PTT v precepu med potrebami in možnostmi
V Podjetju za ptt promet Ljubljana in v obmo-čnem sisu s tega področja ocenjujejo, da bodo ob koncu iztekajočega se srednjeročnega obdobja načrtovana vlaganja v razvoj ptt dejavnosti ure-sničili le polovično. Vzroke za to gre iskati pred-vsem v neuresničenih predposlavkah, na katerih je sedanji srednjeročni program razvoja ptt pro-meta na območju ljubljanske regije in Cerknice temeljil in ki so zapisane v samoupravnem spora-zumu o temeljih plana.
Na začetku tega srednjeročnega obdobja je bilo predvideno in tudi dogovorjeno, da bodo cene za ptt storitve rasle vsaj usklajeno z rastjo cen drugih storitev in proizvodov, da bodo 20 odstotkov od vrednosti telefonskega impulza združevali vsi uporabniki (in ne le tisti. ki so podpisali samoupravni sporazum o ustanovitvi območnega sisa ptt prometa) in da bo ptt pro-met izenačen z drugimi dejavnostmi posebnega družbenega pomena pri plačevanju prispevkov za manjrazvite republike in pokrajine. Zgodilo pa se je ravno nasprotno. Zato reproduktivna in akumulativna sposobnost ptt prometa že nekaj let upada, za razvoj ostaja celo v absolutnih zneskih vedno manj denarja. K temu je kajpak treba prišteti še splošno neugodne gospodarske razmere, ostre kreditne pogoje, pomanjkljive proizvodne programe naših proizvajalcev tele-komunikacijske opreme in dolge dobavne roke zanjo pa pomanjkanje vseh vrst kablov, ki so za delovanje in razvoj ptt prometa življenjskega pomena. Zaradi vsega naštetega obseg načrto-vanih investicijskih vlaganj ne bo uresničen v celoti, prav tako pa ne bodo uresničene nekate-re temeljne postavke srednjeročnega plana: na-mesto r.ačrtovanih 102 pošt bodo imeli na ob-močju Podjetja za plt promet Ljubljana konec leta 1985 samo 96 ptt enot, namesto načrtovanih 21 teleks naročnikov na 10.000 prebivalcev jih bo predvidoma le 16 in namesto 23 telefonskih naročnikov jih bo predvidoma le 16 in namesto 23 telefonskih naročnikov na 100 prebivalcev jih bo samo 21. Vseeno pa ostaja območje, ki ga pokriva Podjetje za ptt promet Ljubljana, daleč
najrazvitejše v Jugoslaviji. Lani je bil na tem območju v promet vključen 100.000 telefonski naročnik, poleg tega pa je bil telefonski promet v celoti avtomatiziran, saj je bila tik pred kon-cem leta ukinjena še zadnja ročna telefonska centrala. Ob vsem tem pa ne gre prezreti niti dejstva, da bo tekoče srednjeročno obdobje mi-nilo v znamenju velikanskih vlaganj v ptt zmog-ljivosti skupnega slovenskega poraena, brez ka-terih bi lahko ptt na posameznih območjih doži-vel pravi prometni infarkt.
Tudi v planu za zadnje Jeto sedanjega srednje-ročnega obdobja imajo prednost investicije skupnega slovenskega pomena (telekomunika-cijske zveze v SR Sloveniji, javno omrežje za prenos podatkov, povečava magistralnih in tranzitnih zvez itd.), za njimi pa investicije, katerih gradnja se je začela že lani, in pa glavna avtomatska telefonska centrala v omrežni skupi-ni 061, ki pogojuje delovanje in razvoj vseh drugih telefonskih zmogljivosti na tem območju. To pa kajpak še ne pomeni, da bo zamrla inve-sticijska gradnja v posameznih občinah in kra-jevnih skupnostih. V okviru danih možnosti bo tudi letos dokaj živahna, kar velja morda še zlasti za občino Vič-Rudnik, v kateri so v posa-meznih krajevnih skupnostih pokazali izjemno pripravljenost za sofinanciranje in pomoč pri
gradnji krajevnih kabelskih omrežij. Tako je bila lani zmontirana kontejnerska telefonska centrala v Velikih Laščah, krajani krajevnih skupnosti Velike Lašče, Turjak, Staro apno in Rob pa so sofinancirali gradnjo omrežja, oce-njenega na okrog 40 milijonov dinarjev, kar dovolj zgovorno kaže na višino potrebnih vla-ganj. Priključevanje novih telefonov v teh kra-jevnih skupnostih se je začelo že konec lanskega leta in se bo nadaljevalo še v celem letu 1985. Telefone bodo dobili tudi v Ponikvah in v Vi-dem - Dobrepolju. Zgrajeno je omrežje na ob-močju Polhovega Gradca, predvidena pa je gradnja omrežij in priključevanje novih telefo-nov na Igu, v Želimljem in v Pijavi Gorici. Tudi v Brezju je vse pripravljeno za začetek gradnje, saj je poseben kabel, zaščiten pred visoko nape-tostjo, zagotovljen, sporazumi o gradnji in sofi-nanciranju pa so v podpisovanju. Pravkar pote-kajo tudi razgovori o sofinanciranju gradnje v krajevnih skupnostih Kozarje in Škofljica, kjer so potrebe po telefonskih priključkih zelo veli-ke. Telefone bodo letos dobili tudi v tistem delu Murgelj, kjer doslej še ni bilo omrežja, za 3000 priključkov pa bo razširjena tudi telefonska cen-trala na Viču. V novo poslovno stavbo na Ra-kovniku se bo preselila pošta, medtem ko bo za veliko telefonsko centralo pripravljena vsa pro-jektna in tehnična dokumentacija. Zaenkrat je vprašljiva gradnja omrežja na Rakovniku, saj je bilo za združevanje sredstev premalo interesen-tov, vendar bodo v Podjetju za ptt proraet Ljub-ljana skušali vsaj delno pokriti najnujnejše po-trebe po telefonskih priključkih v okviru grad-nje kabelske povezave s porajajočo se industrij-sko cono na tem koncu Ljubljane.
Že danes pa v Podjetju za ptt promet Ljublja-na in v območnem sisu snujejo načrte za nasled-nje petletno obdobje, ko bi si ptt promet moral priboriti mesto, ki mu gre kot dejavnosti poseb-nega družbenega pomena. Zavedati se je na-rareč treba, da bi stagnacija ali celo zaostajanje razvoja ptt prometa v času nove tehnološke revolucije, ki je posebej očitna prav na področju
telekomunikacij, utegnila biti prav katastrofalna za razvoj gospodarstva in družbe nasploh. V smernicah za pripravo planov za naslednje sred-njeročno obdobje so vsa vlaganja v razvoj ptt zmogljivosti ovrednotena na 12.046 milijonov dinarjev po cenah iz leta 1983. Po sedanjem načinu financiranja pa bi lahko zagotovili komaj 4.400 milijonov dinarjev. Zato so v smernicah oredvideni nekateri ukrepi, z uresničitvijo kate-ah bi lahko finančno pokrili predvideni srednje-ročni program razvoja, ki je že itak precej okleščen in upošteva zgolj najnujnejšo invsticij-sko gradnjo. Ob doslednem stabilizacijskem ob-našanju in uveljavljanju kvalitetnih dejavnikov gospodarjenja znotraj stroke same, kar je za ptt dejavnost sicer značilno že danes, bi morali ptt prometu kot dejavnosti posebnega družbenega pomena zagotoviti prednost v razvoju, poleg tega pa bi morale biti uresničene še tele predpo-stavke: cene ptt storitev morajo naraščati uskla-jeno z rastjo cen blaga in drugih storitev; cene poštnih storitev, ki so danes v povprečju za 30 odstotkov pod ekonomsko ravnijo, morajo po-stopoma postati ekonomske; 20 odstotkov od vrednosti telefonskega impulza morajo združe-vati vsi uporabniki; sredstva Poštne hranilnice, zbrana na območju Slovenije, se morajo v celoti nameniti za razvoj ptt prometa; ptt promet se mora izenačiti z drugimi infrastrukturnimi de-javnostmi tako pri družbenih obveznostih in pri kreditnih pogojih; za gradnjo nujnega glavnega slovenskega poštnega centra je treba zagotoviti dodatni sistemski vir financiranja.
Take usmeritve ljubljanske ptt delovne orga-nizacije in območne samoupravne interesne skupnosti so odločno podprli tako v skupščini skupnosti občin ljubljanske regije, medobčinski gospodarski zbornici in mestnem komiteju za promet in zveze kot na nedavnem zasedanju skupščine OSIS za ptt promet Ljubljana. Pro-blematiko razvoja ptt dejavnosti pa bo predvi-doma še letos otjravnavala tudi republiška sku-pščina.            .                •
B. Z.