ZMAGA PERONIZMA V nedeljo dne 11. novembra so sežen v moderni politični dok- bile v vsej Argentini volitve. Pri trini, ki prehaja v svetovno poli- teh volitvah so volilci volili pred- tično ideologijo pod imenom justi- sednika republike, podpredsednika cializma. Ta program je v dobi republike, člane obeh zbornic kon- prvih šestih let dosegal za državo gresa, to je senata in poslanske uspeh za uspehom in za državlja- zbornice, guvernerje v provincah, ; ne same je pomenil prehod iz bede vse to za dobo šest let. Začne se pa in nesigurnosti v položaj varnosti najboljšim programom in v držav- ta doba v juniju 1952 in traja do in mirne gotovosti za bodočnost, nega voditelja, ki je z vsem svojim junija 1958. Tokrat sta prvič vo- {Danes spada Argentina med mo spodarskim blagostanjem, ki na¬ rašča. Državna suverenost je utrje¬ na na vsem narodnem področju in argentinska zastava varno vihra na vseh argentinskih posestih. Ko so v nedeljo 11. novembra volilci v Argentini obnovili zau¬ panje generalu Peronu in njegovi strank, so s tem izkazali tudi svo¬ jo hvaležnost in vero v stranko z lili kot provinci tudi,dve novi pro¬ vinci : Pampa in Chaco, vendar sta volili samo predsednika in pod¬ predsednika republike ter senator¬ je in poslance, guvernerja in pod- guvernerja pa bosta volili šele, ko si bosta obe provinci dali ustavo po posebnih volitvah za lastno usta¬ vodajno skupščino. Poseben povda- rek je dal tem volitvam tudi delež, ki je bil prisojen državljankam, re¬ publike Argentine. Tokrat so žene prvič sodelovale pri volitvah kot enakopravne državljanke z volilno pravico: moških volilcev je bilo 4.400.000, ženskih volilk pa 4.200.000. Od 16 miljonov prebi¬ valcev je tako sodelovalo nekaj nad 8 in pol miljona volilnih upravi¬ čencev. Poseben volilni zakon je bil pred volitvami sprejet v obeh zbor¬ nicah kongresa in ta je obsegal do¬ ločbe, ki so poroštvovale vse pravi derne in dobro urejene države z vzglednim socialnim redom in go- delom in tveganjem najboljši po¬ rok za veličino domovine in njene¬ ga poslanstva v svetu. Težišče na bližnjem vzhodu V Parizu se razvija velika mednarod¬ na debata o programu, ki ga naj ima le¬ tošnje zasedanje Organizacije združenih narodov. Vodja ameriške delegacije Dean Acheson je podal program svoje vlade o tem, kako naj Združeni narodi obravnavajo vprašanje omejitve oboro¬ ževanja in pa organizacijo miru na svetu. Odgovoril mu je Višinski, ki se je norčeval iz ameriških predlogov in izre¬ kel še nekaj psovk na ručun zahodnih zaveznikov. Na tribuni bodo še nekaj dni delegati govorili o programu dnev¬ nega reda; tako bo govoril tudi Kardelj, ki napoveduje posebno oster napad na sovjete in njih satelite okoli Jugo¬ slavije, govoril bo še zastopnik Franci¬ je, zastopniki židovske države in drugi. ce in popolno demokracijo tistim ! pAGAJANJA ZA PREMIRJE NA strankam, ki so se odločile udeleži- KOREJI in PRIPRAVE ZA ti se teh volitev. Tako se je letos sovražnosti v EGIPTU podalo na volitve petero strank in ! to peronistična, radikalna, demo¬ kratska, socialistična in komuni¬ stična. Vsa volilna borba je bila živahna in napeta, in je potekala v okviru širokogrudnosti oblasti, ki ni nikomur onemogočala možno¬ sti lastne volilne propagande. Bilo je mnogo velikih volilnih shodov in zborovanj, vendar so vsi ohra¬ nili visoko stopnjo resnosti in to¬ lerance, ki je naj lepše spričevalo za visoko politično kulturo volilcev in volilk. Ob času, ko to pišemo, so znani rezultati za več ko polovico odda¬ nih glasov. Kakor je bilo pričako¬ vati, je tokrat argentinski narod v ogromni večini potrdil zaupanje generalu Peronu in njegovi stran- V Parizu ponovno pozivajo delega¬ ti Višinskega, da naj dokaže, da so so¬ vjeti resnično za mir. Najbolj enostaven dokaz bi bil, ako bi Višinski pri Stalinu dosegel, da ta ukaže komunistom na Ko¬ reji, da naj sklenejo premirje in na¬ to pristanejo na konec vojskovanja na Koreji. Ko se to govorjenje v Parizu prepleta, prihajajo s Koreje same res novice, da bi bilo možno, da pride do pre¬ mirja prav kmalu. Vse visi samo še na nekih podrobnostih in preko teh ni mo¬ goče priti. Mir je blizu — toda nihče ne ve, ali bo dovoljeno, da do tega za¬ ključka resnično pride. Višinski v Pa¬ rizu le odgovarja, da so Amerikanci kri¬ vi, da se poganja na Koreji ne morejo uspešno zaključiti. .. Ko se tako vriva posebne vrste opti¬ ki. General Peron je bil izvoljen za mizem o tem. da bo verjetno le prišlo drugo predsedniško dobo S 4 in pol j do premirja na Koreji, pa se v Mah Azi- miljona oddanih glasov, dočirn je ! ji pripravlja kriza, ki bo sicer nekoliko glavna opozicijska stranka, to je \ drugačna od one na Koreji, vedar ze radikalna, prejela nekaj n a d | grozi a sovražnostmi med angleškimi in 2.200.000 glasov. Dosedaj že vodi j egiptskimi vojnimi silami: v področje lista generala Perona Z več ko dva 1 ob Sueškem kanalu dovažajo Angleži miljona glasov večine in ta velika ' posebne oddelke vojska z moderno teh¬ nično opremo; egiptska vlada sicer ne zbira lastnih sil, pač pa se zbirajo po¬ sebni nacionalistični guerilski oddelki, ki nameravajo začeti izvajati svoje o- peracije proti angleškim silam na o- zemlju ob kanalu. Egipt v tej borbi ne bo sam, v teh nacionalističnih oddelkih bodo kmalu skupine iz vseh arabskih plemen v Afriki in Mali Aziji in počasi bodo v njih lahko sodelovali še oddelki iz drugih držav, kakor bo pač komu kazalo preizkustiti lastne vojne sile in orožje tako, kakor se to sedaj dela na Koreji. Toda ta ogenj, ki začenja tleti v Egip- | tu, se ne omejuje samo na ta del. Iraš¬ ka vlada je začela zagovarjati težnje arabskih plemen v francoski severni A- friki in je poslala v Pariz na zasedanje Združenih narodov posebno noto, v ka¬ teri terja svobodo za Arabce v Maroku. Isti dan so sovjetski listi objavili poro¬ čila o teh sporih v severni Afriki in v njih hudo napadajo Francijo in se izre¬ kajo za popolno sovjetsko podporo Egip¬ tu v borbi proti Angliji, in isto oblju¬ bljajo Arabcem v Afriki in Mali Aziji v borbi proti zahodnim velesilam. MOSADEGH SE VRAČA PRAZNIH ROK zmaga se bo še okrepila, ko bodo v drugi polovici tedna objavili konč¬ ne rezultate. Volilci so tokrat izrekli zaupanje predsedniku republike in njego¬ vi stranki potem ko so po dobi prvih šest let vladanja mogli biti stalna priča velikih naporov in uspehov predsednika republike grala Perona pri borbi za zbolj¬ šanje položaja države in njenega prebivalstva. Svoji stranki na vla¬ di je general Peron izdelal obsežen program socialnih, političnih in gospodarskih reform, ki je ob- ZEDINJENJE PROTIKOMUNISTIȬ NIH RUSKIH EMIGRANTOV NA SKUPNEM PROGRAMU Na dan 34. obletnice sovjetske revo¬ lucije so se v Wiesbandenu v Nemčiji zbrali predstavniki 11 različnih ruskih protikomunističnih skupin ter pristali na enoten program borbe proti ZSSR in VKP; zedinjenje je pomembno, ker so sedaj prvič prišli skupaj emigranti iz I. svetovne vojne (Kerenski in drugi) ter politični begunci iz II. svetovne vojne, večinoma podaniki poedinih re¬ publik, sestavljajočih sedanjo ZSSR. Ti begunci skoraj vsi stoje na stališču po¬ polne osamosvojitve poedinih narodnih skupin. jo prodajal perzijski petrolej in kako bi v USA prejel tolikšno posojilo, da bi lahko mirno prevzel vse naprave petro¬ lejske industrije, ki so jo Angleži mora¬ li pustiti v Abadanu. Potreboval bi po¬ leg denarja še strokovnjake, ki bi vrel¬ ce in rafinerije vodili in potreboval bi petrolejske tanke, ki bi razvažali petro¬ lej po svetu. Uspeha ni dosegel nobene¬ ga — in vrača se v Perzijo, ko se tam pripravljajo nove volitve za perzijski parlament. Kakor je to bilo v zahodni Evropi, tako so ameriški zastopniki tudi drugod za vse svoje usluge ali podporo terjali posebne garencije. Vsa zahodna Evro¬ pa — razen Španije — je v Atlantski obrambni zvezi in sedaj so USA, An¬ glija, Francija in Turčija predlagale vsem maloazijskim državam in Egiptu, da naj pristopijo v posebno sre¬ dozemsko obrambno zvezo, ki bo v tem področju podaljšek Atlantske obrambne skupnosti. Ta predlog, zahodnih velesil je zajel perzijsko vlado že ob koncu spo¬ ra z Anglijo, ko pa je bilo napovedano, da ho predlog dostavljen tudi egiptski Vladi, je egiptska vlada odpovedala po¬ godbo z Anglijo in oklicala kralja Fa¬ ruka tudi za kralja Sudana. Perzijska vlada dosedaj ni prejela no¬ benih posebnih koncesij, ki si jih je že¬ lela. Egiptska vlada se mora priprav¬ ljati na posebne vrste sovražnosti, ki se LA VICTORIA DEL PERONISMO El domingo pasado acudio el pueblo argentino a las urnas para expresar su voluntad sobre el futuro de la patria. Tuvo que elegir al presidente, vicepresidente. gobernadores, diputados, senadores, inten- dentes, todo para el periodo de seis anos. Por primera vez votaron tam- bien las mujeres argentinas (4,200.000) que dieron a las elecciones una nota agradable y simpatica. Las ultimas elecciones se realizaron a raiz de la nueva ley electo- ral, aprobada por las dos camaras anteriores, la cual asegura a todos los partidos plenas posibilidades de propaganda y desempeno. Cinco partidos lucharon noblemente para ganarse la confianza del pueblo: el peronista, radical, democrata, socialista y comunista. La ciudadania argentina qued6 fiel al creador del justicialismo, AL GRAL JUAN D. PERON Y A SU NOBLE SENORA EVA PERON. No solo esto. El movimiento peronista aumento notablemente sus votos en todas las partes de la republica. La mejor prueba de esto son las cifras pro- visorias del escrutinio, que el miercoles a la noche daban mas de dos millones y medio de ventaja al peronismo sobre su mas cercano contri- cante — el radicalismo. Podemos asi hablar de un verdadero plebiscito en favor de la noble causa de Peron: mas de 70 % por 61, lo que jamds se ha visto en las elecciones libre en ninguna parte del mundo. El exito rotundo del peronismo no debe extraiiamos. Es consecuen- cia logica de su incansable esfuerzo, realizado durante los ultimos seis anos por el bien de las clases humildes. El pueblo argentino demostro una vez mas que sabe ser agradecido y que tiene tambien una clara vision politica. Se decidid por aquel que mas hizo hasta ahora por el y que se propone en el nuevo periodo 1952-1958 hacer cosas mas mara- villosas aun, a fin de que se realice plenamente el ideal DEL GRAL PE¬ RON: UNA NUEVA ARGENTINA, SOCIALMENTE JUSTA, ECONOMICA- MENTE LIBRE Y POLITICAMENTE SOBERANA. Predsednik perzijske vlade Mosadegh je bil skoraj mesec dni v USA. Pogajal se je o tem, kako bi z ameriško pomoč- bodo začele ob Sueškem kanalu. Sovjet¬ ska vlada je vsem maloazijskim drža¬ vam poslala posebno svarilo za slučaj, ako bi sprejele in se ugodno odzvale pozivu zahodnih zaveznikov. Izid dosedanjih preizkušenj s sovjet¬ skimi potezami bi bil tak: na Koreji je vidna posledica sovjetske napadalno¬ sti ta, da se je okrepila složnost Orga¬ nizacije Združenih narodov in da so bi¬ li združeni kos zlomiti komunistično na- piidalnost. Mir v svetu se s tem fti utrdil, ker so sovjeti sedaj sklenili prenesti so¬ vražnosti v predel ob Sredozemskem morju. Koreja je bila daleč od središč sovjetske vojne industrije in oborožene sile. Mala Azija je mnogo bližja oboje¬ mu in je bila tudi že pogosto pravo ru¬ sko bojišče. Kriza v Mali Aziji grozi sve¬ tovnemu miru bolj kot pa je grozila voj¬ na na Koreji. lova emigrantska politika washingfonske vlade Pod tem naslovom je “Stuttgarter Zeitung’’ objavila članek o sedanjem vseljevanju protikomunističnih emigran¬ tov v USA. Objavljamo ga v izvlečku. Henry Fordova Ustanova je pred ne¬ davnim objavila ustanovitev posebnega “Fonda svobodnih Rusov’’, fonda, čigar namen naj bi bil, doseči čim večjemu številu protikomunističnih političnih beguncev iz področja ZSSR vselitev v USA. Nekateri menijo, da je idejo za u- stanovitev takšnega fonda dal sedanji direktor Forda Paul Hoffman, še pred nedavnim šef uprave Marshallove po¬ moči za Evropo. S pomočjo tega fonda raj bi se novovseljeni emigranti kar najhitreje vživeli v novo domovino, ki naj bi predvsem upoštevala tehnično, znanje in veliko delovno sposobnost ru- Ekega človeka. Ker je bil za vodjo ime¬ novanega fonda, postavljen George Ken- nan, trenutno na dopustu nahajajoči se višji uradnik amer. zun. min. in specia¬ list za ruska vprašanja, menijo neka¬ teri, da je s tem najbolj poudarjena no¬ va smer amer. emigrantske politike: pri¬ tegnitev ljudi izza železne zavese v sklop ameriškega naroda, nato pa njih vključenje kot ‘aktivnega elementa’ v namene amer. zun. ministrstva. Dosedanja praksa amer. oblas-ti na- pram novodošlim je slonela na tem, da so emigranti po prihodu v USA priče¬ li delati na svoje, se posvetih delu, ka¬ kor so sami hoteli, in se tako počasi vključevali v amer. skupnost. Ni pa še doslej prišlo Amerikancem na misel, da bi tehnično znanje teh ljudi, njih po¬ znavanje evropskih razmer, znanje je¬ zikov itd. usmerili v korist ameriške zun. politike. Zato bo smer dela Fonda svobodnih Rusov’ šla isto pot, kakor jo že eno le¬ to nakazuje delovanje ‘Svobodne Evro¬ pe’, ki je zaradi sodelovanja tolikih ev¬ ropskih emigrantskih politikov in ob so¬ delovanju vodilnih Amerikancev postala glavni stan protiofenzive proti komuni¬ stičnemu. totalitarizmu’. Poudarjajoč, da je število ruskih no¬ vih emigrantov sicer majhno, njih poli¬ tičen pomen pa kakor tudi drugih be¬ gunskih predstavnikov, velikanski, pra¬ vi članek h koncu, da je zaradi vklju¬ čitve evropskih ,zlasti pa ruskih inteli- gentov in bivših oficirjev sovj. armade in njih sistematične vključitve v delov¬ ni program amer. zun. min. že moči zaslediti precejšnjo izboljšavo poznan¬ ja Rusije in Evrope, kar vse bo v dani bodočnosti uspešno služilo namenom. USA pri prinašanju svobode svetu. Vrhovni šef ameriškega štaba gen. Bradley je izjavil, da bo USA poveča¬ la svojo oboroženo silo, predvsem pa le¬ talstvo. “Atomske zaloge vseh veliko¬ sti’’ so nagrmadene v skladiščih, med¬ tem ko atomski topniški izstrelki še ni¬ so pripravljeni za akcije. Vse oborožit- tvere akcije pa bodo v skladu z gospo¬ darsko zmogljivostjo države. Vavpočiteva slika “Na cerkvenem koru” spada med njegova najboljša umetniška dela. Reprodukcije te slike bo poleg drugih del slov. lik. umetnikov objavljena v koledar¬ ju Svobodne Slovenije za leto 1952 Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 15. XI. 1951 IZ TEDNA V TEDEN NIŠA DESETLETNIM “SVOBODNA SLOVENIJA” ob¬ haja te dni svojo deseto obletnico. Bilo je v novembru 1941., ko je izšla prva številka v domovini. Svo¬ je delo je pričela v dobi, ko je slo- , venski narod ječal pod okupacijo ''sovražnih čet in so se v Sloveniji pod zastavo komunizma začeli zbi¬ rati tisti, ki so nato v letu 1945. pričeli z drugo dobo okupacije slo¬ venskega naroda, okupacije, ki še danes traja. V težkih časih se je okoli lista zbrala skupina sodelavcev, ki so v najtežjih razmerah in veliki ne¬ varnosti sklenili s tem listom ohra¬ niti stike z narodom, ki je trpel, sklenili buditi njegovo vero v re¬ šitev in v zmago idealov svobode in poštenosti. Vso dobo okupacije je bil list tisti, ki je ljudem posredo¬ val smernice in informacije o tem, kako naj se varuje v boju z oku¬ patorjem, svaril je pred največjim sovražnikom — komunizmom in njegovo taktiko. Ta boj ni bil la¬ hak, saj je več sodelavcev lista moralo plačati svoj idealizem s svojim življenjem. Skupno z drugimi žrtvami ko¬ munizma se je list rešil v Argen¬ tino. Preostala mu je dolžnost dela, ki si ga je nadel v domovini: borba proti komunizmu ni bila in ni za¬ ključena. Ta se je v emigraciji še razširila; list se je odločil ohra¬ njati med nami tiste vrline, ki so nam bile podlaga pri delu in borbi doma. Danes list ni samo branik, postal je tudi prijatelj in svetova¬ lec vseh Slovencev, ki žive na vseh kontinentih. S svojo vsebino, s knjigami svoje založbe nas skuša ohranjati zveste slovenski besedi, slovenski lepi knjigi in tisti sloven¬ ski misli, ki nas vse druži. Ta naš jubilej ni samo naš, am¬ pak je obenem jubilej vseh tistih, ki so se v teh letih skupno z nami borili za iste ideale. Je mejnik, ki nam ni v sramoto, ampak lep do¬ kaz lepega uspeha. Ta jubilej bomo zato koncem meseca proslavili z jubilejno števil¬ ko, ki bo izšla s posebnimi članki in prispevki. Bodo izraz vztrajno¬ sti in velike vere, ki ni klonila do¬ ma in ki nam v tujini pomaga pre¬ ko vseh ovir. Nova slovenska pesni¬ ška zbirka v založbi Svobodna Slovenija Te dni je izšla iz knjigoveznice nova pesniška zbirka pesnika Tineta Debelja¬ ka: Poljub, Napisane so kot ljubezenske pesmi ženi in jih posveča njej, čeprav ne ve, kdaj jih bo in če jih bo sploh kdaj dobila v svoje roke. Zbirka pesmi, kador so se snočenjale pesniku od leta 1345 dalje na najrazličnejših potih lega sve¬ ta, vedno bolj se oddaljujoč od nje, s katero sta si obljubila živeti skupaj in s katero sta si ustvarila lepo družinico. Beganja v Italiji, od ‘‘postaj do postaj izgnanstva”, pot čez morje z romantic¬ izmi serenadami na ladji, prijem za de¬ lo v novem svetu, da ji more pošiljati nov cvet — zaslužek svojih rok, in zapu¬ ščena pesem s pampe v slogu argentin¬ skih narodnih pesnikov “payadorjei'.’' — je vsebina te pesniške zbirke, ljubezen¬ ska do srži, pa ni pisana kot slovenska erotična pesem — “ljubicam”, temveč ženi in družini ob njej. Koliko mož po naši širni emigraciji na vseh kontinen¬ tih čuti tako, kot je t u pesnik izrazil, pa jim ni dano zapeti bolečine svojega srca. Morda bodo v njej dobili tudi svo¬ je doživetje. In kako lep dar zaročencev med sabo, da bi njuna ljubezen — če bi jih usoda kdaj razdvojila in raz¬ dejala gnezdo, ostala vendar le vsaj ta¬ ko živa, kakor je izražena v tej boleči¬ ni in ljubezni dveh, ki ju veže čez vse razdalje — poljub slovesa kot up na no¬ vega ob svidenju. Zbirko je z veliko umetniško silo — s čim preprostejšimi črtami pa toliko več¬ jo ekspresijo — izrazila umetnica Bara Remec z lesorezi, ki so odtisnjeni narav¬ nost z izvirnikov ter tako veljajo kot original, že ti lesorezi sami zase so vred¬ nost, ki bo ostala. Z deli te umetnice se slovenska emigrantska likovna umet¬ nost postavlja ob najnovejše svetovne likovne sloge. Knjige so vse v usnje vezane z originalnimi platnicami. Naklada zbirke je samo 250 izvodov (poleg 50 avtorskih in recenzijskih). Od teh jih bo v Argentini v prodaji samo 150. Druge bodo šle po drugih kontinen¬ tih. Ne zamudite kupiti t 0 novo sloven¬ sko leposlovno knjigo, prvo bibliofilsko i Sz svobodnega sveta USA: Truman je v dolgem govoru v Washingtonu, ki so ga prenašale vse ra¬ dijske postaje, znova pozval ZSSR, da pristane na razorožitev velikih sil in s tem ustavi oborožitveno tekmo, ki poži¬ ra ogromne vsote denarja. Zahteva od ZSSR, da sprejme ameriški načrt o ra¬ zorožitvi, ki ga je sprejela večina čla¬ nic ZN in da obenem objavi točne po¬ datke o atomskem orožju, kar je pri¬ pravljena storiti tudi USA, če ZSSR ob¬ javi prva. — Višinskijev odgovor na po¬ doben poziv Achesona na zasedanju ZN v Parizu pa je že pokazal ,da ZSSR ne namerava izpolniti ameriških pozivov za mir in da se bo živčna vojna nadalje¬ vala. Pristaniška stavka v New Yorku se je končala. Ameriška Bela Hiša je objavila, da se bosta v januarju 1. 1952 sestala V Washingtonu Truman in Churchill. Atomska dirka med USA in ZSSR se bliža dramatičnemu višku, ugotavljajo ameriški atomski strokovnjaki v zad¬ njih mesecih. V ZSSR je prišlo do novih atomskih poskusov, istočasno, ko dela¬ jo take poskuse tudi v USA v državi Ne¬ vada. Pri teh ameriških atomskih posku¬ sih so eksplodirale nove vrste atomskih bomb z “majhno eksplozijo in velikim učinkom”. Podpredsednik amer. vlade Barkley je izjavil, da “bosta Truman in on demo¬ kratska kandidata 1. 1952 za ohranitev demokracije.” Velike izglede pa na splo. šno dajejo pri volitvah generalu Eisen- hovverju, ki pa še ni izjavil, ali bo sploh kandidiral. Če se bo vojaška produkcija v atlant¬ skih državah pravilno dvignila v prihod¬ njih mesecih, namerava USA v nasled¬ njih 2 letih umakniti svoje čete iz Evro¬ pe, izjavljajo v Washingtonu. Tam mani- pe, izjavljajo v Washingtonu. Tam meni- ve same dovolj močne, da bodo zadržale prve sovjetske in satelitske napade na zahodni svet. V ameriškem senatu se širijo zahteve po spremembi zakona o sprejemanju pri¬ seljencev v USA. Po novih predlogih naj bi zakon postal bolj širokogruden tudi za druge vere in rase, ne samo za ka¬ toliško in protestantsko vero in belo ra¬ so. MacArthur je imel v Miami govor, v katerem je poudaril, da “s komunisti ni mogoče sklepati sporazumov ali voditi pogajanj in zato nima smisla zapravlja¬ ti časa z iskanjem novih načinov raz¬ pravljanja z njimi. Edini način govor¬ jenja z njimi je sila, ki jo tudi sami uporabljajo.’’ V Washington je prispel na razgovo¬ re o poostritvi kontrole nad atomskimi tajnostmi v Angliji in USA šef britan¬ ske tajne policije Sillitoe, ki se je se¬ stal s šefom ameriške FBI Hooverjem. Komunistična stranka Jugoslavije neizprosno nadaljuje s komunistično prevzgojo ljudstva. Na to dejstvo opo¬ zarjamo naše bralce s prošnjo, da po svojih možnostih inozemsko javno mne¬ nje o tem informirajo. V ta namen ob¬ javljamo danes iz “Komunista”, organa Jugoslovanske komunistične stranke, št. 4—5, 1950 naslednje podatke o komuni¬ stičnih strankinih šolah po vsej državi: Višja dvoletna strankina šola pri 0- srednjem odboru Komunistične stranke v Beogradu, ki je neke vrste univerza komunistične strankine vzgoje. Enoletne srednje strankine šole so ta¬ kole razdeljene: v Srbiji dve s 387 slu¬ šatelji; v Hrvatski ena s 172 slušatelji; V Sloveniji ena s 95 slušatelji; v Bosni in Hercegovini ena s 50 slušatelji; v Ma- cedoniji ena s 70 slušatelji; v Črni gori ena s 37 slušatelji. Nižje strankine šole v katerih traja pouk 4 do 6 mesecev, so razdeljene: v Srbiji 14 (s 1.285 učenci); v Hrvatski 9 (766); v Sloveniji 4 (486), v Bosni in Hercegovini 4 (205); v Macedoniji 3 (216); v Črni gori 1 (66). Srednje dopisne šole: v Srbiji 1 (2.121 dopisnikov); v Hrvatski 1 (580); V Sloveniji 1 (?); v Bosni in Hercego¬ vini 1 (40); v Macedoniji 1 (265); v Čr¬ ni gori 1 (172). V emigraciji, ki pa ima tudi literarno in likovno umetnostno veliko ceno. Založila založba Svobodna Slovenija, Victor Martinez 50. Buenos Aires. Cena 32 pesov. MEKSIKO: V državi Meksiko so od¬ krili dve novi veliki ležišči petroleja, ki bosta povečali dnevno meksiško pro¬ dukcijo tega goriva od 225.000 sodov na 300 . 000 . Čile: Čilska vlada je objavila, da pre¬ poveduje sklicanje “Svetovnega mirovne¬ ga kongresa” na čilskem ozemlju. Kon¬ gres bi imel komunistično ozadje. FRANCIJA: Guy Mollet, eden vodil¬ nih franc, socialistov, je izjavil, da bo treba že ob koncu letošnjega zasedanja Evropske zveze v Strasbourgu sklicati posebno ‘ustavodajno konferenco’ evrop¬ skih narodov, na katero je treba pova¬ biti vse evropske države, ki ‘izpolnjujejo vsaj osnovne pogoje demokratičnega živ¬ ljenja’. Med takšne države, ki tega ne iz¬ polnjujejo, šteje Mollet Francovo Špani¬ jo, Titovo. FLRJ in vse satelite' ZSSR. Na dosedanjih zasedanjih UNO v Pa¬ rizu so imeli večje govore naslednji: preds. Francije Auriol, ki se je zavzemal za čim prejšnji sestanek ,štirih velikih’; Acheson, čigar besede so letele pred¬ vsem na račun ZSSR, naj se čim prej njeni voditelji pridružijo skrupnim sve¬ tovnim naporom v okviru UNO za mir; Višinski, ki je ves čas govora samo ob¬ toževal zahod, ter Eden, ki je k svetov¬ nemu položaju podal stališče nove angi. vlade. Skupščina UNO je sprejela v svoj dnevni red titovski predlog, naj obrav¬ nava sovj. grozilne ukrepe proti FLRJ in pogoste napade satelitov na jug. me¬ jo. FLRJ stališče in s tem javne ob¬ tožbe proti ZSSR bo zastopal Kardelj. Vojaški strokovnjaki na evropski vo¬ jaški konferenci v Parizu so sklenili, da bo v prvih začetkih skupna evropska ar¬ mada držav atlantskega pakta štela 43 divizij, t. j. ok. 500.000 mož. V to ar¬ mado bo dala Francija 14 divizij, Itali¬ ja 12, Nemčija 12, Holandska, Belgija in Luksemburg pa skupaj 5 divizij. ANGLIJA: Prestolonaslednica Eliza¬ beta in njen mož sta se te dni vrnila iz Kanade in USA, kjer sta bila 34 dni ■ na obisku, namenjenem povezavi Kana¬ de z angl. krono. Preostali mandat za poslanca (625.) je pri naknadnih volitvah dobil labori- stični kandidat. Celoten rezultat je končno naslednji: laboristi 13.949.105 glasov, konservativci 13.718.069. Čeprav imajo : slednji manj glasov, jim po angl. vol. sistemu pripada več mandatov. . . Iz krogov nove angl. vlade prihajajo glasovi, da bo Churchill spremenil do¬ sedanje neprijazno zadržanje angl. vla¬ de napram sklenitvi voj. pakta med USA in Španijo .Churchill bo ta pakt celo podprl, vendar se Gibraltarju Anglija ne bo odpovedala. Opozarjamo na poziv naroenihom in. bral¬ cem mm zadnji strani Nižje dopisne šole so takole razdelje- he: v Srbiji 1 (s 4.325 učenci); v Hrvat¬ ski 1 (802); v Sloveniji (ni podatkov); v Bosni iu Hercegovini 1 (684); v Ma¬ cedoniji 1 (533); v Črni gori 1 (172). Večerne strankine šole: v Srbiji 104 (s 2. 451 učenci); v Hrvatski 64 (1.968); v Sloveniji 18 (825); v Bosni in Herce¬ govini 4 (173); v Macedoniji (ni podat¬ kov); v črni gori 4 (105). Večerni strankini tečaji: v Srbiji 1.505 (s 63.134 obiskovalci); v Hrvatski 538 (7.355); v Sloveniji 31 (1.749); v Bosni in Hercegovini 512 (16.693); v Macedoniji 298 (9.660); v Črni gori 143 (5.833). Na teh šolah se podučujejo sledeči predmeti: 1. Dialektični in zgodovinski materializem, 2. Politična ekonomija, 3. Osnove marksizma in leninizma, 4. Zgodovina vseruske komunistične stran¬ ke (boljševiške), 5. Zgodovina Jugoslo¬ vanske komunistične stranke, 6. Stran¬ kina vzgoja, 7. Gospodarstvo Jugosla¬ vije. Predavanje o boljševiški stranki (št. 4) se bo spremenilo v zgodovino medna¬ rodnega delavskega gibanja, ker se je po sporu s Kominformom pokazalo, da ta predmet ni več primeren za politično vzgojo komunistov v Jugoslaviji. Najvišji strankin prevzgojevalni za¬ vod v Jugoslaviji, neke vrste komunistič¬ na akademija, je “Institut društvenih nauka” (Zavod za družabne vede). In¬ štitut naj bi vzgojil komunistični stran¬ ki “visoko kvalificirane teoretike”. NORVEŠKA: Sovj. časopisje je pri¬ čelo ostro gonjo proti Norveški zaradi novic priobčenih v listih, češ da bodo USA zgradile v oddaljenosti 100 km od Murmanska velike voj baze' v svrho ob¬ rambe. NEMČIJA: Preds. zah. Nemčije prof. Heuss je odklonil povabilo preds. vzhodne Nemčije Piecka na sestanek v Berlinu. Bivši predsednik vlade dr. Brue- ning, član kat. centruma, ki se je ob prihodu Hitlerja na oblast umaknil v USA in bil tamkaj nazadnje profesor na Harvardski univerzi, se je vrnil v Nem¬ čijo in nastopil mesto profesorja poli¬ tičnih ved na univerzi v Koelnu. AVSTRIJA: Ob 30. obletnici priklju¬ čitve Burgenlanda Avstriji je imel Figi v prisotnosti pred. gen. Koernerja m kardinala Innitzerja govor, v katerem je pozval vse štiri zaveznike ,naj kon¬ čno napravijo mirovno pogodbo tudi za Avstrijo. FILIPINI: V torek so bile na vsem področju samostojne države Filipinov že četrtič volitve za senatorje, guvernerje, župane in obč. svetnike. Zanimanje za izid je precejšnje, ker je v zadnjem ča¬ su bilo opažati vedno večjo delavnost komunističnih pripadnikov. Komunistič¬ ni teroristi pa, ki se skrivajo po gozdo¬ vih že od konca vojne dalje, so posku¬ šali na več krajih z napadi na posamez¬ ne vojaške edinice, da bi tako ljudstvo nasilno pridobili zase. JAPONSKA: Prvič, odkar cesar Hi- rohito obiskuje poedine predele države, se je pripetilo te dni, da se je cesar z vsem spremstvom na lepem znašel sre¬ di komunističnih demostraeij, kajti štu¬ dentje univerze v Kioto, pripadniki KP Japonske, so se znali tako spretno zri¬ niti v sprejemni odbor za pozdrav ce¬ sarja, da je namesto pompoznega spre¬ jema prišlo do demonstracij proti cesar¬ ju. ffla železno zaveso ZSSR: Ob 34. obletnici oktobrske re¬ volucije je imel slavnostni govor šef GPU Lavrentij Beria. Bolj kot zunanje¬ mu svetovnemu položaju so bile njego¬ ve besede namenjene sovjetskim poda¬ nikom, katere je pozval k čim večji de¬ lovni storitvi in opustitvi številnih bur- žujskih razvad, ki so se v zadnjem ča¬ su razpasle. Napovedoval je tudi, da bo letošnji plan v celoti dosežen in temelji¬ to prekoračen in da se produkcija ZSSR more v gotovih smereh kosati s produk¬ cijo zah. držav v Evropi. Maršal Malinovski je v svojem spo¬ minskem govoru ob obletnici revolucije dejal, da ZSSR nima nikakih napadal¬ nih namenov. SLOVENSKI TISK V ARGENTINI Duhovno življenje, november, decem¬ ber 1951. Vsebina: škof dr. Rožman, 10. Marijina velika sobota. Vsi sveti, verne duše, advent; Mernik, Petdesetletnica slovenskih salezijancev; Odar, Katoliča¬ ni in organizacije; Gnidovec, Velika' skrivnost v Kristusu in Cerkvi; Hanže- lič, Kako premagaš otroku trmo; pesmi so prispevali Budnik, Srebrnič, Janko Vladimir Kos; objavljena so običajna zaglavja in kot redna priloga Katoliški misijoni ter Božje stezice. Družabna pravda, november 1951: iz vsebine: In večna luč naj jim sveti (F. žužek), Družinske plače (M. Majnik), Gospodova molitev — naša molitev (Mgr), Postavljeni bomo pred težke na¬ loge. Ustanovitev Slovenskega krščan¬ skega delavskega predstavništva, Social¬ na vprašanja in zadružništvo na kme¬ tih (dr. L. Puš). Komunisti nočejo mi¬ ru na Koreji . .V Pan Mun Jonu na Koreji so mirov¬ na pogajanja spet v popolnem zastoju ter ameriški delegati ne morejo nikakor pristati na komunistične zahteve po pre¬ maknitvi razmejitvene črte proti jugu, ker bi s tem spravili vojsko ZN na ne- branljive položaje, razen tega pa še izgubili teren, ki so ga zavzeli z ve¬ likimi napori in žrtvami. Amerikanci sedaj čakajo na komunistični odgovor na nove predloge o premirju, vendar je ma¬ lo upanja, da bi jih ti sprejeli. Medtem pa se boji na srednjem bo¬ jišču nadaljujejo in se je ameriškim če¬ tam posrečilo potisniti bojno linijo še dalje proti severu. Komunisti trdovrat¬ no branijo vsako ped zemlje, ne glede na ogromne žrtve, ki jim jih povzroča silo- ARGENTINA Zdravje ge Eve Peron po izvršeni operaciji se po sporočilih zdravnikov, ki jo zdravijo, počasi, a stalno zbolj- šuje. Go Evo Peron so včeraj prepeljali iz poliklinike Presidente Peron v Avellanedi v predsedniško palačo v Bs. Aires. V ambulantnem avtomo¬ bilu je svojo soprogo spremljal gral Peron. Na vsej poti so množice lju¬ di pozdravljale visoko bolnico in ji želele skorajšnjo ozdravitev. Ob zaključku lista so rezultati ne¬ deljskih volitev za predsednika in podpredsednika naslednji: Peron 4.651.976 glasov Radikali 2.358.860 glasov Na povabilo vlade je prišlo v Ar¬ gentino veliko časnikarjev in zastop¬ nikov delavskih sindikatov iz vseh južnoameriških držav. Vlada jim je dala na razpolago vsa sredstva, da so lahko v najrazličnejših krajih sa¬ mi opazovali potek nedeljskih voli¬ tev. Vsi so se lahko prepričali, da so bile volitve popolnoma svobodne. Vse te časnikarje je v torek spre¬ jel tudi predsednik gral Peron, čas¬ nikarji in predstavniki delavskih združenj so mu najprej čestitali k ta¬ ko sijajni zmagi, nato so mu pa po¬ stavljali vprašanja, na katere je gral Peron odgovarjal. O nedeljskih volitvah v Argentini obširno poroča svetovno časopisje. Listi povdarjajo, da so bile volitve svobodne, da predsednik gral Peron uživa v Argentini izredno priljublje¬ nost radi velikih napredkov Argenti¬ ne na socialnem, političnem in gos¬ podarskem področju. Narod ima v grala Perona zaupa¬ nje in ma je z rezultatom nedeljskih volitev to znova potrdil. Gral Peron je v enem svojih zad¬ njih volilnih govorov navajal, da je njegova vlada v zadnjih letih izvrši¬ la v prestolnici in na področju vseh provinc '76.000 večjih in manjših jav¬ nih del. Centralna banka v Bs. Airesu je podelila nad 100 tovarnam dovoljenja za uvoz potrebnih surovin v vredno¬ sti 50 miljonov Pesov za izdelovanje poljedeljskih strojev v Argentini. Te tovarne bodo še prej ko v enem letu izdelale nad 150.000 takih strojev v vrednosti 450 miljonov Pesov. V Argentini bodo zaključili letošnji pouk na vseh državnih in privatnih ljudskih in srednjih šolah dne 30. no¬ vembra. Na buenosaireški univerzi se je pa let. šolsko leto zaključilo že prejšnji petek. Na dan volitev, 11. novembra, je nad Buenos Airesom in njegovo oko¬ lico divjalo silno neurje. Dež je lil v presledkih popoldne in skoro celo noč. Radi močnih nalivov je bilo več mestnih predelov v Buenos Airesu preplavljenih. Tako je bilo po nekate¬ rih ulicah, posebno v Palermo, do 1 m vode. Policija in gasilci so pre¬ bivalstvo iz ogroženih predelov izse¬ lili. Nalive je spremjalo neprestano bliskanje in grmenje. Vojno ministrstvo je izdalo več de¬ kretov, s katerimi je odstranilo iz voj¬ ske nekaj višjih častnikov v p., med katerimi so tudi trije upokojeni ge¬ nerali. Odstranitev omenjenih upo¬ kojenih častnikov iz vojske je v zve¬ zi s poskusom zadnjega zarotniškega prevrata. Glavni ravnatelj družbe Dodero je v Hamburgu izjavil, da bo mogoče ne- šiti vprašanje odgovornosti za poto¬ pitev argent. ladje “Maipu” samo po diplomatski poti, ker obe ladji (argent. in USA) pripadata držav¬ nim ladijskim družbam. Dejal je tu¬ di, da mu je pred odhodom iz Bs. Airesa predsednik gral Peron dejal, da bo vlada potopljeno ladjo nadome¬ stila z novo. vit zavezniški ogenj iz vseh vrst orožja. Ameriška mornariška pehota je za praznovanje, 176. obletnice svojega ob¬ stoja preteklo soboto strahovito obstre¬ ljevala z najtežjimi topovi komunistične položaje. Zavezniško letalstvo je neprestano v zraku in obsipava sovražnika z bomba¬ mi Žrtve letalskih napadov v severni Ko¬ reji znašajo po dosedanjih cenitvah že nad 200.000 Kitajcev. Večina večjih mest je porušena, prav tako številne že¬ lezniške postaje in križišča. V zadnjem času se je tudi ustavilo prevažanje sve¬ žih kitajskih oddelkov iz Mundžurijei, čeprav v manjšem številu še vedno pri¬ hajajo na bojišče. ŠOLE KOMUNIZMA PO JUGOSLAVIJI (Iz “Pregleda” — glasila Svobodne Evrope. Odg. urednik dr. M. Krek) Buenos Aires, 15. XI. 1951 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. rfUmce vz NOVE PLAČE PRIPRAVLJAJO Zvezna vlada pripravlja novo ureditev plač. Kakor so komunistom dosedaj pro¬ padli vsi “plani” in ves način njihovega gospodarjenja, tako se je izkazala kot nemogoča tudi dosedanja ureditev plač, čeprav so vsi titovski časopisi doma in vsa njihova propaganda na vso moč hva¬ lili nad vse “progresivno” in popolno u- reditev družbe v Jugoslaviji. Posebno radi so se pobahali s svojim sistemom plač, ki je pa naenkrat postal zanič in zahteva sedaj korenite spremembe. Primanjkuje nam prostora, da bi po¬ dali podroben pregled današnjega stanja in novega načrta glede ureditve plač v Titovini. Omenimo samo na kratko glav¬ ne stvari. Člankar v “Slov. Poročevalcu” najprej ugotavlja, da dosedanje plače v “Jugo¬ slaviji niso pravilno urejene. Uslužbenci v državni upravi so slabše plačani kot uslužbenci v gospodarstvu, delavci ima¬ jo boljše plače kot vodilni inžinerji. De¬ lo, ki zahteva dolgoletno pripravo ali de¬ lo, s katerim je zvezana velika odgovor¬ nost, je slabše plačano kot lahko in ne¬ odgovorno delo. Sedaj so tudi v Titovini prišli na to, da je to treba spremeniti in da je treba spraviti plače v sklad s “socialistično doktrino”. “Najnaprednejši “komunistični dru¬ žabni red je torej potreboval šest let, da se je vrnil nazaj na ona načela, ki so prej vladala v Jugoslaviji in ki še danes vladajo na vsem zapadnem svetu glede plač. Pa na ta načela se vrača samo teo¬ retično, ker v praksi bo glede plač v Ti- tovine še vedno silen nered. Nesposobni partijci na vodilnih mestih bodo še ved¬ no prejemali visoke plače in razne na¬ grade, med tem ko bodo izšolani in spo¬ sobni delavci in uradniki komaj života¬ rili s svojimi skromnimi prejemki. Je več razlogov, ki silijo Tita, da spre¬ meni sistem plač. Prvi vzrok je v polo¬ mu petlenega načrta in sploh vsega go¬ spodarstva. Sedaj so odkrili, da so po¬ leg kominforma in suše tega krivi tudi dobro plačani, pa nesposobni funkcio¬ narji v državni administraciji in v go¬ spodarstvu na eni strani, pa preslabo plačani sposobni delavci in uradniki — ki pa niso komunisti — na drugi stra¬ ni. Če torej hočejo zavoženo gospodar¬ stvo rešiti, je treba k intenzivnejšemu delu pritegniti drugo plat, ki pa jo je treba boljše plačati. Drugi vzrok za spremembo plač je v j ukinitvi živilskih nakaznic — tudi šele po šestih letih po končani vojni—, kar je povzročilo doma pravo anarhijo. Živil¬ ske karte so sicer imele zelo problema¬ tično vrednost, ker nanje ljudje dosti¬ krat niso nič dobili, vendar tu in tam je tisti, ki je bil v posesti teh kart, lahko vendarle še kaj kupil. Po ukinitvi živil¬ skih nakaznic, pa se je temu državljanu zgodilo, da se mu je radi silno visokih cen v prosti prodaji znižala kupna moč plače za 50% do 75%. Tega ni mogel mirno prenesti nihče. Splošno nezado¬ voljstvo, godrnjanje, upori, zapuščanje j tovarn, sabotaže, vse to je prisililo ti- tovce, da so morali pristopiti k reformi plač. Kakor je iz “Slov. Poročevalca” raz¬ vidno mislijo urediti plače tako, da bodo razlike med slabo plačanimi in med do¬ bro plačanimi delavci oz. uradniki v raz¬ merju 1:6. To je torej toliko opevana in hvalisana enakost, o kateri komunisti vedo toliko povedati, dokler še nimajo oblasti v svojih rokah. Poročen delavec z dvema otrokoma bo moral dobiti oko¬ li 25.000 do 30.000 din. Vodilni funkcio¬ narji bodo torej imeli od 150.000 do 180.000 din. To mora seveda vreči Tito- vino v strahotno inflacijo, ki bo do kon¬ ca uničila že itak silno zavoženo go¬ spodarstvo. Umrli so: V Ljubljani: Julij Kuder, okrožni sodnik v p., Frančiška Muc, roj. Šeringer, Rajko Mulaček, sodnik uprav¬ nega sedišča v p. Janez Miklavčič, upok. vlakovodja, Vencelj Steiner, žel. stroje¬ vodja v p., Ivanka Volavšek, roj. Poto¬ kar, Alfonz Habe, upok. Tob. tovarne. Stana Lukač, roj. Barle, uslužb. sanato¬ rija Emona, Stanko Baraga, direktor pedr. Narodne banke, Janez Narobe, tapetniški pom., Teja Jaklič, Avgust Reich, fin. ravnatelj v p., šolska sestra Prima (Terezija) Papež, Valentin Le¬ gat, drž. upok. in Frančiška Črepinšek, roj. Renčelj v Celju, Fani Osolnik in Alojzij Starovašnik nenadoma umrla v črni pri Kamniku, Marija Pogačar v Radomljah, Avgust Tominc, komercialist v Celju, Anton Mahne, vodilni komunist iz Tater, Anica Vrečar v Polju, Ciril Pa- jer, klep. mojster v Kranju, Milan Zem¬ ljič, v. pošt. kontrolor v p. v Pobrežju, Franc Černič v Zgornji Hrušici, Roza Škrabi, roj. Kolenc v Novem mestu, Ana Piščanec, roj. Bole v Stepanji vasi Anton Marinčič, žel. premikač v Litiji, Slavko Rus, urar v Celju, Marija Pirc, roj. Rupnik v Mengšu, Ivan Ložar v Beričevem in Andrej Čik, upok. Tob. tovarne v Rožni dolini. Komunisti nadalje ropajo po Sloveni¬ ji. V Titovino prihaja ameriška pomoč v dolarjih, živilih in nazadnje tudi v o- ložju .Veliko te pomoči prihaja. Ljudje doma je pa sploh ne občutijo. Gospodar¬ sko stanje se ni izboljšalo. Raje poslab¬ šalo. Komunisti so z vsem svojim pro¬ pagandnim aparatom oznanjali v svet, da ne bodo več izvajali nasilnih odvze¬ mov žitnih pridelkov od kmetov. Pa so ostali dosledni tudi tokrat pri laži. Mi¬ nulo jesen so rekvirirali žito zopet po vaseh in so kmetom pobrali skoro ves pridelek. Nekateri kmetje so morali od¬ dati celo večje količine žita, kakor so ga pa sami pridelali. V posamezne vasi je po poročilu, ki ga imamo na razpolago, pridivljalo tudi do 50 z brzostrelkami o- boroženih komunističnih aktivistov, ki so ponekod obkolili kar cele vasi, dru¬ god pa posamezne kmetije, iz katerih sc pobrali vse, česar ljudje že prej ni¬ so poskrili in si tako rešili vsaj nekaj žita za prehrano. Kjer tega niso stori¬ li. danes nimajo niti kruha. Silno redki so ostali kmetje, ki imajo sploh kaj se¬ menskega žita. Odvzeto pšenico so ko¬ munisti kmetom plačevali po 7 dinarjev MEDVLADJE NA PRIMORSKEM Torej popolna pasivna rezistenca nas¬ proti dejanskim gospodarjem položaja. Da obstinenca v politiki le redko prine¬ se kako korist in največkrat le škodo tudi v krajih, ki so narodnostno nespor¬ ni, je itak znano. Da je bil Trst 100% slovensko mesto brez najmanjše tuje pri¬ mesi, v katerem bi bil položaj sloven¬ stva za vse večne čase nesporen, bi člo¬ vek razumel. Toda proglasiti abstinen¬ co v kraju, kjer je toliko sovražnih vpli¬ vov kot v Trstu pod nenaklonjenimi go¬ spodarji; to je bila politična zmota prve vrste. Res je, da bi titovci nikjer ne bi¬ li absolutni gospodarji in da je vladanje brez opozicije najudobnejše, dočim so¬ delovanje z drugače mislečimi zahteva razuma in duhovnega napora, toda po¬ vsod na občini, okrožju, v Trstu in Go¬ rici bi imeli važno besedo. Vso javno u- pravo bi prepredli z mrežo svojega urad- ništva; dvojezičnost bi sploh ne bila problem; imeli bi vpogled in besedo pri proračunih in financah; slovenski človek bi soodločeval pri tržaški in goriški u- pravi. Samo tisto leseno hrbtišče bi bili morali malo upogniti. Toda ne! Vse ali nič! Z zavezniki ni sodelovanja! Zato so odstopili goriški okrožni predsednik (ki je vršil funkcijo prefekta) Jože štru¬ kelj, goriški občinski predsednik (žu¬ pan) dr. Karl Rutar; v Trstu pa konzul- ta in PNOO nista hotela sodelovati ter sta izgubila politično oblast. Na mesto cdstopivših so bili imenovani italijanski socialisti in nacionalisti, ki so dve leti krivili hrbte pred zavezniki; danes so pa gospodarji. Celo Italijani so titovcem ponujali znatno udeležbo pri upravi, a titovci niso hoteli. Takih zamujenih pri¬ lik pozna zgodovina malo. Sodelovati z zavezniki niso hoteli, češ, mirovna konferenca nam itak mora da¬ ti vse, kar je našega. Bojevali smo se ob strani zaveznikov, zato nam morajo ti dati, kar je našega. Niso pomislili, da še tako iskreno zavezništvo po dobljeni vojni takoj nekaj izgubi na pomenu in veljavi in da na hvaležnost noben pame¬ ten človek ne računa. Saj so tudi oni (ti¬ tovci) po vojni mirno obsodili in oropa¬ li marsikoga, ki jim je med borbo dal milijone. Titovci svojih organov niso ho¬ teli razpustiti. Začela se je čisto svo¬ jevrstna diarhija (dvojna vlada): na e- ni strani zavezniška uprava, na drugi strani partizanska, titovska. Stvar je bi¬ la zelo resna, ker so titovci imeli še ve¬ likanski psihološki vpliv na ljudstvo, ki je z malenkostnimi izjemami ubogalo vsak še tako trapast ukaz. Zavezniki so n. pr. hoteli pozidati porušene kmečke domove na državne stroške, titovci so rekli ljudstvu: ne sprejemajte podpore od zaveznikov in marsikje ljudje niso dovolili obnove. In je danes stvar taka Slovenski slikar Leopold Layer je znan pred vsem po svoji po- lobi Brezjanske Matere božje. Naslikal pa je tudi še več dru¬ gih dobrih slik. Med drugimi tudi gornjo sliko, ki prikazuje sv. Jožefa, kako pita Jezuščka. Slika bo objavljena v koledarju Svobodne Slovenije za leto 1952 1 kg, r ž po 5 dinarjev in koruzo po 4 dinarje. Kmetje pa morajo kupovati pše¬ nico za seme, ker je sami nimajo po 47 dinarjev 1 kg. rž po 38 dinarjev in, koru¬ zo po 40 dinarjev 1 kg. Ponekod pa cena pšenici dosega tudi 60 dinarjev za 1 kg. S tem novim divjanjem nad kmeti hočejo komunisti doseči, da bi se kmet¬ je včlanjevali v njihove zadruge in jim izročali svoje kmetije. Da bi dosegli to so znova močno navili tudi davčni vi¬ jak. Tako je neka kmetija v Sloveniji le¬ tos že plačala sto tisoč dinarjev davkov. Ista kmetija je nedavno dobila od dav¬ karije nov poziv, da mora plačati še 40.000 dinarjev, ki jih pa ne more nikjer dobiti! Pod komunisti je vse mogoče. V Slo¬ veniji je nekdo prodal žganja za 6.000 dinarjev. Komunisti so ga radi dohodka od prodanega žganja obdavčili z dav¬ kom na 7.000 dinarjev. Komunisti doma so, kakor smo že po¬ ročali, v zadnjem času silno podražili vozne tarife na železnici in avtobusnih linijah. Podražitev voznine je tako vi¬ soka, da n. pr. sedaj stane vozovnica od Ljubljane do Planine pri Rakeku v eno smer 200 Dinarjev. Ljubljanske trgovine imajo v zadnjem času v izložbah nekaj več blaga, Je pa še vedno veliko stvari, ki jih sploh ni mogoče dobiti. Tako n. pr. vse ljubljan¬ ske prodajalne niso mogle postreči stranki, ki je hotela kupiti šivanko za šivalni stroj. Pa tudi navadnih šivank tu in tudi naprstnikov ne. Po uvedbi proste prodaja kruha ima¬ jo v Ljubljani in tudi ponekod drugod v Sloveniji dve vrsti kruha. Za enega pravijo, da je bel, drugi pa črn. Pa sta- oba črna, ker belega kruha sploh ne prodajajo navadnim ljudem. Kruh, ki naj bi bil bel, prodajajo po 45 din. 1 kg, črni pa stane 30 dinarjey. Cene nekaterim živilom v Ljubljani: Riž 450 din 1 kg, kava 1.700—2.000 1 kg, enotna moka 34 din (pa jo je zelo težko dobiti), sladkor 250 din, olje 320 din (ga ni vedno), vino 140 din, mleko 25 din, meso 170 din. Mesa je malo in ga ljudje dobe navadno ob sobotah,, če imajo srečo. Mast 300 din, črne testeni¬ ne 140 din, krompir 10—20 din, grozdje, zelo slabo, je bilo v jeseni po 37 za 1 kg., hruške in jabolka od 20—30din, fi¬ žol 50 din, svinjsko meso 280, če sploh je. udarci so jo zelo potrli, ter je začela vid¬ no hirati. V nedeljo, 11. t. m. popoldne je zatisnila svoje trudne oči. Pokojnico so položili k večnemu počitku v torek, 13. novembra 1951 na buenosaireškem pokopališču Flores, kjer je pokopan tu¬ di njen mož. Pogrebni sprevod sta vo¬ dila župnik g. Orehar in duhovni svetnik Klemenčič. Na njeni zadnji poti jo je poleg sorodnikov spremljalo tudi več rojakov. Naj počiva v miru, njenim so¬ rodnikom pa naše sožalje! Florida Med nebeške krilatee se je dne. 2. no¬ vembra 1951 nenadoma preselila 4 me¬ sece stara Anica, hčerka Jožeta Rakovec in Lucije Martinjak iz Villa Martelli Pogreb je bil v soboto 3. novembra po¬ poldne na pokopališče Olivos. Slovenci v Argentini Slaenos Aires Spominskega večera Pisateljske družine Franceta Balantiča v ne¬ deljo 18. t. m. zaradi nepremostlji¬ vih tehničnih ovir ne bol Nova maša. V nedeljo, 25. novembra, ob osmih zjutraj bo imel naš rojak g. Alojzij Legan novo mašo v spodnji cerkvi (kripti) bazilike San Carlos, kjer je bilo birmovanje škofa dr. Rožmana za slovenske otroke. USTANOVITEV GOSPODARSKE ZADRUGE SLOV. PLANINCEV Pred več meseci ustanovljeni priprav¬ ljalni odbor za ustanovitev Planinskega društva Slovencev v Bs. Airesu je konec septembra povabil naše prijatelje gora in gorništva na ustanovni občni zbor. Povabilu se je odzvalo okrog 30 Sloven¬ cev in Slovenk. Zborovanje je vodila predsednica pripravljalnega odbora, ak. slikarica Bara Remčeva, ki je orisala navzočim, kako je vznikla zamisel, naj se slovenski ljubitelji gora, živeči v Bs. Airesu, povežejo med seboj. Ker so bili vsi navzoči za to, da se pri¬ stopi k osnovanju društva, je bil sprejet sklep o ustanovitvi gospodarske zadru¬ ge, ki ima med drugim v načrtu zgra¬ ditev planinske koče v Barilochah. Ta¬ koj se je prijavilo dvanajst delničarjev in ustanoviteljev. Pri volitvah direkto- lija, je bila soglasno sprejeta lista, ki jo je predlagala gdč. Bara Remčeva. Iz¬ voljeni so bili: za predsednika g. Robert da imajo pozidane hiše tisti, katerim so jih pozidali zavezniki; kdor takrat ni ho¬ tel sprejeti zavezniške pomoči, je še da¬ nes brez strehe, šolske knjige so se de¬ lile zastonj. Titovci so ukazali, naj jih starši vrnejo, in marsikatera revna ženi¬ ca jih je prinesla nazaj v šolo. Zavezni¬ ki so vpeljali šolske kuhinje po vseh šo¬ lah ali pa so zastonj delili suho hrano. Brumni Kraševci okoli Komna in še marsikje drugje so tudi to pomoč odbi¬ li. Danes bi se marsikdo od njih na ko¬ lenih zahvalil, če bi dobil malo tistih ma¬ karonov ali riža, ki so ga 1. 1945 m 1946 ošabno odklanjali. Ker titovci niso hoteli predlegati v imenovanje županov, so to funkcijo prevzeli zavezniški ofi- c'rji, ki so jo pa vršili bolj pošteno kot komunistični župani, če je bilo tiste me¬ sece pri Slovencih kaj kolektivnega, je to bila brezmejna zaslepljenost, ki je za¬ pravila veliko gmotnih in duševnih do¬ brin. To je samo odlomek iz nad vse zani¬ mivega, obširnega in zgodovinsko-doku- mentarnega prikaza razvoja političnih dogodkov v zadnjih letih v Trstu in Slo¬ venskem Primorju, ki so jih ustvarili s svojo protinarodno politiko in zadrža¬ njem napram zahodnim zaveznikom Ti¬ tovi komunisti. Članak napisal Matija Tratnik in bo objavljen v koledarju Svo¬ bodne Slovenije za leto 1952. Petriček, tajnik dr. St. Mikolič, blagaj¬ nik Jože Burja in svetovalca Božo Ei- letz in Peter Rant. V okviru zadruge je bil osnovan takoj kulturni odbor, čigar predsedstvo je prevzela ak. slikarica Bara Remec, na¬ kar so bili izvoljeni še drugi člani tega odbora. ' ‘ ' Predsednik g. Petriček je zahvaljujoč se za zaupanje, povdaril, da gre največ¬ ja zasluga za ustanovitev slov. planin¬ ske organizacije v Bs. Aires ak., slik. Bari Remec, ki se ni ustrašila skoraj brezupnega poskusa, povezati sloven¬ ske planince v tem ogromnem veleme¬ stu. V imenu vseh navzočih ji je za to delo izrekel toplo zahvalo. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini g. ing. Albina Mozetiča, podpredsednika Druš¬ tva Slovencev in njegove ge Vide, roj. Vidmar, so 11. novembra dobili sina. Sin —■ prvorojenec —■ je razveselil tudi družino g. prof. Stanka Hafnerja in nje¬ gove ge Mateje, roj. Hartman v Villa Rallester. V družini g. Gabrijela Prešer¬ na in njegove ge Marije, roj. Tomaževič, se je pa rodila hčerka. Srečnim staršem naše čestitke! t Angela Smole. V nedeljo, 11. novem¬ bra 1951 je preminula v San Anton de Padua ga Angela Smole, roj. Šušteršič. Pokojnica je bila doma iz Dravelj pri Ljubljani. Rojena je bila leta 1885: Pred komunističnim nasiljem se je s svojim pok. možem in otroci umaknila na Koroško ter je begunska leta preži¬ vela v taboriščih Judenburg in Tro- faiach. V Argentino je prispela 28 okto¬ bra 1948 ter je stanovala v San Anton de Padua. V teh letih je zgubila hčer¬ ko Angelo, poročeno Filipič, pred dob¬ rim letom ji je pa umrl mož Ivan. Vsi ti Cordoba Prva nedelja v mesecu je za Slovence V Cordobi postala že nekaj tradicional- l nega kot dan za poživitev medsebojnih stikov ter slovenske in verske zavesti,. Uradni del dneva se prične ob pol de¬ setih s sv. mašo, pridigo in blagoslovom. Kratek sestanek ali bolje posvetovanje, med katerim skušamo rešiti za nas ak¬ tualna vprašanja, po navadi že preide V prosti razgovor “pod lipo”. Kljub e- liolični razdelitvi ti sestanki niso nekaj monotonega, kot bi kdo mislil, ampak res nekaj spontanega in privlačnega, kot priča polnoštevilna udeležba članov slovenske skupnosti. Krst Ivane-Sofije-Sonje, hčerke dr. Janka Jazbeca, ki je bila rojena pred dobrim mesecem, je bil zadnjo nedeljo povod, da se je slovenska družba po kon¬ čanem “uradnem” delu zbrala na domu srečnega očeta in matere, kjer je bilo za botre in botrice pripravljeno slav¬ nostno kosilo. Popoldne pa se je vsa slovenska družba odzvala povabilu zna¬ nega dobrotnika novodošlih Slovencev g. Jožeta Jazbeca ter je prihitela na nje¬ gov dom. G. Jože Jazbec je za vse pre¬ skrbel bogat popoldanski prigrizek. Vrstili so se govori, pevci so pod vod¬ stvom požrtvovalnega pevovodje g. Grdine zapeli več lepih slovenskih na¬ rodnih pesmi, in v prijetnem razpolože¬ nju so vse prehitro minile popoldanske ure, ko so se naši ljudje morali poslovi¬ ti od gostoljubne Jazbečeve družine in njihovega doma. Novorojenki so želeli vso srečo, njenim staršem pa k družin¬ skemu prazniku čestitali. Poravnajte naročnino Prispevajte v tiskovni sklad Letos borno silvestrovali na naši Pristavi RAZPIS PREDNAROČBE Začetkom decembra t. 1. bosta izšli dve novi slovenski knjigi izredno lepe vsebine: 1. KOLEDAR SVOBODNE SLOVENIJE ZA LETO 1952 (ca. 260 strani, bogato ilustriran): 2. NAŠA BESEDA, mladinska knjiga (ca. 120 strani, preko 50 ilustracij). Vabimo vse Slovence v Argentini in Južni Ameriki da naročijo obe knji¬ gi v prednaročbi tekom meseca oktobra in novembra. V prednaročbi je mogo¬ če naročiti le obe knjigi skupno in to za ceno 40 pesov. Ta znesek je plačati ob naročilu. Možno pa je plačati navedeni znesek tudi v dveh obrokih: 25 pesov ob naročilu, 15 pesov pa ob prevzemu knjig. Rok za prednaročilo po¬ teče 30. novembra. Po tem roku bo mogoče kupiti vsako knjigo posebej, toda po znatno višjih cenah. Prednaročila sprejema pisarna Društva Slovencev na Victor Martinez 50; Časa Boyu, Olazabal 2336; Santeria y Papeleria “Santa Julia”, Victor Martinez 39; Slovenska hiša, Blanco Encalada 149, Villa Martelli; Marolt, Ayacucho 125, San Martin; Erjavec, Alvarado 350, Ramos Mejia; Lužovec Janez, Calle Brown 423, Quilmes; Brivski salon “Los Alpes”, Drysdale 5614, Carapachay in g. Pavle Homan. Kdor pa naroči knjigi po pošti, naj piše na naslov: Eslovenia Libre, Victor Martinez 50, Buenos Aires. Obenem naj priloži v pismu giro postal za 40 odnosno 25 pesov, in za poštnino ter ovojnino 3 pesose. ZALOŽBA SVOBODNA SLOVENIJA Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 15. XI. 1951 SLOVENCI PO SVETU Anglija P. Leskovec se je znova mudil nekaj časa med našimi naseljenci v Bargoedu V Južnem Walesu. Dne 16. septembra t. 1. pa se je zopet poslovil in odšel na¬ daljevat svoje študije. Tega dne je imel mašo za Slovence, pri kateri so peli slovenske cerkvene pesmi. Pevci so se dobro postavili ter za božič študirajo latinsko mašo. Iz Anglije je zopet odpotovalo nekaj naših ljudi čez morje v druge države. Poleti je odšlo več fantov iz Haydocka v Kanado. Tja so odpotovali: Edi Go¬ louh, Bruno Hadner, Stanislav Brečko, Jože Vidošek, Jakob Geratič, Ernest Družovec in Štefan Vavpotič. Iz. Wal- verhamptona sta odšla prav tako v Ka¬ nado Franc Kristan in Janko Mezek. Marjan Gorjup je pa odpotoval na otok Ciper. Lepi športni uspehi. Brata Tone m Lojze Novak sta navdušena športnika. Oba sta člana lahkoatletskega kluba v Rochdale ter sta se kot člana tega klu¬ ba udeležila več tekem. Meseca maja sta v medklubskem tekmovanju v Bol tonu dosegla pri metanju diska in sko¬ ku v višino 1. in 2. mesto. Dosegla sta drugo mesto tudi pri štafeti. Na junij¬ skem tekmovanju v Salfordu za prven¬ stvo Lancashire, sta se v metanju di¬ ska povzpela na 2. in 4. mesto. V Shef¬ fieldu, kjer je tekmovala tudi reprezen¬ tanca iz Jugoslavije, sta si v teku na 100 m priborila 4. in 5. mesto, Tone No¬ vak pa pri skoku v višino s palico 3 mesto. Sredi julija sta se udeležila de¬ seteroboja v Doncastru in zasedla 3. in 4. mesto, v Blacburnu pa 2. mesto za skok v višino. Avgusta meseca sta bila v Leigh. V skoku v daljavo sta se plasira¬ la na 2. in 3. mesto. Tone in Lojze No¬ vak sta tudi člana letalskega kluba in pogosto letata nad Manchestrom. Kma¬ lu bosta položila tudi letalski izpit, če¬ stitamo. V Rochdale so roženvensko nedeljo kar lepo proslavili. V sestrskem kon- ventu je 'bila maša, kjer je slov. pevski zbor pel prvič latinsko mašo ter slo¬ venske Marijine pesmi.. Po maši so bile pete litanije Matere božje. V kapeli je bila tudi podoba Marije Pomagaj. Odsek Slovenskega prosvetnega društ¬ va za Lancashire in Yorkshire kar le¬ po deluje. V soboto 10. in nedeljo 11. novembra je priredil dobro obiskano Martinovanje. V soboto zvečer je bila v “Gloverdale Hotelu” v Rochdale vinska trgatev z izbranim družabnim progra¬ mom, v nedeljo ob dveh popoldne pa v sestrski šoli uprizoritev veseloigre “Svojeglavček.” G. dr. Belej je znova prispel med slov. naseljence v Rochdale ter bo v času svo¬ jega bivanja v tem mestu vršil dušnopa- stirsko službo za naše ljudi. Poroke. V Angliji se je v zadnjih me¬ secih poročilo več slovenskih fantov. Pred oltar so stopili naslednji pari: 18. avgusta v Castlefordu gdč. Marga¬ reta Smith in g. Ivan Jereb, 8. septem¬ bra v Oldhamu Lancs. gdč. Katarina Dreer in g. Janez Lenarčič, 6. oktobra v Neuport Pagnellu Beds gdč. Marija Kovač in g. Janko Kovšča, 13. oktobra v Leedsu gdč. Nikolina Paolelli in g. Maks Lampe, 20. oktobra v Rochdale gdč. -J. Doherty in g. Jože Žvan. Vsem naše tople častitke. V Coventryju je bila 19. septembra krščena Marija Margareta Petrovič. Kanada V družini Zakšek-škof Zdenka se je pretekli mesec rodila hčerka Evica. Srečnim staršem naše čestitke! Na obisk je prispel med svoje prija¬ telje akademike ing. Polde Čop. Napredek našega rojaka. G. Stanko Brunšek, znan vsem spittalskim begun¬ cem, si je pred nedavnim kupil novo hišo s šestimi sobami. Hiša ga je stala 9.000 dolarjev. ZANIMIV IZLET PUENTE DE INČA. LAGO DE LOS HORCONES. CERRO ALMACENES Mendoza Praznik Kristusa Kralja smo dostoj¬ no proslavili. Peta latinska maša z bla¬ goslovom nam je ubrala srca v sloves¬ nem razpoloženju. SFZ odsek Mendoza je pripravila lepo akademijo s pestrim sporedom. Zastopnik mož Anton Čepon je v klenem govoru razvil pomen praz¬ nika za može. Zastopnica žena ga Ma¬ rija Grošelj pa nam je v prisrčnem to¬ nu približala klic domovine slovenskim materam, naj ostanejo zveste vzorom, zaradi katerih so šle v tujino. Od fantov je Lojze Cvetko deklamiral Budnikovo- Vo “Kralju sveta”, tri dekleta v narodni noši so pa podale zborno “Pridi k nam Tvoje kraljestvo” .Sledil je v enem de¬ janju misterij “Sultanova hči in dobri Vrtnar”. Igro je za to priliko predelal in režiral g. Rudi Hierschegger. Kljub temu, da je trajala tri četrt ure ne¬ pretrgoma, so ji gledalci napeto sledili, tudi otroci. Z veseljem je treba ugoto¬ viti, da je s tem nastopom naš oder že prekoračil diletantske poskuse in da je sposoben tudi za kaj umetniškega. Umrl je otrok Janez Karel Frantar. Prizadeti družini naše sožalje. Družinska sreča. G. Ivan Čad in nje¬ gova soproga Valentina sta dobila hčer¬ ko, g. Jože in ga Ana Česen pa sinčka. Obema družinama čestitamo! Najboljši prijatelj Ti je lepa in do¬ bra slovenska knjiga. Pa naj bo le¬ poslovna, zgodovinska, zabavna. Vse to moreš kupiti po nizki ceni pri Pavletu Homanu Prj. njem dobiš tudi vse knjige, ki so izšle v Argentini. Opozarjamo rojake, da ima tudi še nekaj izvodov romana “Jutro brez sonca”. Prodam lot v Lanusu na sloven¬ skem stavbišču. Naslov v pisarni Društva Slovencev, Victor Marti- nez 50. SPD vabi na fiklavževanje s plesom 9. deeetsiisra od 17. ure do polnoči v drugo dvora¬ no kot je bilo objavljeno v zadnji številki Svobodne Slovenije. Pridite, zabavali se bomo dobro. Dvorana je na CALLE CIUDAD DE LA PAZ 1760 1 kvadra in pol od Avenide Cabildo, višina Calle Pampa-Cabildo. Nov sneg, ki je zapadel prav blizu Mendoze, je kar vabil v hribe. Le kdo bi ustavil srce navdušenega planinca, da se ne bi odzval tej poslednji vabi. Zbra¬ li smo se v petek, 19. oktobra, na men- doški postaji, obloženi z nahrbtniki, in nestrpno čakali vlaka, da nas popelje ob reki Mendozi v naročje Cordillere. Družba je bila sicer majhna, a pestra. Vodstvo je prevzela znana francoska al¬ pinistka Jeanette Fontaine, ki ne pozna samo Cordillere, ampak ve povedati mnogo zgodb o številnih vrhovih, ki s svojimi čudovitimi oblikami vzbujajo fantazijo. Utrujeni od dolge vožnje smo izstopili v Puente de Irca, oddaljeni 180 km iz Mendoze. Noč smo prespali v ličnem hotelu, zgrajenem 1. 1908 in kre¬ nili zgodaj v jutru na dolgo turo, ki nas je čakala. Za hip smo se ustavili ob grobu pok. Jožeta Kastelica, ki se je kot slov. iz¬ seljeniški duhovnik v Argentini, smrtno ponesrečil na Aconcagui. Njegov grob je približno pol kilometra od hotela, skupaj z ostalimi žrtvami planin. Že po nekaj kilometrih hoje smo pri¬ speli v dolino Horcones, odkoder se nam jo nudil krasen pogled na Aconcaguo. Prvi vzponi so bili lahki in naenkrat smo bili v naročju planin. Krenili smo po¬ vsem na desno mimo jezera Horcones, ki leži 3.000 m nad morjem. Po kratkem odmoru smo si nataknili dereze, katere so nam posodili orožniki iz Puente del Inča. Vodnica nas ni pustila dolgo po¬ sedati; s čudovito tehniko je jela sekati prve stopinje v trdo snežno ledino Alma- censkega predgorja. Po dveumem plezanju smo se končno znašli ob vznožju Cerro Almacenes (4.500 m). Francozinja si je takoj iz¬ brala greben, ki je blestel v dopoldan¬ skem soncu. V duhu sem videl Cerro Ca- pilla. (Bariloche), ki je na las podobna temu orjaku. Imeli smo še kakih 1.200 m vzpona, kar je vzelo trem pogum in so sklenili, da nas počakajo spodaj. Zo¬ pet je zapel cepin in previdno lazenje nas je peljalo višje in višje in s številni¬ mi počitki smo prilezli na vrh. Vriska¬ nja in jodlanja ni hotelo buti konec; pu¬ stili smo knjigo s podpisi in se jeli brez- skrbo spuščati po isti poti navzdol. /Le¬ dene razpoke, ki so zijale pred nami, smo previdno obšli, in hvaležno zrli vod¬ nico, ki nas je stalno opozarjala nanje. Društveni oglasnik Društvu Slovencev je uspelo dobiti iz Avstrije od angleških in avstrijskih ob¬ lasti legaliziran učni načrt slovenske be¬ gunske gimnazije v Spittalu. Legalizi¬ ran je tudi po argentinskem konzulatu na Dunaju. Dijaki, ki bi imeli na tem načrtu interes, naj to takoj javijo v pi¬ sarni Društva Sloevncev na Victor Mar- tinez 50. V prvih dneh novembra letošnjega le¬ ta je v Društvo Slovencev vstopilo 11 novih članov. NAJPRIMERNEJŠA DARILA! Podobe, slike, kipe, rožne vence, svetinjice, podobice.. Nalivna peresa, svinčnike, birome, pisemske mape. . . Prave fotografije Slovenije in albume. . . Molitvenik "Kristus Kraljuj". Vse za šolo, pisarno in dom. . . Posreduje tudi odpravo paketov v domovino.po 5, 10, 15 in 20 kg 2 vsebino po naročilu. SANTERIA y PAPELERIA "SANTA JULIA" Victor Martinez 39, Capital W CASA B 0 Y U ” - urama OLAZABAL 2336 pol kvadre od Cabilda 2300 Im zlatarna Tel. 76 - 9160 ZADOVOLJSTVO IN SREČA V VSAKEM DOMU: Razveselimo svoje drage in svojce z darili za MIKLAVŽA, ki jim bo¬ do trajno lep in drag spomin; nabavite si jih lahko v ČASA BOYU. DOXA URE so zaradi svoje preciznosti višek urarske umetnosti. Spadajo med naj¬ bolj vzdržne in odporne. Budilke, nemške po 98.— pesov. SEDAJ ŠE BOLJ POSPEŠENO vsa urarska in zlatarska popravila. ZGLASITE SE LAHKO ob sobotah popoldne in nedeljah tudi v našem stanovanju, ki je v isti hiši, to je na Olazabal 2338, dto. 5. Ustavili smo se zopet ob jezeru in ča¬ kali dolgo v noč na luno, kajti pot v te¬ mi nam bi bila lahko usodna. In ko je Aconcagua že popolnoma blestela v nje¬ nem svitu, smo šele odrinili na pot, ki pa ni bila ne naporna, ne dolga. Ob treh zjutraj smo vsi veseli zagledali lu¬ či iz Puente de Inča in koj nato dospeli tja. Drugi dan po maši smo zopet obiska¬ li grob pok. Jožeta Kastelica in vsakdo je položil nanj spomin, ki ga je prinesel ■s seboj s planin. J. D. SEZNAM KNJIG DRUŠT. KNJIŽNICE (Nadaljevanje) Rožencvet Janez: Leteče copate. (Pra¬ vljice). 1.659. Rožencvet Janez: Pravljice. 149. Rudan Radislav: Bilo je nekoč... (I- del.) 510. Rudan Ladislav: Argonavti. (Roman.) I. del. 453. Rupel Mirko: Josip Jurčič: Zbrano de¬ lo. Prva knjiga. 2.711. Savinšek Slavko: Delavci. 3.470. Savinšek Slavko: Grče. (Povest.) 128, 128a, 128b. Sedmak Pavle: Kaplan Martin Čeder¬ mac. 1.796. Seliškar Tone: Bratovščina sinjega galeba. 3.710. Nepričakovano nas je v nedeljo, 11. novembra 1951 zapustila in odšla k Bogu po plačilo za vsa svoja dobra dela naša ljuba mama, stara mama, teta in tašča ga Angela Smole, roj. Šušteršič Na njeni zadnji poti smo je spremljali v torek, 13. novembra 1951 ob desetih dopoldne ter smo jo položili k večnemu počitku na pokopališču Flores v Buenos Airesu. Vsem, ki so nas ob tem težkem življenskem udarcu tolažili, našo ljubo mamo spremljali na njeni zadnji poti in ji v zadnji pozdrav darovali cvetje, se najiskreneje zahvaljujemo. Predvsem pa naša zahvala g. župniku Orehar- ju in g. duhovnemu svetniku Klemenčiču za pogrebne obrede na poko¬ pališču. Buenos Aires - Cleveland - Ljubljana, 13. novembra 1951. Žalujoči sinova, hčerke, vnuk in zet ter ostalo sorodstvo. OBVESTILA Proslava 50 letnice prihoda sloven¬ skih salezijancev na Rakovnik bo sku¬ paj z novo mašo č. g. salezijanca Ja¬ neza Zupana 2. decembra 1951 v Don Boscovem zavedu v Ramos Mejia. Dopoldne ob 10 ih bo nova maša, po¬ poldne ob pol 4 pa govor in procesija Marije Pomočnice po parku, ki se za¬ ključi s slovesno zahvalno pesmijo Bo¬ gu za vse izkazane dobrote slovenskim salezijancem. Po popoldanski pobožnosti bo v zavo¬ dovih prostorih prosta zabava z zabav¬ nim srečolovom, šaljivo pošto in Mikla¬ vževim prihodom za naše male. Priporočamo, da prinesete hrano s ši, zaročenci in zaročenke. Prosimo, da ne bi nastavili v ta čas drugih prire¬ ditev! Dekleta, že vse veste, da odpelje v ne¬ deljo 18. t. m. vlak s postaje ob 7.50. u- ri v Villa Calzada, kjer se zberemo vse Slovenke? Prijavite se v Dušnopastir- ski pisarni ali pri odboru SDO! Mladinski dan, ki bo 2. decembra ob priliki nove maše v Don Boscovem za¬ vodu v Ramos Mejia, bo prvič zbral slovensko šolsko mladino iz Velikega Buenos Airesa. Med opoldanskim odmo¬ rom se mladina zbere v posebnem pro¬ storu, kjer se bo zabavala po svoje. Po poldanski pobožnosti pa bo radodarni sv. Miklavž obdaril navzoče šolske otro- seboj, ker boste lahko kosili v zavodovih ke. Podrobnosti zvedo otroci na verouč- prostorih, kjer bo tudi na razpolago mrzla jedača in pijača. Podrobnosti proslave bodo objavljene v prihodnji številki Svobodne Slovenije in na posebnih letakih. Misli že danes na to, da boš šel 2. decembra v Don Boscov zavod v Ramos Mejia, kjer boš skupaj s sorojaki pre¬ živel lep slovenski dan. Roditeljski sestanek bo 16. dec. ob 4 popoldne v Ramos Mejia. Vabljeni star- nih tečajih. Na ta izlet vabimo vso slo¬ vensko šolsko mladino. POIZVEDBA Marija Mlakar, roj. Vidic iz Cleve¬ landa, USA, prosi, naj se ji njena bra¬ ta France Vidic ali pa Miha Vidic, doma iz Spodnjih Duplic, ki sta pred leti pri¬ spela v Argentino, oglasita s pismom na sledeči naslov: MARIJA MLAKAR, 915 E. 67 St, Cleveland 3, Ohio, USA. Imprenta "Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires, T. E. 54-4644 Slovenci, ki bi radi lepo in zadovoljno preživeli svoje počitnice, se jim nudi ob vsakem času, izredna prilika v planinski Mendozi. Pisati na sledeči naslov: Jlosipina K11saefe (Pension Pepina) Alvear 1120 — Villa Hipodroma Mendoza Kadar zidate hišo, pomislite kje boste kupili ® lk ra a Im vrata Dobite jih lahko prav poceni in so¬ lidno izdelana. Obrnite se na mojstra Slovenca.. Matevž Potočnik PEHUAJO 530, CASEROS Barrio Belgrano Dobite me lahko tudi po slov. maši v Ramos Mejia. PAMETI " E X P R E S TRIESTE" V domovino pošiljamo vse vrste ži¬ vil. Paketi prispejo v 15-25 dneh. Blago zajamčeno in zavarovano INFORME: 25 DE MAYO 749/IV. Of. 16 Telefon 32-8255 in 32-8852 Uradne ure: od 9.-12. in od 15-19 ure NAROČNIKOM MN MMAECEM “Svobodno Slovenijo” težko pričakujete vsak teden. Toda boriti se mora od tedna do tedna z velikimi denarnimi zadrega¬ mi, predno more na pot. Ko je bila pred začetkom letošnjega le¬ ta določena višina naročnine, se je postavka izdatkov nepričako¬ vano stalno večala. V aprilu izredno povišanje poštnine, zatem pa stalno naraščanje cen, zlasti papirju. V začetku oktobra so se zvišali tiskarniški stroški, v istem mesecu je sledilo ponovno zvišanje za ca 10%. Kljub vsemu temu nismo zvišali naročnine med letom v upanju, da se bo vse le srečno izteklo. Po zadnjih zvišanjih je pa položaj tak, da vse varčevanje in ves idealizem sodelavcev ne spravita več proračuna v ravnovesje brez sodelo¬ vanja vseh naročnikov in bralcev. Zato se obračamo na vse naročnike in bralce s sledečo prošnjo: 1. ) Vsi naročniki, ki še niso poravnali letošnje naročnine, naj to store NEMUDOMA in naj ne odlašajo tega na pozneje ali morda celo na prihodnje leto. 2. ) Vsakega naročnika, bodisi, da je že poravnal naročni¬ no za letos ali ne, prosimo, naj poleg naročnine vplača 1Q Pesov kot prostovoljni prispevek v tiskovni sklad. ' U.) Število naročnikov “Svobod,ne Slovenije” je treba zvi¬ šati. Samo v Argentini je mnogo takih, ki list stalno berejo in ne plačujejo naročnine. Naj postanejo naročniki! S to prošnjo se obrača, Svobodna Slovenija na svoje prija¬ telje in vse Slovence. Naj ne bo ta prošnja zaman. Dvigajmo in krepimo naš svobodni tisk! Letos, prav v mesecu novembru, mineva deset let, kar je iz¬ šla v domovini prva številka ilegalnega lista “Svobodna Sloveni¬ ja”. Obhaja torej ta mesec desetletni jubilej. Premagali smo vse težave in nevarnosti, da je list izhajal pod okupatorjem in v ča¬ su komunistične revolucije. Ali je sedaj težje? Ne! Samo hoteti moramo in uspeli bomo! Možie se Miza,! Misli na sva je v domovini! SUDEXPORT - dostavlja iz svojih skladišč v Trstu pakete v 20-26 dnevih. Vsak pa¬ ket je zavarovan in če ne pride na določeno mesto, naročniku vrnemo denar. Naročila in pojasnila: Reconquista 656/L vsak dan (razen nedelje) od 9.-13. in od 15.-19. ure. Telefon: 31-2241. Pakete lahko naročate tudi iz notranjosti Argentine, denar pa v tem primeru pošiljajte po giro postal na naslov: Oton Fresl, Aizpurua 3184, Villa Urquiza, Bs. Aires. Na ta naslov pošiljajte tudi vso pošto.