Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani ‘ista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Glasilo koroških Slooenceo Leto XXXI.____________________ Boroveljska polenta še ni skuhana. Boroveljsko polento kuhajo že celo leto, a zdaj so vzeli kotel doli z ognjišča in so ''fgli vse vkup v pomije. Kuhali so to polento trije, namreč: knezoškofijski ordinariat, deželna vlada in nemški »Volksrat«. — y resnici je hotel knezoškofijski ordinariat izvrstno polento skuhati, a »Volksrat« in deželna vlada je nista hotela mešati. — Dà! laka je: Deželna vlada je v svoji ljubezni do katoliške Cerkve odločila: Boroveljska župnija se mora nanovo razpisati, ker je g. župnik Franc Holec resigniral. Vsa čast zadnjemu, ker je kazal tako solidarnost z vso duhovščino! Deželna vlada pa je s tem dala prevzvišenemu kn.-šk. 'ordinariatu Uovo klofuto. Opišimo na kratko zgodovino eele boroveljske kompetence. Menda v majniku ali juniju lanskega lota je knezoškofijski ordinariat poslal svoj lU’edlog na deželno vlado; na prvem mestu Jo bil predlaga)! g. Dobrovc, na drugem me-sly g. Holec! — Šele ob koncu svečana je deželna vlada prezentirala župnika, in sicer je storila to, kar je najhujši udarec za cer-;Veno oblast, vzela je kompetenta na dru-fiem mestu. Tako javno, provokatorično nesoglasje med deželno vlado in knezom in škofom mora imeti globoke korenine. Velikokrat se to ne sme zgoditi nobenemu škofu v Avstriji, kajti škofje imajo cesarjevo besedo, da se bo imenoval prvi. -— To je mogel storiti le stari sovražnik Slovencev, deželni predsednik Hein, ki je judovskega pokole-uja, tisti Hein, ki jè pustil odstavljenega Ceskyja v Št. liju kljub vsem protestom kn.-šk. ordinariata mirno župnikovati, tisti Hein, ki še zdaj ni odpravil Ceskyja iz dežele, je dal torej novemu knezu in škofu kričečo nezaupnico: Hein je izvolil za Borovlje drugega župnika kot prevzv. knez in škof dr. Baltazar Kaltner. Kakšen globok Mis napravi tako postopanje na verno, do-oro, patrijotično ljudstvo! Celovec, 1. rožnika 1912. Še veliko hujši pa je ta udarec, ako se pomisli, da je to storil deželni predsednik v soglasju z ministrom za uk in bogočastje! Dà ! moral je priti krščansko misleč minister, » k 1 e r i k a' 1 e n« minister, saj imajo vendar splošno Hussareka za krščanskega socialca, da je novemu celovškemu knezu in škofu povedal v brk: Vlada ne sprejme škofovega kandidata. — Radi bi vedeli: V čem obstoja krščansko mišljenje ministra Hussareka? Morda v tem, da izreka s prezentacijo kompetenta na drugem mestu javno nezaupnico katoliškemu škofu? — Liberalni minister bi tega ne bil iaiabka storil, a minister Hussa-rek je zagrešil to. — Prevzvišeni knez in. škof je opetovano odločno izjavljal, da na vsak način vztraja pri svoji prvi kandidaturi, krivda je torej edinole na strani vlade. Zli duh vlade je pa v tem slučaju bil nemški »Volksrat«! — »Javni mir je v nevarnosti,« tako se je glasilo, »ako pride Dobrovc za župnika! Cerkveni mir je v nevarnosti!« Slava tebi, katoliška Cerkev, ko enkrat začne ta gospoda tvoj mir varovati ! Vemo iz verodostojne strani, da se nemški »Volksrat« že briga za zadnjega cestnega delavca! Nemški »Volksrat« ne pusti nobenega Kranjca v deželo, slovenske domače uradnike poganja čez mejo, slovenski vero-nauk izganja iz šol, nastavlja nemške katehete med Slovenci in zdaj komandira knezu in škofu in vladi nastavljanje župnikov. Kako lepo priložnost je imela koroška vlada, popraviti prvo svojo napako zdaj, ko je knezošofijski ordinariat protestiral proti prezentaciji g. župnika Holeca! Kako lahko bi se bil deželni predsednik postavil na stališče ordinariata, češ, da je prezentacija šele tedaj izvršena, ako knezoškofijski ordinariat potrdi prezentacijo! Nikdo bi ne bil mogel ugovarjati! Ne vemo, ali je to samo razlaga deželne vlade, ali je to odločitev ministra! To je navsezadnje vseeno! V vsakem slučaju je hotel pokazati Hein: Škofov ugovor je ničla, on gre svojo pot! Toda osebe minejo! Eno pa je, kar Velja za celo leto 4- krono. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravništvu lista „Mir“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat Št. 22. ostane, in to je ljudstvo. Prevzvišenemu knezu in škofu pa kličemo: Na to ljudstvo edino se morete zanesti, tega ljudstva se držite, vse drugo je hlimba! — Judovska klika, farizeji namreč, so* se Kristusu sladkali, ga vabili na kosilo, v danem trenotku pa so ga pribili na križ! — Tako je liberalizem vedno delal, in tako bo delal zdaj nemški »Volksrat«. Prepričani smo in pričakujemo, da bo kjiezoškofijski ordinariat vedel varovati svoje teptane pravice! Krasna manifestacija koroške mladine. V Št. Rupertu pri Velikovcu se je vršil na Binkoštni ponedeljek, kakor lansko leto, pravi praznik koroške mladine, drugi mladeniški tabor za velikovški okraj. Priredila je ta tabor slovenska krščansko - socialna zveza za Koroško. Cela prireditev je uspela sijajno. Fantov je bilo dopoludne okrog 150 in popoldne nad 200, razim tega pa je bilo še tudi dosti drugega občinstva. Sledeča društva so poslala svoje zastopnike: Železna Kapla, Dobrlavas (30), Škocijan, Globasnica, Pliberk, Sv. Tomaž pri Celovcu (vzoren kot vedno),. Želinje, Vogrče, Vobre, Ruda, Grabštanj. Šentrupertska cerkev in narodna šola ste bili lepo okrašeni; čutili smo, da nas prav iz srca pozdravljajo in se nas vesele. Hvala jim za trud! Ob pol 10. uri je bila pridiga in sveta maša in ob 11. uri se je začel shod. Pred vhodom v telovadhico je s prisrčnimi besedami pozdravil vse udeležence g. J. Čarf, predsednik društva »Lipa« iz Velikovca. Shod je otvoril podpredsednik »Slov. kršč.-soc. zveze«. Pozval je udeležence po starem koroškem geslu: »Vse za vero, dom, cesarja!« na trikratni krepek »Živio!« na papeža in cesarja. Po pozdravitvi c. kr. komisarja, ki ga je poslalo velikovško c. kr. okrajno glavarstvo, je nastopil dr. Natlačen iz Ljubljane, ki je slikal vzor mlade- Podlistek. Lahko noč! H koroških povesti. Po češkem originalu Gabriele 1 reisove — prosto poslovenil Rožan. K Merkličevemu posestvu si iz doline ('u;zg°r ob lepem vremenu hodil po gozdni ,«1 dobro poltretjo uro. Po starem so tam staili ludi pri Grudnovih, ker tukaj po ra f1 navadi imajo posestva dva imena, če-stev10 ie tole posestvo, izmed gorskih pose-Ztta Najviše in najmanjše, bilo najmanj vj(j 10 med rojaki. Po letu se je v svoji na RernZ Redogledni višavi izgubljalo v zele-R0fu ,°^vlru m ga Je I*3 časih označil narav-Uh ’ahko se vzdigujoči se dim in nekaj be-rojjf^obov, ki so nad temnim zelenim okvi-Iskj. Romskega grebena letali kakor bele daj e' H° zimi v čistem zraku si že od spo-ip Poznal v beli okolici majhno pohištvo °Sar. m tam je nekatera glava pomilovala hodi-616 Prebivalce in vprašala, kako odtod Jo v cerkev? so iw ^asR zadnjih gospodarjev, dokler ni-^°non?eS^ *z Podstrešja že dovolj zakrpane tiift b lene plahte z dvema na novo priši-rakovoma, ki sta bila privezana na dva stebra pri ognjišču in tako napravila podolgasto, zibajoče se gnezdice, h kateremu je oče pridjal še lastnoročno napravljeni voziček — izteptala sta težavno nedeljsko pot v cerkev tesno drug drugega dva para čevljev; a potem je manjši zginil, in dolgi, suhi Tevž Merklič je hodil nekatero nedeljo sam. Pri taki priložnosti je nosil Tevž iz do-liiine culico od trgovca in kako popravljeno, redko kdaj novo železno orodje ali peščico žrebljev. Več iz spodnjega sveta niso potrebovali. Mertličeve njive so bile sicer na bregu, a ker je bilo na solnčni strani, so še dobro rodile, in mlad kmet je na vse mislil. Dobil je toliko rži, da je bilo celo leto dovolj za kruh; na najboljši njivici tudi merico pšenice, nekaj sirka, ajde, boba, fižola, prosa, repice in ovsa; nekatero leto je naredil tudi olja iz bučnega in konopljevega semena. Za pohištvom je bil pašnik, nasajen s hruškami in jablanami, ki so dale mošt za celo leto. Vir denarja pa je bila tukaj reja živine, od katere so mogli skoraj vsako leto prodati dva odraščena kosa in nekatero leto še kake že starejše ovce. Dedščina Merkličeva je bil trd kruh; vse njive težavno za obdelovanje in spomladanski nalivi so radi pobrali široke brazde mlade setve. A mladi kmet je neutrudljivo pokvarjeno delo nadomestil z drugim in to- lažil se je s tem, da za ajdo še ni prepozno. Tevž, nezakonski sin Micike Merkličeve, katera je potem iz nekega vzroka, o katerem niti sama ni premišljevala, ostala neomo-žena do smrti, je obranil tiho ime svojega deda in od tega časa, ko so starega nesli k večnemu počitku zraven hribenske cerkve, je sam opravljal vse moško delo. Kmalu potem je pripeljal materi na pomoč mlado, slabo, a drugače pridno in pametno sinaho, katero si je izbral iz kranjskih žanjic, katere so ga slučajno na poti v cerkev vprašale za delo. Mati je bila zadovoljna, četudi je mlada Truda govorila malo drugačno slovenščino in vse svoje premoženje prinesla le v enem jerbasu, kajti predvsem se je stara spominjala, kako jo je zavrnila kola-rica iz Kajovasi, ko je ponižno snubila njeno hčer za svojega Tevža, češ, da bi se hčerka tam pri njih zgoraj ne privadila. In po vrhu je še staro Mico ganilo, da je prepeval sin pri delu bolj živo in veselo kot drugokrat: Jaz svoje dekle imam tolko rad, Da Bog bi dal to na stokrat — holalaho! Ptička poje svojo pesmico, Jaz mislim na svojo deklico — holalaho! Takrat se je Micika spominjala na kratek čas svojega življenja, ko je sama prepevala pesmice in bilo ji je na jok, da je sin niča. Po govoru so nastopili na prostem celovški Orli, ki so postavili drog na prostem. Orli so splošno želi burno odobravanje. Pri sviranju vrlih velikovških tamburašev so Orli'' točno in spi’etno razvijali proste vaje, po prostih vajah so pa Orli pokazali svojo gibčnost in spretnost na drogu. Prva zasluga za ta krasen uspeh gre bratu načelniku J. Tišlerju in podnačelniku Bramor j u._ Popoldne pa se je prikazal med koroško mladino naš stari voditelj gosp. France Grafenauer, državni in deželni poslanec. Med njim in med drugimi govorniki je pač ta razlika, da ljudstvo ploska že pred njegovim govorom, drugim pa šele po govoru. Čutilo se je, da je ljudstvo in on samo ena duša. Navduševal je koroške fante za vse dobro in blago, za katoliško Cerkev, za pravi avstrijski patrijotizem. Burno ploskanje je kazalo, da je zadel v živo, kot navadno. Tretji govornik msgr. Val. Podgorc je opisal dva največja sovražnika mladine: alkohol in nenravnost. Najvišji vzor naše mladine mora biti: proč z žganjem, proč z nečistostjo! Varčnost, zmernost, samozata-jevanje morajo biti pravi stebri naše mladeniške organizacije! Ob koncu so (nastopili zopet Orli, ki so s svojim nastopom zanesli v naša društva veliko navdušenje za telovadbo. Sklenilo se je, da priredi »Slov. kršč.-soc. zveza« vsako leto tak mladeniški tabor v Št. Rupertu pri Velikovcu. Nasloviti pa moramo nekaj besed na c. kr. deželno vlado. Silno smešno se zdi vsem pametnim ljudem, da nekateri smatrajo tako pošteno, vzorno, patriotično in krščansko prireditev za — demonstracijo. Slovencem še na um ni prišlo, izzivati, in cel Velikovec je bil naravnost presenečen, da imajo Slovenci tako urejene, vzorne prireditve. Pri mostu na Dravi sta zakričala dva fanta, katerima je še srajca vun visela, »heil!« in ob mestnem zidu je nosilo par »Ladlšvengelnov« plavice. To je bila vsa demonstracija celega Velikovca. Z najboljšo voljo se Velikovčani niso mogli razjeziti, ker aiiso vedeli, nad čem. Dnevne novice in dopisi. Deželnega predsednika barona Heina je zadela kap in leži nevarno bolan. K bolniku so poklicali zdravnika dr. Sehluder-manna in dr. Pichlerja. f Dr. Brenčič. Dne 24. maja je umrl dr. A. Brenčič, odvetnik v Celju. N. v m. p.! Železniški osebni promet na binkoštne praznike v Celovcu je bil velikansk. V Celovec se je pripeljalo 7990 oseb, odpeljalo pa 6100. Zadruga gostilničarjev, hotelirjev in kavarnarjev v Celovcu ima zelo uljudnega tajnika, nekega Prescherna, ki bi mu priporočali, da gre v pouk k zadnjemu pikolu v Celovcu, kako da se je treba obnašati nasproti strankam, tudi če so — slovenske. Le malo manj nacionalne prešernosti. Otrok v varnostni napravi električne. V Celovcu se je na Beljaški cesti trileten otrok zaletel naravnost v voz električne železnice. Voznik je voz takoj ustavil in so otroka potegnili nepoškodovanega iz varnostne naprave. priredi v nedeljo dne 2. junija 1912 v veliki dvorani hotela „Trabesinger“ narodno igro |4aša kri. Igrokaz v štirih dejanjih. Spisal F. S. Finžgar. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Cene: Lože 1K 50 vin., I. sedež 1 K 20 vin., II. sedež 90 vin., III. sedež 60 vin., stojišča 30 vin., za vojake 20 vin. Predprodaja vstopnic v „Delavskem domu“, Kosarnska ulica št. 30, in Pavličeva ulica št. 7. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. ~ ~ -j r—■ Dr. G-raBl str., zdravnik v Dobrlivasi, je — kakor slišimo — odpravil neko stranko iz Pliberka na Vnebohod tako-le: Danes je praznik, se moram odpočiti. In tako je govoril pri skrajno kritičnem slučaju ženske bolezni. Tudi ljubezen velikega Nemca do — Slovenca. O, vse drugače postopa ta gospod, — kadar so volitve pred vrati . . .! Poizkusen samoumor. Neka brezposelna delavka iz Št. Ruperta pri Celovcu se je dne 26. maja obesila v Celovcu v Vetrinjskem obmestju z jermenom za čevlje. Našla jo je vojaška patrulja in jo odrezala. Ko se je okrepčala, so jo odpeljali na njeno stanovanje. Zopet samoumor. Dne 23. majnika ob pol 1. uri popoldne je skočil pivovarniški uslužbenec Janez Stingi, doma iz Stein-bichla pri nemškem Št. Vidu, z dravskega mostu v Dravo. Prej je odložil na mostu klobuk in suknjo. Samomorilčevo dejanje je opazil trgovski pomočnik Rupert Klein- berger, ki je takoj skočil v Dravo in s samomorilcem priplaval na breg že v štirih minutah. Dva zdravnika, ki sta prihitela na lice mesta, sta konstatirala smrt. Stingi je živel v divjem zakonu in mu je njegova izvoljenka zaradi vednega pijančevanja odpovedala stanovanje. Samoumori na Koroškem se v novejšem času strašno množijo. Kako že pravijo nemški nacionalci? »Karu-ten ist eine Hochburg des Freisinns« (Koroška je trdnjava svobodomiselstva)! »Modernizirano« veiikovško maniro sem imel čast čutiti binkoštni ponedeljek popoldne, vračajoč se iz Št. Ruperta z mladeniškega tabora. Na ravninici pred pošto je igralo do pol ducata 8 do 121etnih »gospodov frocov«. Komaj mahnem po stari mestni cesti proti Dravi, se vsuje ploha »hajl in zik-ov« za menoj, z vmes pomešanimi »pfui bindišarji«. Moj »Sultan« doma, je ves nor, kadar me po daljšem času zagleda; a kaj je to proti tuljenju te podivjane otročadi! Žalostni sloves, da je velikoyška mladež naj slabša v lepem vedenju, dà misliti. Navadno se opravičeno sklepa po učencih na — učitelje: »Wie der Lehrer, so der Schiller«. Da, nerazsodni otroci si vendar takega sovraštva niso iz prsta izsesali .. . Svetna gosposka mora že dobro poznati svoje »purgarje«, da je poslala na naš shod v naše varstvo toliko orožnikov, da bi pred mesecem dni bili gotovo zadostovali za Markovo procesijo . . .! Vzrok in nauk: Mi vstajamo, — vas pa je strah! — Je li bil še kdo drug tako »lepo« — »pozdravljen«? Laški ogleduh. V Pontablju je aretiran kot ogleduh tehnični vodja vodnoelektrič-nih naprav Peccon, Anton Vuerich. Od nekega avstrijskega vojaka je skušal dobiti načrt nove trdnjave. Vojak je pa obvestil o tem vojaško oblast. V določenem času je prišel s stražmojstrom karabinierov na dogovorjen kraj po načrt. Nekoliko v stran je bilo opaziti več kmetov, ki so pasli živino. Avstrijski vojak je prišel in se je približal Vuerichu. Mahoma so prihiteli kmetje in z revolverji v rokah napovedali obema Lahoma aretacijo. Vuericha so prijeli, stražmoj-ster je pa ubežal čez mejo. Za njim so oddali več strelov, pa ga niso zadeli. Kmetje so bili namreč preoblečeni — orožniki. Ivan Kregar, njegova gospa in Frančiška Štefe pri celjskem porotnem sodišču oproščeni. Svoj čas so razni liberalni ljubljanski listi poročali, da sta podpredsednik ljubljanske trgovske in obrtne zbornice, g. Kregar in urednik »Slovenca«, g. Ivan Štefe, udrla v zbornico in tam falzificirala listine za volitve. Zadevo je pograbilo državno pravdništvo in vložilo tožbo zoper bivšega uradnika trgovske zbornice, Ivana Eržena, Ivana Kregarja, Kregarjevo gospo in ženo gospoda urednika Štefeta, češ da so občinski kataster potvorili (falzificirali), s tem, da je Eržen na prigovarjanje in proti podedoval po nji srce. S Trudo in z dvema potem rojenima otrokoma je prišel na Mer-kličevo duh polne človeške sreče. Po zimi je bilo v hiši, okoli in okoli obloženi z drvi, milo kakor v gnezdu, in od spomladi do jeseni se je k njim materinsko družila ž njimi zraščena narava. Nebeški obok je bil stvarjen kakor le za nje, da, majhna Micika in njen bratec sta si pripovedovanje babice razlagala tako, da ta skrivnostni Gospod Bog, čegar čista in okrašena podoba je kraljevala v izbi nad durmi, po noči, kadar vse spi, odhaja od njih iz te podobe v svoje nebeško prebivališče. Kakor njihova lastna nedosežna streha se je razprostiral nad njimi nebeški obok v svojih skrivnostnih izpremembah, v tej ganljivi lepoti, v blagoslovu luči, toplote in dežja in v grozi viharja. Njihova je bila panorama razgleda v svet, in okoli vse to, kar je bila tolažba doma razven živeža in potreb življenja: soseščina ptičjih stanovanj, veverice po vejah, kristalen studenec vode, katera se je za vrtom po majhni skali raz-letevala v pene bliščečega slapa, pol slepa vdomačena sraka, sprijaznjena z golobi, kresnice in žabice iz dolince, to vse jim je bilo pridjano v tolažbo življenja, in edino jastreb in lisica, ki sta tukaj kuretini ro- pala svobodo, sta bila tukaj sovražnika. Kaj čuda, da je slaba Truda, katera je od začetka svojega bivanja tukaj znala iz svoje izkušnje pripovedovati marsikatero dogod-bo o človeški hudobiji, vse to pozabila. Oči so ji žarile od sreče, ko je mož od poljskega dela prihajal k jedi in si ni privoščil počitka. Ni hotel, da bi enkrat, ko bo sin prevzel gospodarstvo, stala tu hčerka s praznima rokama. Začel je zanjo zbirati Srebrnjake v porcelanast piskrček, katerega je Truda s seboj prinesla med svojo doto. Tudi tukaj so znali vendar računati, čeravno noben ni znal ne brati ne pisati. V posodici je bilo že šestnajst Srebrnjakov, ko je Tevže ja iz krasnih upov začel buditi kašelj, kateri se ga je prijel vsled utrujenosti in prehlajenja. Mati je imela shranjen lipov cvet, bezeg in pasjo mast, Tevž je tedaj poskušal drugo za drugim. A zaman, kašelj je bil trdovraten in zadrževal ga je sumljivo od dela. Sreča je bilo že, da je začel šele na zimo pokašljevati, ko ni bilo treba več toliko marljivosti. A potrpežljivost Tevžejevo je dovolj izkušal. Bližala se je polagoma vigred, in kašelj še ni ponehal. Mladi kmet se je na prigovarjanje žensk odločil vprašati zdravnika v mestu, da bi bil enkrat konec temu. Ženske doma niso mogle Tevža pričakati. Dan je bil takrat že dolg, a gospodar se je vrnil šele, ko je bilo nebo že posuto z zvezdami in so otroci že davno spali. Ni prišel sam; pripeljal je s seboj starejšega, malo gluhega hlapca, kateri je tukaj delal že prej enkrat, ko je še živel ded. S prisiljenim nasmehom je pripovedoval, da mu je zdravnik ukazal vzeti si nekoga na pomoč, dokler se ne bo iznebil kašlja-Drugače je le pripovedoval, da je ta zdravnik jako dober, moder gospod. Tevž je res izročil zanesljivemu in delavnemu hlapcu vse poljsko delo in sam je s posebno pridnostjo popravljal hišo in stanovanje. Polagoma je pokril hišo z novih1* skodljami, stari prag iz drobnega kamenja je nadomestil z velikimi ploščami in na obeh straneh hiše je položil tlak za odtok deževnice. Končno je prizidal kamrco iz dh z durci, da bi jo mogel zakleniti, in s P°' sobnim veseljem je tam začel ravnati razhe reči, katere je s trudom pripeljal na gare *z doline in jih tajil pred ženskami. (Dalje sledi.) Dober teh! Zdrav želodec imamo in nimamo veC bolečin in tiščanja v želodcu, odkar rabimo Fellerjeve odvajalne rabarbara-kroglice ^zna,bji ker so poprej »pušic pili«. Spo-Sljgp bialo zastane in ko spremljevalca za-dat ta neko rohnenje, stopita nazaj pogle-bii S(fr ga najdeta na tleh ležečega. Zad,rg-Se ig Je biI s svojim pasom, katerega konec hioč 0cllrgak Seveda je bila že vsaka po-Išhiu " P°Zna- P« govorici ga je gnalo k Zakon«r °S'.Pnefnu koraku nesrečno domače Sirot._0 življenje. Zapušča vdovo in več keiu orn „koPan Je kil v četrtek v poseb-kfez cP^i.elliu škocijanskega pokopališča in ljudje up enega blagoslova, — kar nekateri Ponoir, morej° Prav razumeti, čeravno se °ma pravilno postopa1;. (Gotovo so tisti le slabo poučeni o cerkvenih predpisih in zato tudi niso merodajni. — Op. ur.) Vidrovas. (Požar). V ponedeljek, 27. maja, so se okoli poldesete ure zvečer, ko se je večina ljudi že podala k počitku, naenkrat začuli klici: »Ogenj, gori!« Preplašeni so leteli ljudje iz hiš, nekteri samo na pol oblečeni in hiteli na mesto požara. Gorelo je pri po domače »Požeju«. V par minutah se je plamen razširil na poslopja, tako da ni bilo mogoče rešiti živine, ki je obupno mukala v hlevu. Zgorelo je 12 glav goveje živine, ki je bila last po domače »Podgornika«. Nestrpno smo pričakovali požarne brambe iz Pliberka in šele čez eno uro, ko je plamen že vse uničil, je prišel neki gasilec vprašat, ali je potreba da pripeljejo brizgalno. Kaj neki bi rekli Pliber-čani, ako bi tam nastal požar in bi okoličani šele čez eno uro prišli vprašat, ali smejo priti pomagat reševat. MlriM lahko spite! Če sle namočili perilo črez noč s pralnim izvlečkom „Ženska hvala", izloči se vsa nesnaga sama od sebe, brzo in temeljito. Hitro in lahko se opere perilo potem z milom ..Schichl" znamka ,Jelen“, da postane bleščeče belo, kajti pralni izvleček „Ženska hvala" in milo „Schicht“ belita perilo kakor solnce. Podravlje. Izobraževalno društvo »Sloga« je priredilo na Binkoštni ponedeljek zelo dobro obiskan shod v Vospernikovi gostilni. G. župnik Gabron je došle goste iz Beljaka, Lipe, Vrbe, Kostanj itd., prav prisrčno pozdravil. Uprizorili so prav dobro dr. Krekovo igro »Tri sestre«. Mala deklica je prav krepko deklamirala »Ribiča«. Gosp. Smodej iz Celovca je govoril o službeni pragmatiki za uradnike. Medgorje. (K občinskim volitvam.) Naš očka g. župan šušnig se že — šuši! Čeprav mu vino in konjak teče v želodec in voda v črevlje, vse vkup nič ne pomaga, je vse zaman! Volilni imenik je ležal na ogled samo osem ur, ker župan menda ne zna brati .občinske volilne postave. Čez 14 ldni potem je očka sam brez kake reklamacije v III. razredu prečrtal kar deset volilcev, a s tem seveda ničesar ni popravil, ampak je zapisnik še bolj pokvaril. Kakor poroča glavarstvo iz Celovca, so v II. razred uvrstili kar sedem volilcev (od teh pa Use nasprotnikov) s skupnim davčnim zneskom 266 K 25 v; drugi razredi so osUui pa sicer vsi enaki, iz U^a je jasno razvidno, ker se ima volitev vršiti v , "’azni \ -j domače Matevževi zudli, da nas hočejo sod zaščitništ-vom ali varstvom g. Metnicu, in samega glavarja, našega častnega občana RajnerU. popolnoma ugonobiti. Če se celovško okraj- no glavarstvo ne bo čisto očitno postavilo na stran nemškutarske stranke, potem bo moralo ukreniti, da se volilni imenik še enkrat razpoloži, da bomo spoznali, kakšen da je, prej da ga zaprejo v mizo; odrediti volitev v šoli, ki je na sredi občine in je bila lani volišče za državni zbor, da ne bo alkohola, hrupa in prepira; k volitvi poslati nepristranskega komisarja (pa ne Jožefa.Levca, slabega spomina od lani). — Medgorski volilci. Globasnica. (Marijina d.r u ž b a.) — Praznik Kristusovega Vnebohoda, dne 16. maja t. 1. se je pri nas obhajal nenavadno lepo in ganljivo. Ustanovili smo vendar enkrat Marijino družbo za Globasnico in Šteben, in je bilo po veleč, prelatu dr. M. Ehrlichu iz Celovca sprejetih 37 deklet. Prišla je tudi sosednja Marijina družba iz Št. Lipša ter je spremila v dolgi procesiji zastavo in v družbini obleki nove Marijine družbenice med zvonenjem in krasnim petjem pred Marijin oltar, kjer je bil nagovor in slovesen sprejem. Cela slovesnost je bila ganljiva in je napravila najboljši utis na dekleta in na pobožno ljudstvo, kterega je bilo zbranega veliko. Črna. (Strela udarila v družbo š t ir i h 1 j u d i.) V petek 24. majnika, se je zgodila pri po domače Šumahu velika nesreča. Štirje delavci, dve dekli in dva hlapca, so prekopavali neko njivo, kjer je nasajen krompir. Južino jim prinese na polje, in ker se je pripravljalo k dežju, se vse-dejo pod košato smreko v bližini. Komaj začno južinati, je udarila strela v dotično smreko in je pri tem ubila ISletno Angelo Zadnik, 161etnega fanta pa je vrglo po bregu nizdol in mu je zasukalo obe nogi v kolenih, da so bile pete spredaj, in mu je sezulo čevlje, ne da bi mu bilo jermenov razvezalo ali raztrgalo. Najmanj prizadeta je bila 161etna deklica, ki se je hitro zavedla in šla po ljudi, da so prišli ostalim trem na pomoč. Prihiteli ljudje so spravili še nezavestnega hlapca Gregorja Koniča, ki je bil še vedno s hrbtom naslonjen na smreko, k zavesti, ki pa še zdaj leži težko bolan v postelji; fantu je zdravnik uravnal nogi. Angelo Zadnik, cvetočo hčer priljubljenega delavca-rudarja Bernarda Zadnik, pa smo na Binkoštno nedeljo položili k zadnjemu počitku. Ob odprtem grobu so imeli prečastiti gospod župnik ganljiv nagovor. Treska in hudega vremena, reši nas, o Gospod! Bilčovs. Slovensko krščansko socialno izobraževalno društvo »Bilka« je imelo na binkoštni ponedeljek svoj mesečni shod. Takoj po maši se je zbralo veliko mladeničev, mož, deklet in žen v prostorih v župnišču. Tajnik S. K. S. Z. je govoril o kmečkem stanu, podpredsednik S. K. S. Z. o vsenemštvu. Ob koncu so zapeli pevci par lepih pesmi. Pristopilo je tudi veliko novih članov. Sv. Višarje. 22. maja krog 5. ure popoldne so prišli na božjo pot prevzvišeni kne-zoškof g. dr. K a 11 n e r v spremstvu mil. g. kanonika Pirkerja, dvornega kaplana in žabniškega župnika č. p. Pija. Prevzvišeni so hodili iz Žabnic le 2 uri inpol. Ta dan so bile na Sv. Višarjih zbrane tri procesije: podjunska, ljubljanska in slovenjegraška. Zato so pa bili prevzvišeni tako veseli, ker so videli toliko romarjev, zbranih na najlepši in največji božji poti na Koroškem. Na strani v cerkvi smo opazili nekaj posebnega. Precej velika tabla, ki je vsa okrašena s kitajsko pisavo. P. Letuš Kovač, bivši duhovni pomočnik na Sv. Višarjih, sedaj misijonar na Kitajskem, je poslal to podobo. V njegovem kraju je razsajala kuga in ljudje, katerim je g. pater večkrat govoril o višarski Materi božji, so se zaobljubili k njej v tej stiski. In res jih je rešila grozne bolezni; zato so darovali to podobo višarski Materi božji. Katol. slov. pevsko in izobraževalno društvo »Peca« v Možici priredi v Možici dne 2. junija t. 1. precej po maši letni občni zbor v svojih prostorih pri Žagmojstru. — Spored: Pozdrav načelnika. Poročilo taj- nika. Poročilo blagajničarja. Poročilo knjižničarja. Govor. Pobiranje članarine. — K obilni udeležbi vabi odbor. Velikovec. (Nemško - nacionalni Bauerntag in velikovškaJung-mannschaft.) Znano je, da je sklenila >. C’okenska krščansko socialna zveza« lansko leto, dne 5. junija, napraviti vsako leto na binkoštni ponedeljek mladeniški tabor v Št. Rupertu pri Velikovcu. Bauernverein in Bauernbundi so napravili letos ravno na isti dan takozvani »Bauerntag« v velikov-ški telovadnici. Nismo mislili pisati kaj o tem shodu, če bi nas ne bili prisilili govorniki, nemško-nacionalni poslanci, kakor dobro znani Nagele, Dobernig in Meier in pa že neštetokrat blamirani gozdarski mojster Mamier. Ci. Manner je pri otvoritvi shoda povdarjal, da je shod za Nemce in Slovence, za liberalce in klerikalce. Ko pa nastopi državni poslanec Meier, je pa najprvo poudarjal, da je shod za Nemce, in je na-glašal samo »mi Nemci« itd. Koliko je pa bilo pristnih Nemcev razven učiteljstva in par visokih glav na shodu? Videlo se je, da ni imel drugega namena, nego udrihati čez koroške Slovence. Tako je imenoval mladeniški tabor v Št. Rupertu »eine de-monstrative Versammlung« (demonstracijski shod). Poglejte volkove v ovčji obleki! Ali so bili Slovenci tisti, ki so že na vse zgodaj hodili po Velikovcu in Št. Rupertu z nemškonacionalnimi znaki v celih gručah? Ali so bili Slovenci ista velikovška patentirana Jungmannschaft, pri kateri je morala celo oblast vmes poseči ter jo. pognati zopet nazaj v svoje brloge. Gospodu Dober-nigu bi pa svetovali, da naj pazi, da se njemu ne bo zgodilo isto, kar je svetoval kmetom in gospodinjam. G. Nageleta pa pozivamo, da svoje trditve dokaže: Zakaj se vlada ni mogla in ne more zanesti na Slovane, posebno ne na Slovence. Gotovo ste se le zmotili, ali ni ravno narobe resnica? G. poslanec, ali niso ravno Slovenci in Hrvatje tisti, kateri so že veliko in veliko krvi prelili za našo Avstrijo, za zemljo, katera je naša last in katero nam hočejo vzeti ter nas potisniti v Jadransko morje. Za danes zadosti. Ko boste na vsa ta vprašanja dali jasen odgovor, bodemo prišli z drugimi. Svetujemo Vam, da revmatičnih in protinskih bolečin v križu in po udih, trganja v ledjih ne zanemarite. Dvanajsterica za poskusni o Fellerjevega fluida z znamko „Elza-fluid“ stane samo 5 kron. Učinljive prvine rabarbara-korenine, ki pospešujejo preosnovo, tedaj izboljšujejo kri, vsebujejo bolečine utehajoče, tek pospešujoče, krč olajšujoče Fellerjeve odvajalne rabarbara-kroglice z znamko „Elza-kroglice“. 6 škatel franko 4 krone. Razpošilja E. V. Feller v Stubici, Elza-trg 67 (Hrvatsko). Sveče. (Škrlatica) jemlje, hvala Bogu, od nas slovo. Tudi se je zopet začel šolski pouk. Ta huda bolezen je napadla precejšnje število otrok ter tirjala čvetero smrtnih žrtev, izmed njih tri šolarje. Ganljivo je bilo slišati, da je osemletna deklica prejela na smrtni postelji prvo sveto obhajilo obenem kot popotnico v večnost. Somišljeniki! Zalitevajte v gostilnali računske listke ..Slovenske Straže"! Naročajo se v pisarni ..Slovenske Straže" v Ljubljani. Politične vesti. DEMONSTRACIJE V BUDIMPEŠTI. BOJ S POLICIJO IN VOJAŠTVOM. Na Ogrskem se bori v državnem zboru za splošno in enako volivno pravico-stranka poslanca Justha. Soc. demokrati e, ki v zbornici nimajo zaslombe, so po svoji navadi za 23. majnik napovedali generalni štrajk. Obenem so se pripravljali na velike demonstracije za splošno in enako volivno pravico. Štrajkalo je pa v resnici le polovica organiziranih socialistov, okoli 50.000, drugi so delali naprej. Pri demonstraciji pred parlamentom je prišlo do spopada med demonstranti in policijo ter vojaštvom. Na policijo je začelo padati kamenje in je morala streljati. Demonstranti so ustavili promet električne železnice, pobili na vozovih šipe, na različnih krajih zapalili in začeli graditi barikade. Vojaštvo je ko-nečno naredilo red. Število mrtvih znaša 8, hudo ranjenih 182, aretiranih pa je bilo nad 300 oseb. Socialistični voditelji so brezvestno gnali delavce na ulice k demonstraciji, razvnele so se delavske strasti, potem pa jih niso imeli več v oblasti. Delavce so pošiljali pred puške, sami pa so bili v varnem zavetju. S takim postopanjem socialisti uvedbo splošne in enake volivne pravice le ovirajo. MOJA STARA izkušnja me uči. da rabim za negovanje kože samo Steckenpferd-lilijnomlečnatomilo od tvrdke Bergmanu & Co. v Dečinu na L. Kos po 80 h se dobiva povsod. Društveno gibanje. Seja Slovensko kršč. soc. zveze se vrši v sredo, dne 5. junija 1912 ob 2. uri popoldne v hotelu Trabesinger. Društva, udeležite se seje po možnosti po zastopnikih! Slovenska kršč. soc. zveza naznanja vsem društvom in knjižničarjem mladinskih knjižnic, da se še dobijo Jurčičevi spisi (7 knjig). Sveče. Tukajšnje izobraževalno društvo priredi na drugo pobinkoštno nedeljo ob 3. uri popoldan prelepo igro »Turški križ«. Vstopnina po navadi. Globasnica. Kat. slovensko izobraževalno društvo v Globasnici priredi svoj redni letni občni zbor dne 9. junija t. 1. pri Šoš-tarju ob tretji uri popoldne. Na sporedu je igra, govor in volitev novega odbora. Slovensko čebelarsko društvo priredi dne 2 9. i n 3 0. j u n i j a t. 1. v L j u b 1 j a -n i pri novem čebelnjaku v Marijani-šču dvodneven praktičen čebelarski tečaj za čebelarje, ki žele izpopolniti svoje čebelarsko znanje in se iz-vežbati v naprednem čebelarstvu z modernimi panji. Glavni odbor vabi torej čebelarje, ki se žele udeležiti tega tečaja, da se pismeno priglasijo najkasneje do 2 3. junij a t. 1. na naslov M. Humek, dež. sadjerejski učitelj v Ljubi ja-n i. Posebno opozarja čebelarske podružnice, da odpošljejo k tečaju po enega čebelarja, ki bi bil pripravljen pridobljeno znanje vporabljati pri svojem čebelarstvu, z zgledom in poukom vplival na razvoj in napredek v svojem okolišu. Ker je število udeležencev omejeno, se bo vsakemu priglašencu javilo po dppisnici, ali je v tečaj sprejet ali ne. Natančen spored tečaja in druge podrobnosti bodo objavljene v prihodnji številki »Slovenskega čebelarja«. Odbor S. Č. D. Žitaravas. Slovesna otvoritev »Društve-ne-ga doma« se vrši dne 23. junija t. 1. z velikim mladeniškim shodom. Natančen spored se naznani pravočasno. Guštanj. Slov. katol. izobražev. društvo Guštanj-Tolstivrh in okolica priredi shod dne 2. junija pri Petraču. Na sporedu bo govor in volitev tajnika. — Odbor. Ženski shod v Črni. Na kvaterno nedeljo, dne 2. junija 1912, se vrši v Črni ženski shod, na katerem govori č. g. Janez Kalan, urednik »Bogoljuba« iz Ljubljane. Zanimanje za shod je veliko; tudi v sosednih župnijah. Vabljene so vsa dekleta in žene iz župnije in tudi iz sosednih župnij. Začetek kmalu po drugi sveti maši. Shod se vrši v zgornjih prostorih »pri Drofeljniku«. Vogrče. Podružnica kulturnega sveta za občino Blato priredi v nedeljo, dne 9. junija t. 1., popoldne po blagoslovu »pri Škofu« shod, na katerem se bo eventualno ustanovila tudi živinorejska zadruga za našo občino. Shod bo zato velevažen. Kmetje! Pridite torej v najobilnejšem številu! Vabi načelništvo. Dekliška Marijina dražba v Št. Rupertu pri Velikovcu vljudno vabi na slavnost blagoslovi j enj a nove družbine zastave, ki se bo vršila na kvatrno nedeljo, dne 2. rožnika t. 1. ob 2. uri popoldne po sledečem sporedu: L Cerkvena slavnost. 1. Slavnostna pridiga, govori č. g. Jožef Dobrovc, kanonik v Velikovcu; 2. blagoslovljenje zastave po č. g. Šimnu Čemer, dekanu v Velikovcu; 3. sveti rožni venec z blagoslovom. II. Slavnost v »Narodni šoli«. 1. Pesem »Tebe zbrale smo, Devica«. 2. Nagovor, govori Anica Skrinar, prednica Marijine družbe. 3. »Družbina zastava«, deklamuje Katica Koh. 4. »Marijin otrok pred nebeškimi vrati«, deklamuje Katica Lasnik. 5. »Slovenska dežela«, pojo Marijine hčere. 6. Igra: »Sveta Cita«. Slike iz njenega življenja v treh dejanjih. 7. Med dejanji se poje »Kdo bi zmirom tužen bil?«, »Sem deklica mlada, vesela«, »Lahko noč«. Vstopnina: Sedeži 50 vin., stojišča 20 vin. — Na obilno udeležbo vljudno vabi vse verne in zavedne Slovence in Slovenke —-Dekliška Marijina družba. Medgorje. Marijina družba v Medgor-jah priredi na lepo nedeljo, to je 9. junija, ob pol treh popoldne na župniškem vrtu igri »Lurška pastirica« ter »Kmet in avtomat«. Med odmori bodo peli narodne pesmi. Vstopnina 40 v, udom izobraževalnih društev 30 v. Gospodarske stvari. Slovenski kmetovalci, poprimite se sadjarstva! (A. Fritz.) (Dalje.) 5. S a j e n j e sadnega drevja. Sajenje je jako važno delo, kajti od tega je odvisen ves poznejši razvoj drevesa. Drevo ne bo nikoli dobro uspevalo, ako se vsadi tam, kjer so že stoletja stala drevesa. Kakor pri poljedelstvu je treba tudi pri sad; jarstvu kolobariti. Po peškastem sadju naj se sadi koščičasto ali pa vsaj, če ne gre.drugače in je zemlja dosti globoka, po jabol; kah hruške — ali pa narobe. Treba je pred takšno saditvijo zemljo dobro obdelati k1 z gnojenjem zboljšati. — Kdor si dreves^ ne vzgaja sam, naj si jih kupi v dobri, za; nesljivi drevesnici, nikdar od trgovcev ali na sejmih. Drevesa, ki so vzrasla v pusti) slabi zemlji, so za sajenje ravnotako malo sposobna, kot ona, ki so rasla v predobri zemlji. Tudi ne bodo drevesa dobro uspe' vala, če so iz drevesnice sredi gozda, ampak drevesa, vzgojena na prostem, vsem vplivom dostopnem prostoru se bodo najbolj obnesla povsod in se lahko računa na uspeh. — Važna je tudi pred saditvijo izbe r a vrst. Predvsem naj se sadi vrste, ki so v dotičnem kraju udomačene in poznane ter se dajo uporabiti za prodajo, kuhinjo in mošt. Treba je tudi premisliti tržne razmere. Kakšno sadje se da v dotičnem kraju z najboljim haskom prodati: zgodnje ali pozno, to pride v poštev v bližini mest in v industrijskih krajih. Treba je primerjati lego, zemljo in podnebje. V jako dobrih razmerah se sadi plemenito sadje, v slabših pa ono za kuhinjo in mošt. Glede lege razlikujemo: sadni vrti, bregovi in pašniki. Na od hiše oddaljenih prostorih se plemenito sadje nikoli ne sadi, tudi ne ob bregovih ali cestah, kjer se sadi vedno drevesa z visokimi debli in navadne, pozno zoreče vrste-— Čas saditve je v jeseni meseca oktobra in novembra ter spomladi marca —' aprila. Kdaj naj se sadi, je odvisno od zemeljskih in podnebnih razmer. V mrzlih gali, v mokri in neprodirni zemlji naj se sadi spomladi. Ako pa je lega ugodna, suha, predirna peščena zemija, je jesenska saCh-tev najbolja, ker se drevo že pred mrazorn dobro prime in požene nove koreninice, tako drevo se prihodnjo spomlad že lepo razvija in raste, medtem ko spomladi vsajeno za eno leto zaostane. Pri jesenski saditvi Je dobro, ako se površje zemlje nad koreninami pokritje z listjem ali drobnim gnojem, da mraz ne more toliko vplivati. — Pred vsako večjo saditvijo je treba dotično zemljišče zmeriti. Zmeri se s špago; treba je začrtati tri ali štiri kote s količki. Razdalja dreves je odvisna od vrste same ih prostora, kjer raste. Na travnikih, kjer se suši seno, se sadi redko, in sicer jabolka v vrsti 12 do 15 m, vrste vsaksebi 20 do 25 h1 narazen. Vrste naj ležijo od juga proti se veru, ne od vzhoda na zahod. Drugod sadi: jabolka, hruške in češnje v razdal]1* 8 do 12 m. Češplje slive 4 do 7 m. Vse pD' tlične sadne vrste 3 do 5 m. Po naših sadnih vrtovih so drevesca navadno veliko pre' gosto skupaj, radi tega rodijo malo in sla sad, ker ne more solnce vplivati ne na cvel’ ne na sad. (Dalje sledi-) Kako je ravnati z mlekom v polefn^ asu? Takoj, ko se pomolze, se mora m1 ' o z dobrim cedilnikom precediti. NaJ oljši cedilnik je Uhlandov z dvema sitom* a vlogo iz bombaževine. Ko je mleko V\eC\r mo, se mora hitro in močno ohladiti-lanjših razmerah so za ohlajevanje mle* a j bolj pripravna korita iz železa ali bet a (baseni), v katerih cirkulira voda (sve 0. oteka, stara odteka). V ta korita, ki h ajo biti na hladnem in zračnem prosto^] e postavi mlečne posode. Pri večjih P0^. tvih pa je najbolje, ako se nabavi hladu1 a mleko. Najbolj priprost je Lavr en c ladilnik; v tem cirkulira sveža v d spodaj navzgor, to se posebno lahko _ ravi tam, kjer je že vodovod vpeljan. A 3ga ni, se napravi vodni rezervoal‘ 0 c h m i d t o v h 1 a d il n i k ima s‘.p0, 3dno sniralno zavito cev in je tudi P 3 čl j iv. — Ako se mleko dobro ohladi Pride s svežim zrakom v dotiko, se v dobroti dokaj zboljša in se ne skisa hitro, ker se onemogoči delovanje mlečnokislih glivic, ki povzročajo posebno pri visoki temperaturi skisanje svežega mleka. Najbolj podvrženo vsem boleznim je mleko, ki ima toploto živalskega telesa, torej hitro po molži (30 do 35 stopinj C.). •— Mlečna posoda mora biti vedno snažna, pocinkana in se mora umivati z vročo apneno ali sodno vodo, nato se poplahne s svežo. Pred porabo se mora vedno tudi s svežo vodo poplakniti. Pri transportu mleka je paziti na to, da ne Pridejo posode v dotiko z vročimi solnčnimi žarki in se tudi ne stresejo. (A. Fritz.) Slovenske občine in slovenska društva! Spominjajte se v svojih proračunih »Slovenske Straže"! »*«*« Uljnjak naprodaj. Vila Sagmeister, Kriva Vrba. Kupujte pri tvrdkah, ki in-serirajo v „®iru“ ! Loferlfslce šle vilice. Praga, 22. maja: 15 54 5 70 51 Gradec, 25. maja: 11 53 G2 51 46 Dunaj, 25. maja: 2 32 19 66 82 Tržeč eeoe v Cel®ven » 23. majnika 1912 po uradnem razglasu: Raznoterosti. Pomanjkanje ženskih poslov v Ameriki. Newyorski župan je nedavno pi’ejel od Ulestnega posredovalnega urada naslednje Poročilo: Sedaj je prostih 100.000 mest,za služkinje, ki bi hotele služiti za mesečno Plačo 120 K. Toda služkinj ni. Neka gospa v Predmestju Mount Vernon ima v svoji to-Vaimi za obleke zaposlenih več sto deklet, ki jim daje povprečno 25 kron plače na teden; toda za svoje gospodinjstvo pa ne more dobiti služkinje za 30 K tedenske plače, dasi bi dobila seveda še prosto stanovanje in hrano. Med 100 gospodinjami srednjih stanov jih je 99 prisiljenih opravljati tudi najtežja dela v gospodinjstvu, ker ne dobe služkinj. Dekleta nočejo več služiti niti za 35 in 40 kron na teden. Tudi doseljena dekleta se upirajo »kuhinjski sužnjosti« in Sredo raje za manjšo plačo delat v tovarne. Na vprašanje, zakaj ne marajo služiti, pripovedujejo: »Služkinja ali sploh ne sme sPrejemati obiskov, ali pa jih gospodaiji Srdo gledajo. Poselsko delo ni nikdai kon-oarto, nikoli nima svobode in prostega časa zase. Tovarniška dekleta lahko pri delu skupaj pojo, zvečer se lahko prijateljsko shajajo, služkinja pa je vedno osamljena in prepuščena sama sebi. Kakor hitro je delo v tovarni končano, je delavka gospa kakor vsaka druga; v gospodinjstvu je pa le ena gospa — gospodinja, in. služkinja je Vedno le služkinja.« Poročilo omenja, da Pomanjkanje služkinj ne bo pojenjalo delle j, dokler gospodinje s služkinjami ne bodo postopale tako, kakor z drugimi uslužbenci in jim določile gotov čas za delo in za počitek. — Iz tega poročila izhaja, da se 8 služkinjami v Ameriki jako slabo posto-Pa, ker bi se drugače vsaj tiste, ki nanovo Pridejo v Ameriko, polakomnile res lepe Plače. Seveda je pa treba pri teh plačah vpoštevati, da pri sedanjih tamošnjih raz-Tierah 25 dolarjev (tolika je povprečna mesečna plača služkinj) ne pomenja dosti več kakor 50 kixm, kar razmeroma ni veliko. Za priprostega dekleta, ki ni vajeno ameriškega gospodinjstva, je pa služba v Ameriki sploh pravo peklo in bi vsaka jokala krvave solze za skromnejšo, pa dobrosrč-bejšo in obzirnejšo domovino. Zato naj si baše dekle stokrat premisli iti za kruhom v Ameriko. Jetnik na »počitnicah«. V državnih zavrih v Atlanta, Ga., je zaprt že 16 let zavreč John Huddleson, ki je bil obsojen (i bi umora v dosmrtno ječo. Te dni je pa 30 dni »dopusta«, ker se je ves čas sv^bo vedel. Odšel je domov, da obišče ^ Posiamo mater. si Gloveška kri na prodaj. Več kakor 150 j °biašno oblečenih mož je oblegalo ne-d^bo Lebanon bolnico v New Yorku, da si dni0 Proti plačilu odškodnine v znesku 25 , brjev nastaviti kri. Brali so oznanilo v v.jr!,11, da se išče zdrav mož, ki bi dal proti (i Cllli 25 dolarjev svojo kri za prenos na ko osebo. Zdravniki so potrebovali kri to Mrs. Ystande Herman, 32 let sta- krVi lzkubila pri neki nesreči preveč ki ^ak° se dela denar? V poslovnem letu, irnei6 ^ končalo z 31. januarjem t. 1., je ko pf , užba podzemskih železnic pod re-eistega dob'\NeW Yorku 50>279-340 dolarjev Blago 100 kg Pšenica.............. Rž................... Ječmen............... Ajda................. Oves................. Proso................ Pšeno ............... Turščica............. Leča................. Fižola rdeča......... Repica (krompir) . . . Deteljno seme . . . . Seno, sladko......... „ kislo ........... Slama................ Zelnate glave po 100 kos. Repa, ena vreča . . . 80 litr. (biren) 22 50 23 GO Mleko, 1 liter . . . Smetana, 1 „ .... Maslo (goveje) . . 1 kg Sur. maslo (putar), 1 „ Slanina (Špeh), pov. 1 „ » » sur. 1 „ Svinjska mast . . 1 „ Jajca, 1 par . . . „ Piščeta, 1 par .... Race Kopuni, 1 par .... 30 cm drva, trda, 1 m2. 30 „ „ mehka, 1 „ . 2 2 2 2 2 2 3 2 24 60 80 80 20 10 20 16 80 60 1 3 3 2 2 2 3 3 3 28 20 20 60 30 20 40 26 60 60 Živina Počrez 100 kilogr. £ tì 'u O. O 13 o & živa zaklana od do od do od do v kronah Konji Biki 84 — — — i i Voli, pitani . . 440 500 90 94 — — 7 4 „ za vožnjo . 480 520 — — — — 18 10 Junci 300 320 — — — — 6 4 Krave .... 280 600 70 74 — — 56 22 Telice .... 310 1 1 Svinje, pitane . — Praseta, plemena 18 46 — — — — 706 306 Lepa bmetija v prijaznem kraju blizu železnične postaje Lipa-Strmec in 3 4ure od Vrbe, je zaradi druž-binskih razmer takoj naprodaj. Lepo aron-diranega sveta je 31 oralov, sena in paše za 15 repov živine, lepo zarasel gozd, hiša kakor tudi gospodarsko poslopje v dobrem stanu. Več pove Jurij Santner v Vinarjih, pošta Vrba, Koroško. W Hbìl© na %bm Hranilnice in posojilnice v Črni ki se bo vršil dne 9. junija 1912 oh 1. uri popoldne v pro štorih posojilnice. K obilni udeležbi vabi načelstvo. in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša , PRGKGP SK0M0VSKYJN SIS v Humpolcu na Češkem. Vzorci na zahtevo franko. Zelo zmerne cene. Na zeljo dam tukaj izgotoviti go-sp osic e obleke. Novak 1 Sinčivasi trgovina z manufakturnim in špecerijskim blagom ter vinom, zaloga cerkvenega olja, cementa in premoga, priporoča svojo vedno svežo zalogo ter razpošilja po železnici in po pošti izborno gorljivo cerkveno aparat-olje, à la GuiRon-stenje, kadila, pristna štajerska, goriška in tirolska vina. Za abstinente brezalkoholne pijače, kakor,: malinov, breskvin, brusov in jabolčni sok. Cene solidne, postrežba točna. Po fiajvišjem naročili! Njep. |f§ c. in kr. AposUeličanstva za deOrodsliiB nam c. Ir. (iomoiiranstva in orožništva. Ta denarna loterija, edina v Avstriji postavno dovoljena, ima 21.146 dobitkov v gotovini v skupni vrednosti 625.009 kron. Glavni dobitek znaša 200.000 kron Žrebanje se vrši javno dne 4. julija 1912. Ena srečka stanc 4 krone. Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju III., Vordere Zollamtsstraile 7, v loterijskih kolekturah, tobačnih trafikah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. — Igralni načrti za kupce srečk brezplačno. -- Srečke se pošiljajo poštnine prosto. Od c. kr, ravnateljstva loterijskih dohodkov (oddelek zafdržavne loterije). SoIitlH!) Maiiit — Mizke cene! Pozor! Pozor! Spored: 1. Potrjenje letnega računa. 2. Izvolitev načelstva, računskega pregledovalca in njegovega namestnika. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Razni nasveti. Opomba: Ako ob določeni uri ne bo navzočih zadosti zadružnikov, se bo uro pozneje zborovalo brez ozira na število zadružnikov. Vsakovrstne kose, in sicer: turške, bistriške, ciganske, tržiške in one z zmajem, najboljše srpe, lepo izdelana kosišča in steljne kose. kosirje ^ ključ! Vsakovrstne čepune ! Bergamo-kamne (osle), najfinejše in vsakomur kot najboljše znane. Potrebščine za stavbe: svež Port-land-cement, traverze, štukaturo za strope in vse okovje. To in vso drugo železnino kupite dobro in poceni pri tvrdki Franc Sadnikar Irgffluina z železnina n Mssssen Burggasse št. 7 (poleg hotela Moser). Za kaknuosi se prnši! — M 'iri': 1 Spretni zastopniki se iščejo. f. p. Vidic & Komp., Mubljan3 fovama zarezanih strešnikov . ponudi v vsaki poljubni množini patentirani dvojno zarezani strešiiik-zakrivač s poševno obrezo in priveznim nastavkom »sistem Marzola«. Brez odprtin navzgor! — Streha popolnoma varna pred nevihtami! Najpreprostejše, najcenejše in najfrpežnejše kritje streh sedanjosti! Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. laneni in bombažasti Jsanafasi. inleti, platno, rjuhe, damasti, krizeti, brisače, robci za poletno sezono, batisti, atlasi, de-leni, svila, višnjeva tkanina, etamini, blago za damske in moške obleke se kupi najceneje pri izdelovalcu Jaroslav Marek ročna.t^1"1;g»^i^ v Bistri št. 39 pri Novem mestu ob M., Češko. Vzorci se pošiljajo zastonj in poštnine prosto! — V zalogi imam tudi veliko množino ostankov cefira, kanafasa, de-lena itd. in razpošiljam v zavojih po 40 m za 16 K, prve vrste za 20 K franko po povzetju. Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. Dopisuje se slovensko! V enem letu nad 300 priznalnic od Slovencev. ncasaca D D n o n n n o D D D D n D D n n D je nanovo izšla knjiga: U Življenje svetnikov g in svetnic božjih. 8 Spisala dr. J. Rogač in M. Torkar, jj Dva dela, druga izdaja. Cena: Mehko vez. K S'—, za družnike jj K 6'—, po pošti franko K 1'— več. — jj V dva dela trdo vez. z usnjatim hrbtom jj K 12•—, za družnike K 8-80, po pošti jj franko K 1'— več. jj n r—i r-» »—i c—-i f—i i r~i g—v ;—i r-i r—j t—1.