Kako bi se vozil v Ljubljano
Ljubljana je baje dolga vas, ki ji pravijo danes mesto. Stoji tam, kjer so posekali štore ter nasadili hise. Eno tako hiŠo so raztegnili v zrak iu ji pravijo nebotičnik. Ako bi hotel v Ljub-Ijano, bt mornl na vlak. Oče pra-vi, da se vleee v Ljubljano pes ka-kor konjsko črevo, ki nima konca.
V Ljubljani so kranjski Ja-nezi, ki nosijo rdeče marele, ka-dar sije sonce. Ce pa dežuje, gre-do domov. Moj oče pravi, da so Janezi Ijubljanske srajce. Pravi tudi, da gre tak Jauez vedno stat za dimuik, kadar mu pere mati srajco. Kajti ima samo eno. Jaz pa imain dve srajci, samo ob ne-deljah obleče eno oče.
Ako bi hotel v Ljubljano, bi moral imeti prej nekaj deuarja. Moj oče pravi, da. v Ljubljani še pljuniti ne smes brez denarja. Osirnikov Matija, ki je mežnar pri šentlenartski podružnici, je lani tudi hotel v Ljubljano, in sicer ga je vleklo na velesejem. Ker pa Matija ni imel dovolj de-narja za vlak, je prinesel go-spodu postnjenačelniku 20 jajc, da mu da vozni listek.
Gospod postajenačelnik je bil previden mož. Obsvetil je 2 žepoo svetilko vsako jajce, železniČarji imajo dobre oči, in kmalu je dobil Osirnikov Matij pet zaprtkov v glavo in Da klobuk. Ljubljane pa ni videl in tudi LjubljaDa njega ne. Zato so potera zaprii velesejem. Osirnikov Matija je bil jezen kakor zeten kuščar in se je zato ozenil.
Tako kakor se je vozil Osirnikov Matija v Ljubljano, se jaz ne bi botel. Jaz bi se postavil poleg postaje in bi čakal na vlak. Poiem bi hitro vstopil in bi rekel tistemu generalu, ki pregleduje vozne listke:
>V Ljubljano grem na velesejem!«
103
Prej pa bi si že doma vrezal iz lepenke dva listka. Na enega bi ua-pisal: V Ljubljano, na drugega pa Iz Ljubljane nazaj domov. Denar bi imel v žepu in sicer za hrenovke. Hrenovka je lepa klobasa iz luesa, ki ga uiesarji polisnejo v crevo, zraven pa nadevajo nastrganega lirena. Moj oce je kupil nekoč na živinskein sejmu hrenovko, ki je bila znotraj zelena kakor sveža detelja.
»Trave že ne bom žrl!« je zovpil oče, »saj nisem krava!« Pa je vrgel hrenovko klobasarju uazaj v kotel. Ali gospod klobasar je bil dober mož.
»Le jejte, očka!« je dejal ter potegail hrcuovko nazaj iz vrele vode. »Ne boin je zaraeunal, Če umrjete! Včeraj ata se zastrupila samo dva, sedeni pa je ostalo živih, le Želodce so jim izpraznili! Vi ste krepak možakar, to vidim! Pet takili hrenovk vas ue bi spravilo v grob!«
»Tisto pa!?: je povedal oče in pogoltnil hreuovko. Polovico je dal meni in oba sva ostala živa. Zato je mural oče takoj plačoti. Škoda, da se nisva zastmpila! Potein bi jo bila dobila zastonj.
General, ki gleda ia ščiplje voznc listke za Ljubljano, ima rokavice in lepe svetle klešče. Rokavice ima zato, da ne okuži potuikov. Kajti, če jib ae bi imcl, bi dobili vsi potniki, ki gredo v Ljubljano ali grižo, ko-lero ali oslovski kašelj in bi lahko mrlvi prisopihali v Ljubljano. S kle-ščami pa dela luknje in če je kje kak žobelj, ki je potniku raztrgal hlače, ga tudi zabtje.
V vlaku ne smeš tiščati glave skozi okno, da ne vrzeš nasprotuega vlaka s tira ali  pa da ne  nagneš vagona  preveč  na  eno stran.
Moj oče pravi, da so Ljubljančani iiueuitni ljudje in da spravijo vso I-jubljano v slavoloke in zastave, ako pridt; k njim kaka visoka živina. Jaz bi jim iakoj rekel, da sem slou ali kit. To bi me gledali! V hipu bi bila vsa Ljubljana v zastavah in suirekah!