Obogatimo mladinsko knjižnico! Dočim je med vojno le redkokdaj zagledala kaka knjiga beli dan, se zdaj zdi. da založniki kar tekmnjejo, kdo bi izdil več knjig. Srečujemo pa knjige z novo, pa tudi s staro vsebino, t. j. izhajajo knji-es pouk in ne satno utepavanje razaiih lettiic; brez mesa in krvi. Citanka ni in ne morc biti pravo nadomestilo v namen, ki ga ima pouk v slovstvu, da vzbuja željo po Citanju sploh, posebno pa po vglabljainui v duševne zaklade tiaših največjth mož. Odveč bi bilo še nadalje govoritl o eminentni važnosti mladinske kntiižnice, saj smo si v tem edini. Pač pa Iiočeiu razgniiti 'načrt, ki sein o njcm prepiican, cia njega izvršitev ne bi bila prctežavna. Obračam se do založnikov in pisateljcv novih ter prirediteljev starih knjlg. IzSla je prva knjiga Erjavčeviti spisov. Koliko ie takih, ki jih je lahko dati mladini v roke! Ali bi jih ne kazalo izdati v c-ni knjigi? Ce pa ne, vprašam. ali bi ne bilo mogoče natisniti več pol onili spisov, ki smejo v roke naše mladinc, in jfri združiti potem v kniigo? Nič bi mcnda nc d.elo. če pridejo proizvodi dveh pisateljev v euo knjigo, seveda tedaj. če bi jili t.s cno primaiijkovalo. To založnikom. Lažie se mi zdi delo pisateljev in prirediteljev. Nič bi ne deio, če^ bi kakšno spotakiiivo mesto odstranili. Če so mncnia, da nc gre, tedaj še ostaTic itak Iepo število spisov, ki so brez njih. In daljc. Kdor bi sc ne čutil dovolj trduega pedaKo?a sam, se niore obrniti do mož. kl so iri/vnani pedagogi. Ni, *da bi dvomill o teni, da bi odrekli svojo poinoč pri izbfranju. Tako, mislirn, da b! dobili ktnalu dosti lepili knjig za svoj up in svojo nado. Te knjige bodo izpodrinile oni. stmp, ki zastniplja mladcž in |o ba, doklcr ostanejo mladinske kniižnice