Stev. 6.
Nedelja, 11. februarja
1934
boljšo zemljo ljudem ln se jim umikali v hribe, kjer »o nazadnje le še posamezni živeli, dokler niso tudi ti pomrli. Za njimi so se Se po hribih naselili ljudje.
In tako je Ljubljana le dolgo stala, ko je v Podpeči pod Krimom živel zadnji ajd, ki je bil oženjen s hčerjo rajnega Škofjeloškega ajda. Njeno sestro, Jd je mlada umrla, je bil še oče pokopal. Cez sto let so ljudje v zemlji našli njeno rebro in to rebro obesili na strop cerkve v Crngrobu. Tam visi še dandanes, in po njem lahko človek presodi.
Janez R oiencvet t
Podpeški ajd
0 tej se je ohranil glas, da > bfls
huda, zelo nogata, in da je svojega ajdovskega moža večkrat pretepala. Ajd je bil sicer večji ln močnejši, ali ker j« bil pohleven, se ni nikoli branil, če j« debele hraste na njegovem hrbtu raa-klestila, ali zmetala vanj skal, koliko* jih je okrog Podpečd dosegla. Da j« imel več nevest na izbiro, bi se bil gotovo pokesal, da je škofjeloško vzel{ ali zanj pri nas ni bilo druge neveste, in tako se še kesati ni mogel, pa je revež navadno vse voljno potrpel. Le kadar mu je bilo preveč, je pobegnil ta
V prav starih časih so živeli ▼ naJU deželi ajdje, ld so pa že Izumirali, ko Bo se začeli ljudje naseljevati. Cas jim Je bil prešel, kakor preide vsemu na ■vetu in kakor bo prešel enkrat tudi nam.
Ajdje s« niso ljudem nič upirali, čeprav bi se Jim bdli lahko, ker so bili ajdje velikani, kakršnih ni zdaj več, ljudje pa pritilikavi, kakršni so Se dandanes. Ajdje so mirno prepuščali naj-
kakšna velikan ja Je morala biti tista mlada ajdovsko deklica. In do naših dni se je ohranil glas, da je bila zelo lepa, česar pa s njeni, v Podpeči orno-ženi sestri ne pripovedujejo.
podpeftkega kot*. Takrat > bilo ljudem gorje.
Ajd je begal po hribih ln dolinah, besna žena pa sa njim. Zemlja se je tresla, in nihče izmed njiju nI pazil, kam »topi. Ce je prišla pod ajdovsko stopalo hiša, je ni bilo potem več. in ljudi v nji tudi ne. Pa kamenje je bilo ljudem nevarno, ki je pri takih prilikah letelo. Pravijo, da so tisti barjanski hribci pri Škofljici, Igu in Goricah sami vrhovi hribov, ki jih je razkačena ajdovska žena lomila in za možem lučala.
Torej ni čudno, da je pohlevni ajd o priliki spet zbežal pred svojo ženo in se skril za Šmarno goro. Dolgo ni čepel tam- zakaj žena ga je po stopinjah kmalu našla, in potem sta tekla nič kolikokrat okoli Šmarne gore. Ali ta dan je bila žena posebno srdita in se ni upehala. Ajd je parkrat zvijačno preskočil goro, da ga žena ni dohitela. Ker se je pri tem vsakokrat z dlanjo na greben oprl, ga je stisnil in napravil presed med Grmado in vrhom s cerkvijo. Ali ajdova žena je zvijačo spregledala, in ko je mož spet goro preskočil, se je obrnila in mu tekla naproti. Tako bi ga bila res kmalu v roke dobila, da ni mož v tej stiski še enkrat preskočil gore, stekel proti Ljubljani in ukanil ženo, ki se je vnovič obrnila in tekla naokrog.
Ajd je pritekel pred mestna vrata pri frančiškanskem imostu, zakaj vsa Ljubljana je bila takrat še majhna in Je stala na desnem bregu Ljubljanice pod gradom. Ozrši se, je pa videl, da vihra že žena za njim. Naveličan preganjanja, zakliče Ljubljančanom, naj se bri umaknejo, in se nato z enim skokom požene z levega brega Ljubljanice na Mestni trg. Tam se je oddahnil In ulegel na tla. Tako je bil dolg, da Je segel skoraj od enega konca trga do drugega. Debel pa vendar nI bil tako, da ga ne bi visoke hiše skrivale.
Ajdova žena pridrvi do mestnih vrat in stražarji ji v strahu dopovedujejo: »Gospa, vašega moža ni v Ljubljani!«
Velikanja jim je dejala' >Kaj lažete, saj ga vidim, da na trgu leži!«
Stražarji niso pomislili, da vidi ajdl-nja preko hiš. Bali so se, da bo v jezi še mesto porušila, kar bi bila lahko. Ali k sreči so Imeli ajdje trdno vero, da bi na mah okamenel vsak, kdor bi se spozabil nad ljubljanskim mestom aH nad njegovimi meščani In tako se ajdinja Ljubljane nI lotila.
Pred mestnimi vrati Je sedla na tla !n zmerjala moža, ki se je na trgu stiskal k tlom in ni kazal prav nič volje, da bi mesto zapustil. Tam je bil varen,
ker iena ni mogla do njega. Mestna
vrata In Ljubljanico bi bila ajdinja pač lahko prestopila, po Stritarjevi ulici, ki je bila takrat ozka in zavita kakor črka S, pa ne bi mogla, ker je imela preširoka stopala. A da bi v mesto siočila kakor njen mož, je bila premalo gibčna.
Torej Je ajdinja obsedela pred mestom in obljubovala, da se ne umakne, tudi če bo treba čakati tri dni in tri noči
Ljubljančanom Je bila ta zadevščina strašno nevšečna. Saj je bilo tudi res od sile nerodno. Na trgu je ležaj ajd, da ni mogel noben voz nikamor, pred mestnimi vrati je čepela pa ajdinja, zapirala promet in se povrhu še tako neznansko kregala in jezila, da je meščane kar skrbelo. Sicer so vedeli, kakšno vero imajo ajdje, ali vendar, v jezi še ajd lahko kaj nepremišljenega stori, in kaj jim pomaga, če potem na razvalinah okameni!
Ker so bili pa Ljubljančani zmerom zelo pametni, so tudi v tej stiski pametno sklenili: »Skrbimo, da ju s čim potolažimo! Gotovo sta lačna, dajmo jima najprej jesti!«
Ajda in ajdinjo nasititi seveda ni bila majhna reč, ali za rešitev mesta ž« velja kaj tvegati. Po vseh ljubljanskih hišah so kuhali žgance ln na debelo so jih z ocvirki belili. Potem jih je prinesla vsaka hiša največjo skledo ajdu na trg, drugo, malo manjšo pa ženi pred mestnimi vrati Ajdu je bila seveda največja skleda toliko, kakor navadnemu človeku žlica, ln prav ▼ slast Jih je požiral po polne sklede hkrati. Rekel je^ da nI še nikoli tako dobrih jedel.
Ajdinja je pa par skled pokuslla hi začela nato ljubljanske eosr>odinJe oštevati.
»Sram vas bodi, da tako zanič kuhate! Ce bi jaz kdaj možu take žgance na mizo postavila, bi me pri tej priči pretepel in zapodil!«
Tako jim je dala vedeti, aH žgance je vendarle vse pojedla ln tudi pomirila se je, da nI po kosilu več zmerjala. To je možu na trgu tako dobro delo, da je brž malo zadremal, kakor je imel doma navado.
Ali nesrečni ajd je pri tem smrčal, da se je vse mesto z gradom vred treslo, in njegovo smrčanje je na novo raa-kačilo ženo pred mestom.
»O, ti nesnaga grda in pokora! Tam se valjaš in smrčiš, za ženo, ki te čaka, se pa še zmeniš ne!« — je rekla ter začela v jezi kamenje vanj lučati.
Sicer so bili za to ajdovsko pest prav
drobni kamenčki, ki jih je velikan občutil kakor pesek, ali ljudem je bil ta pesek debelo kamenje. Sreča, da velikanja ni imela težkih skal pri roki, in da je dobro merila. Če bi bilo kamenje padalo po strehah, bi bilo vso opeko razbilo.
»Nevarno postaja!« — so dejali Ljubljančani v strahu.
V tej stiski so se pa ljubljanski trgovci nečesa imenitnega domislili in s svojimi modrimi glavami mesto rešili. Izbrali so iz svojil zalog dvanajst največjih pisanih konjskih kocev, jih naglo sešili, šli 3 to ponjavo pred mestna vrata in rekli: Gospa, ne jezite se vendar na svojega moža! Poglejte, kako je dober, in kako skrbi za vas. Tole lepo ruto vam je kupil!«
Ajdinja si je zavezala ruto iz konjskih kocev na glavo, se pogledala v Ljubljanico in videla, da se ji pisana ruta lepo poda. Na pol potolažena je vprašala: »Pravite, da mi jo je mož kupil ?«
»Mož vam jo je kupil, mož!« — so zatrdili trgovci. »Vse, kar smo imeli dragega, smo mu morali pokazati, da je najlepše izbral za vas.«
»No, če je pa tako, se ne bom nikoli več nanj jezila, in nocoj mu bom za večerjo kaj posebno dobrega skuhala,« — je rekla ajdinja čisto potolažena, pa brž vstala in odšla domov.
Povedali so ajdu, da je žena pomirjena odšla. Sprva ni mogel verjeti, a potem je previdno vstal ter pogledal iznad mesta. Ko je videl, da .jo maha žena proti Podpeči, se mu je od srca odvalila velikanska skala, in kakor bi ga pero sprožilo je skočil iz me3ta in jo ubral za njo.
Tiska skala, ki se je bila ajdu od srca odvalila, je pa obležala na Mestnem trgu v Ljubljani. Tam je bila dolgo časa v veliko napotje, ker je niso mogli nikamor spraviti. Nazadnje so se je nekako privadili, kakor se ljudje privadijo vsega in vsemu, da potem niti več ne mislijo, kako bi moglo biti kaj drugače. Skala je obstala, in samo gostilne tam naokrog ao na novo prekrstili: »Pri skali«, »Nad skalo«, »Pod skalo«, kakor so se pač vrstile. Pa nove hiše, ki so jih na eni strani pozidali, so zaradi skale na trgu umaknili bolj proti Ljubljanici, da je zato Mestni trg še dandanes tam bolj širok.
Šele ko so si morali meščani postaviti novo mestno hišo, ker se jim je stari magirstrat že podiral, je šinila nekomu pametna misel v glavo. Rekel je: »Raz-bijuio skalo in porabimo kamenje za zidanje 1<
==================
In Ljubljančani so tako storili Razbili so podpeško skalo, ki jim je bila toliko časa za samo napotje, iz kamenja so pa postavili tiste štiri stebre, na katerih še danes sloni ljubljanski maso-strat.
Lojze Zupane:
Kdo ve?
»Hej, možiček. kdo si ti, kam se ti tako mudi?
Kam tako zelo hitiš, za kom v grmovju se podiš?
Kaj bo če v črno suknjioo, dobil boš s trnjem luknjico?«
A možiček: »Fijiut, žili!« Zažvižga in drugam zleti.
Kdo ve, kod je možiček ta,
ki z žoltim kljunčkom žvižgait zna?
Zanimivosti
Pravi biseri se v kisu raztope. Po tem; jih tudi spoznavajo.
V	človeškem telesu je toliko fosforja, da bi ga bilo dovolj za 2200 vžigalic.
Na Nizozemskem imajo nad 10.000 mlinov na veter.
V	Verhojansk, najhladnejše mesto na svetu, pride pošta le štirikrat na leto.
Ameriška pisateljica Helen Hellerje-va je slepa in gluha, pa je vendar dovršila vseučilišče v Cambridgeu na Angleškem.
Najdaljši most na svetu imajo na Ki-tijskem. Dolg je osem in pol kilometra in se dviguje na 300 obokih 20 in pol metra nad reko Santgan.
Prekuhana voda je za trajno uživanje škodljiva.
Če človek ne bi nikoli postrigel nohtov, bi imel v štiridesetem letu tri do štiri metre dolge.
Teža krvi znaša pri človeku desetino njegove teže.
Umrljivost je med pijanci za 30 odstotkov večja kakor med treznimi ljudmi.
Na Kitajskem imajo dve mesti, ki Imata najkrajše ime na svetu. Eno se imenuje U, drugo pa L
Prvo pisemsko znamko je uvedel Anglež Hi 11 leta 1840.
Kože črncev se solnce tudi ▼ najhujši vročini ne prime.
Slavo Stine:	i-i<f>i
Snežni Triglav
Mali Janko še ne more, plezat na visoke gore; dasi silno hrepeni — nima še dovolj moči
Pa je zima spet nastala, zemljo s snegom vso obdala; Janko kepe spet vali — majhen Triglav naredi
Proti njemu roke steza, vedno na vrhove pleza; končno Triglav se stopi — Janko se za njim Bolzi . , ,
Kdaj so odkrili čevlje?
Le malo ljudi je danes brez čevljev, nekoč jih je bilo pa le malo, ki so jih imeli. Bogataši in mogočni ko pri nek-
Rlm&ld vojašld čevelj
danjih preprostih narodih so si zavijali noge v kože. Rimci, Grki in drugi stari naprednejši narodi pa so nosili usnjene aandale, ki so bile pritrjene na nogi z jermeni. Zlasti boljši ljudje so imeli naravnost umetniško in dragoceno izdelane sandale. Vendar pa je smel vsak stan
»Kljunasti čevelj«
nositi samo sandale v tisti obliki, ki Je Ula zanj določena. Nekateri so smeli fane«ti črn« jermen«, drugi pa na primer polaMMčn« zaponka. Sel« za časa rim-
skega cesarstva so prišle v veljavo sandale, ki so imele tudi pokrite prste in peto. Te sandale so prva oblika današnjih čevljev. Rimski vojaki so imeli trdne, okovane sandale, ki se niso hitro izrabile. Se zdaj dobimo nekaj vzorcev
Skornjl
po raznih evropskih muzejih. Izkopali so jih v krajih, kjer so nekoč gospodovali
Rimci
Toda čeprav so Rimci prišli skoraj do dandanašnje oblike čevljev, vendar nečesa niso odkrili. Peto, kakršno imamo zdaj. To je odkril neznan izumitelj šele štiri sto let pozneje. V srednjem veku so dali čevljem dostikrat za dandanašnje poime strašno čudne oblike. Tako so se razširili v 12. stoletju »kljunasti čevlji«, kakršne vidite na sliki. Kljun, ki je njihov podaljšek, je bil pogosto dosti daljši od noge same. Potem so nekaj časa izdelovali čevlje z več decimetrov visokimi podplati da so hodili r njimi kakor še zdaj otroci na hoduljah. Zlasti vitezi so Imeli na svojih kovinskih opremah zelo čudne oblike čevljev.
Vsakdo pozna škornje. Ti so nastali v času tridesetletne vojne in so bili takrat prav taki, kakor so še danes. Na vrhu so bili navadno okrašeni z lepimi čipkami
Pozneje pa so začeli obliko čevljev čedalje bolj poenostavljati, dokler niao prišli do oblike, ki je zdaj v navadi
Kakor vidite, se je oblika čevljev zelo izpremin jala. Kdo bi si mislil, da 1e'bilo treba toliko Iznajdljivosti in premišljevanja. dokler nismo dobili obuvala, Id ustreza našim potrebam.
Manleai
Uganke
1.	Kaj je nevarnejše od odprta in dobro nabrušene britve v žepu?
2.	Nič ne vidi, a vendar je maraikonm najboljši kažipoti
Lovski plen gospoda Balona
3.
Zadel — sevč — Je prvi strel. »Brž tja!« ie lovec psu velčL
Prinese Hasan jih v poklon to je strmčl gospod Balon.
4.
Ob gozdu, koder vodi pot, smrči in spi rejčn gospod.
2.
Bil je prelep jesenski dan, čez polje je sfrčai fazžn.
S.
V nahrbtniku — o božji čas! —« cel venec tolstih je klobas.
1.
Gospod Balon hiti na lov, ž njim vrli kuža Hasan - hov!
JUTHOVČKI PIŠEJO
Slon In hijena. Slona je hudo bolela noga. Šel je k zdravnici hijeni, da bi ga rešila bolečin. Toda hijena se ga je tako prestrašila, da je zbežala v gozd. Slon je hitel za njo, o zgrabil z rilcem m vrgel visoko v zrak. Zletela je v take višave, da se doslej še ni vrnila na zemljo.
Marjan Štravs, uč. V. razr. v Dol. Logatcu
Zgodba o pravljični koklji. Pri neki hiši so imeli muco, ki je jedla piščeta. Ko je nekoč spet pojedlt pišče, se je koklja tako razjezila, da je popadla muco in jo pojedla. Od tistih dob je koklja mijav-kala, ker ji je muca ležala v želodcu.
Vera Valenčič, uč. I. razr.
Krška vas 33
Hildika in kokoške. Nekega dne je šla Hildika pobirat jajca s kurjih gnezd. Na nekem gnezdu je našla dve kokoši. Nagnala je kokoši z gnezda in p.ibrala jajca. Kokoši sta bili jezni in sta leteli za Hildiko, ki je iz strahu vrgla jajca na tla, kjer so se razbila.
Štefan Kosi, uč. II. razr. v Olimju p. Podčetrtek
Zgodba o medvedu. Živel je kmet, ki je imel veliko koruze. Vanjo se je prišel valjat medved s svojimi mladiči. Ko je kmet zagledal medvedko, ji je zagrozil s pestjo. To pa medvedke ni prestrašilo, zato je šel kmet po puško in je ustrelil njo in mladiče.
Pire Slavko, nč. osn. šole Sp. Šiška, Kamniška ulica 9
Na lovu. Lovec gre na lov. Tedaj pa zagleda zajca, ki mu pride baš naproti. Lovec dvigne puško, prebrisani zajec se pa skrije v zeljnik. Lovec je napenjal oči, da bi zagledal zajca, vendar se mu to ni posrečilo in tako se je jezen vrnil z lova domov.
Ana Stern, uč. II. razr.
Žirovnica
živalska zgodbica. Huda zima je prisilila ježa, da je šel k jazbecu prosit pomoči. Jazbec ga je sprejel za sostanovalca, jež mu je to dobroto slabo poplačal. Zbadal je jazbeca tako dolgo, da ga je pregnal iz njegovega stanovanja. Dobrota je pač sirota.
Albin Zor, nč. I. razr. ki. gimn. y Maribora
Petelin in lisica. Petelin se je bil pravkar prebudil. Tedaj je zagledal pred seboj lisico. Hitro je skočil na ograje in glasno zakikirikal, da bi naznanil novi dan. Lisica se je prestrašila in zbežala nazaj v gozd.
Danica Per, uč, I. razr. v Ljubljani, Lichtenturnov zavod
Resnična zgodba. L. 1929. spomladi so našli zapriseženi lovci na Jezerskih pašnikih pod Krvavcem zmrzlo srnico, stoječo in stegajočo se na drevo za listjem. Branka Per, uč. II. razr. drž. real. gimn. v Ljubljani, Maistrova ulica 14
Lisica In petelin. Lisica je živela v gozdu nedaleč od vasi. Nekega dne je začula petelinovo petje. Hitela je tja in se skrila v grmu. Ko je petelin zvečer zaspal, se je lisica splazila do njega, ga zadavila in pohrustala.
Janda Hočevar, nč. ? razr. v Celju, Breg 6
Ljubi stric Matic! Se nikoli se Ti nisem drznila napisati niti najmanjšega pisemca, ker sem se hudo bala Tvojega požrešnega koša, ki baje požira pisma kar na vagone, in prav tako sem se bala tudi Tebe, ki mečeš pisemca v koš. Ko sem pa čitala razpis Tvojega novega natečaja, se nisem mogla premagati in zdaj že držim svinčnik v roki in Ti pišem povestico. Odpri usta in oči in čitaj:
Mlad kuža je bil, ki je mucke rad lovil. Nekoč ujel je mucko mlado, o j, muciko tak zalo! Kuža črn, mucika bela prišla je polomija cela: Nekoč ko miška mucki rep odgrizne, ne more kužek se ubranit mucke jezne; čez nekaj časa — že duha ni o mucki, le kuža milo vzdihuje tam za pečjo . . . Zdaj pa hitro povej, stric Matic, kaj je bilo s to rečjo?!
Sprejmi mnogo pozdravov in poljubčkov od svoje pridne
Urške Pogačarjeve, uč. osn. šole Sv. Peter v Savinjski dolini
Draga Urška! Zelo vesel sem, da si se vendar ojunačila in mi pisala. Hkrati Te pa prosim, da drugič ne obrekuješ mojega koša in tudi ne mene. Nikdar ne vržem nobenega pisemca v koš — ga acloh nimam — samo kadar mi Jutrov-
Ud pošiljajo pisemca prepozno, to je, tedaj, ko je natečaj že zaključen, takrat romajo njihova pisemca v peč. Tisto namreč imam. Kar se pa tiče Tvoje pesmice, Ti moram priznati, da že tri dni nič ne jem in tri noči nič ne spim, ker neprestano premišljujem »kaj je bilo s to rečjo«. Srčno te prosim, piši mi takoj, kaj je bilo, da se bo moja radovednost potolažila. Navadno pravijo, da so samo ženske radovedne, pa ni res! Jaz sem tako radoveden, da bi se najrajši odpeljal v Sv. Peter vprašat »kaj je bilo s to rečjo« ! Na koncu svojega spisa si napisala, da si pridna. Nu, tega Ti res ne verjamem, ker če bi bila pridna, mi ne bi prizadejala takih skrbi. Srčno te pozdravlja	stric Matic.
Zima in ptiček Ptiček hrane nima zima mu pa kima: »Boš jedel spomlad', bo dosti zrnja takrat!« »2e prav tako: ko bo tebi hudo, pa meni ne bo!«
Zdenka Fajdiga uč. IV. razr. v Kamniku
Jež In H si ca. Nekoč je šel jež proti gozdu. Lisica ga je srečala in ga vprašala: »Stric, kam greste?« Jež odgovori: »Grem k lovcu, da mu povem, kje sem našel lisičjo luknjo!« »Kam pa greste vi?« vpraša jež lisico? Lisica mu jezno odgovori: »To vas naj prav nič ne skrbi!«
Kuznrič Štefan uč. m. razr. osn. šole T Pertoči
Pes In mačka. Nekoč sta se srečala pes in mačka. Mačka je psu začela loviti rep. Toda Pozor je dejal: »Hov-hov!« Miško jedka je rekla »fr-fr!« skočila psu na glavo in mu razpraskala uho, da se je pocedila rdeča kri. Nato se je urno zagnala na visoko drevo. Pozor je bil prepočasen, da bi zgrabil mačko za rep, zato se še enkrat prav glasno oglasi: »Hov-hov!«, a mačka z drevesa pihne »fr-fr!« Mencigar Marta uč. m. razr. osn. šole v Pertoči, Prekmurje
Veverica In vrabec. Vrabec je pozimi tožil veverici, da je hud mraz. Veverica je rekla: »Res je zelo mrzlo.« »Kaj tebi, ko imaš toplo gnezdo, jaz pa nimam nič«, pravi vrabec. »Zakaj si ga pa nisi naredil?« Vrabec je rekel: »Nisem mislil, da bo tako huda zima.« Kolmanko Jožef, uč. m. razr. osn. šole T Pertoči, Prekmurje
Zajčki v kravjem hlevu. Zajček skače po hlevu. Naenkrat stopi krava zajčku na rep. Drugi zajčki so pritekli gledat in začeli kričati Vsak zajček je hitro prijel ubogega zajčka za eno nogo, nato so vlekli. Ko so ga srečno privlekli izpod kravje noge, so vsi odbežali v luknjo.
Gomboc Karel, uč. m. razr. os. š. v Pertoči
IJsica in petelin. Nekoč je stal petelin visoko na plotu. Lisica ga je zagledala in mu rekla: »Pridi bliže!« Pete-linček jo je ubogal. Lisica ga je zgrabila in ga je že nesla proti gozdu, ko srečata kokoš. Petelinčkova žena vpraša vsa v skrbeh: »Petelinček, kedaj se povrneš?« On pa pravi- »Nikdar več, ljuba ženka.«
Čerpnjak Franc, uč. m. razr. osn. šole v Pertoči
Vrabček in mačka. Vrabček je bil na vrtu in mačka mu je rekla: Nič se ne boj, da bi te pojedla! Vrabček se pa ni zanesel na mačkine besede in je odle-tel. žalostna je šla mačka domov ki se potožila psu. Mačica, ti nisi za ptice, ampak za podgane in miši! jo je poučil kužek.
Kos Ema, učenka m. ran. oan. šole
v Pertoči
Zajček In mačka. Nekoč sta se srečala zajček in mačka. Radovedni zajček vpraša mačko: »Kam greš?« »Grem po mlade zajčke; ti bi mi gotovo vedel povedati, kje bi jih najhitreje našla.« Zajček se hudo prestraši, naglo se obrne in odhiti nazaj v gozd, da zavaruje svoj« mlade pred hudim sovražnikom. Ficko Avgust, uč. m. razr. osn. šole v Pertoči
Mačka In miška. Miš je glodala repo.
Mačka Tihotačka je lepo mirno sedela in pazila na miško, ki ni nehala glodati. Ko je že miška zglodala tako globoko, da je imela že glavo v repi, je mačka tihotačka skočila, zgrabila ubogo miš in jo skrila v svoj želodec. Vogrinčič Janez, uč. III. razr. osn. šole v Pertoči
Dobrosrčni volk. Verjemite aH ne verjemite — nekoč se je volku zasmilila lačna lisica, pa se je odpravil v bližnjo vas, da najde kako primerno hrano zanjo. Kmalu se je vrnil z debelo kokošjo v^ gobcu. Lisica je bila vesela mastne pečenke, v zahvalo mu je pa pustila oglodane kosti. Ivan Detiček, uč. V. razr. t Velenju
Listnica uredništva
Uganke iz zadnjih številk »Mladega Juua« Mi pravimo res»li oiod Oi uplini tudi; Aiouu Uoioti, uc. i V. razi. na Je^enicau, Dušan iViatičič, Dob pri Dom-žaiaii sU 94, Nada bručiceva, uc. t. raz. drž. real. girnn. v Ljubljani, Vlasta Mikiavtii, uc. lii. razr. vaauice šoisnita stoter v Mariboru. Prihoanjo nedoijo bomo nadaljevali objavo imen.
Lčenke in učenci lii. razr. v Oobli-iau; Objavili borno vse spise, samo mato potrpljenja morate miett, ker te dobil »trte Matic za nova natečaj več *u> dop&ov.
Ivanka Izlaker, uč. V. razr. v Ormožu: btric Matic se Ti srčno zahvaljuje za poslane trobentice, ki so prišle sveže in dišeče v Ljubljano, čeprav so morale dolgo potovati. Ali si jih sama na-51a? Stinc Mauc Te prav lepo pozdravlja m pravi, da bo zelo vesel, če mu kmalu spet kaj pišeš. Zakaj se nisi udeležila našega natečaja?
Oskar ' utman, dijak 11. razr. državne realne gimnazije v Ljubljani, Nada Jurlšlč, dijakinja XII. razr. gttnn. v Knl-nu (Primorska banovina), Vera Fischer-Jeva. dijakinja II. razr. mest. žen. real. glmn. v Ljubljani, Adela Topolnik. uč. I. razr. mešč. šole v Slovenjgradcu: Vaših spisov na žalost ne morento priobčiti, ker so predolgi. Na ta natečaj smo dobili izredno rmnogo dopisov in tako nam je še posebno težko spraviti daljše spise pod streho. Stric Matic se Vam srčno zahvaljuje zanje in tudi rad pridna, da so Vaši spisi siljajni, drug boljši od drugega!
Vida Gerbec, uč. osn. Me pri Sv. Jakobu v Ljubljani: Stric Matic se TI srčno zahvaljuje za poslan« spise. Dva bo objavil, tretji bo pa moral zaradi pomanjkanja prostora iz ostati. Le oglasi se še kajt
Vida Trobec, nč. rV. razr. v Rogaški Slatini: Od Tvoje lepe pesmice smo objavili samo prvo kitico, to pa te dveh razlogov: prvič, ker Je bila predolga In nam manjka prostora, drugič pa. ker bi nas utegnil drugače kdo »napasti«, češ. da delamo v »MOadem Jutiru« za kogarkoli reklamo. Stric Matic pozdravlja srčno Tebe ta Tvojega dobrega sitrica In Vaju bo poleti gotovo obiskal. če ga bo pot nanesla v Vaše kraje.
Dragi JutrovčkI! Dordse. ki se natis. Salo na razpisani natečaj, spretemamo Samo še do 12. februarja. S tem dnem Je natečaj neorekllcno zakllučen. — J mire a pa objavimo razpis novega >£aja.
Križanka »Žarnica«
Vodoravno: 2. domača faval, 4. dejanski spopad, 6. upadlo morje, 7. cvetni
Navpično: 1. žuželka, 2. kmetov up, 3. luč jugoslovanstva, 4. duhovnik, 5. žalost.
»Rešitev križanke »Otok«
Vodoravno: 1. čok, 4. Metod, 6. ovoza, 7. klokan.
Navpično: 1. čevo, 2. otok, 3. koza, 4. mol, 5. dan.
Dopolnil niča
E IBISEMU1P 10UM0 • •••••••
aotarašaačoaaro
Namestu rvezdic vstavi prave črke, tako da dobil v navpičnih vrstah same samostalnike in lastna imena, v srednji vrsti pa Ime in priimek slovenskega pisatelja.
Za spretne roke
lahko napravite iz krogov; snežniaka, piško, muco-maco in debelega klovna!