni obisk. Polrudil se born, da bom zanaprej Se bolje izdeloval iz prvovrstnega bbga. lzdeloval bom navadne.najfinejšekakonudi luksuzne, športne, hribovske Čevlje za dame in gcspode. Se pnporočam FPANr1 PI F\IC\K ČEVLJARSKI MOJSTER 1 IVttiM^ I Leh rudnikov in HrBluOO naiboliše vrste a I VfillVtJ dobavlja in do- stavlja najcenejSe Franco Jo&t, Celje, Aleksandrova nl. h Najveöja ixbira trpežnega novega pohiötva iz trdegainmehkegalesapritvrdki i,MARMQR« v Celju, Gosposka ullca St. 25. Pozor \ Novosi l Pnco ^lafeiranje automobilov se izrSuje v Celju, Za Kresijo St. 4a 5 — 5 Fomladtinshe Qblehe in komplete, nuloverje, veste, lemberčke po najnovejših vzorcih in konkurenčnih cenah nudi na drobno in debelo tpyarna pletenin Mica HHlŽflNlC, Celje, 3 Poluf® 4- 35 Previema tudi podpleianjerogawic. P. n. občinstvu ! na znanje Specijamo izdelovanje vseh vrst finega mehkega in škroblienega moškega t Derila po men in dunajskem jj kroju oriporoča c. občinstvu \ 'i konfekclja moškega peri la M. Z. 3>aih Celje, Zavodna št. 37 {bivša Jungerjeva hiša) 52-40 MM narodna trpnina 26-12 V KAROL VANIC Prešernova ulica If. 15 Zaloga sukna, modnega vol- nenega blaga. — Sezonske novosti po najnižji ceni. Gaina riamiscKta ter odbirana «oriümenina VINA vseh vrst v sodih in steklenic&h po zmernih renah. *^&P| ÄP** Vzorci na razpolago I Franjo Dolžan, Ceije Za kr^Qijo St. 4 Kleparsivo in r*a|j»^ava strelovodow, Pokriwnnje »treh in InLta4ao>jc( naprava mod em c higtjeničnih kopalmh sob, UclT^sitow In airtrniristv. noprn«. Vsa v to stroko spadajoča popraviia se izvišujejo točno in solidno ter po konku- renčni ceni. — ProraČuni brezplačno. — Za vsa nova dela se prevzame jamstvo. skoro v sredini mesta Celja na proda] po ugodni ceni. Reflektant! naj se zglasijo pri g. Josipu Žumru na Glavnem. trgu, Inserirajte v „NOVI DOBI"! Deiaj. nabira, m Popolnoma vamo naložue denarne prihranke pri varcui v miadosti, hrani, varčevati . . . ... . . - , . . . .• da stradal no bo5 se ne braun stavbeni in krecfsti?« zacrugi z cmej. zavezo v Qabenu pri Celiu v starostü Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. lamstvo za vloge wad 25,000.000 OIn. Marljivost, treznost in varčnost so pred- pogoj nravnostl1 Prl naloibf xneak» do 5»O OIn »e dobl nablralnik na dotn. Pisarna v Celiu, Prešemova ulica 6. \z raalega raste veliko! NajuBčja zeloga in samaprodeja zaz\l najppipPBvneiiih PUCH koles 12 mesecev garancija. Cena od <600 Din na^rej. A« NEGER, Celje, Gosposka ulica 32. Cene asn^tibino ZnižaneS In koles acnamke 99WAF FENRAD Vsa kolesa s torpedo-prostotekom in povratno stopalno zavoro. Največja zaloga delov koles in Sivalnih strojcv po najnižjih cenah. Popraviia tujih izdelkov strokovnjaško, hitro, dobro in ceno. Največja repacaoijak» delnvnšoa. Vsi stroji so za vezer.je pripravni. POUK v vezenju ZASTONJ. Tiska in iradatfa Zvezna tiskarna. — Od*ovoreu za ialajateljau tLskarno in redakcijo Milan Cetina » Celju.