Ljubljana je sprejela osvoboditelje
•Osvoboditev Ljubljane, 9. ma-ja 1945, je bila fcato velidas.t-naj da je ostalav heizbriisnem sgtofninu borcev; XXIX. Herce-govske divižije in vseh drugih foorcev, ki so ta dan prvič sto-pili na ljubljanske uldce, saj So Ljutiljančani vsakogar spr&jeli kot rddnega sina, rodno hčer. Toda veličirio tega dne je naj-¦globlje občutil tisti, ki je sarxi 'doživljal ljubljanskoi epopejo. Borci iii aktivisti,Id sp.kakor-koli pripomogli, da je bila Ijjubljana zibelka upora in ljudske oblasti na Slovenskeim, vsi tisti, ki .so nenehno gledaii smrti v o6i, ko so se v me-stu, ograjenem z yisoko žičiio pgrajo, upirali .okupatorju in domačim izdajalcem. Zanje. je po junaškem boju; odpovedo-vanju do skrajnosti in more^i temi nasilja, zašijalo sonce svo-bode še posebno toplo in svet-lo. ¦•.•                              •
Nemjci so kmalu po prihodu y Ljubljano iz vseh vrst izda-jalcev ustaiiovili .'. »Šlovensko domobransko legijo«. Kot iz-dajalska vojaška formacija so imeli domobranci tiidi izdajal-ske naloge: sfcupaj z Nemcd šo se bojevali proti ¦ partižaiiskim enotani, skupaj z akupatorjem pa sq tudi skušali pokoniti do-tlej rieuklonljivO Ljubljano. Pri ozvajahju te druge naloge šb domobranci v nasilju celo pre^' kašali Nemce. Samo domobran-ci .so v Ljubljani' aretLrali in sferahotno' mudili več kot .6.000 Ljubljančanov, ki so jih.potem Nemci odvlekli v svoja žloglas-na taborišča smrti. Dan za dnem — vse do ure osvobodit-ve — so vdirali domobranoi v domove in •vjlačili ljudi v za-pore. Samo janu&rja in febni-arja 1945 so aretirali okrog 500 Ijubljanskih aktivistov in pripadnikov OP. Več sto ljudi so ubjli pri mučenju v zapo-rih ali pa kje v ljubljanski •okolici.                  '
Pomobranci niso tmeli vse opotre le pri Nemcih, ampak tudi pri slovenskd protikomu-nistični reakoiji, zdrdženi v »narodnem. .odboru — NO«. »Narodni odbor«, ki se je jav-no izdinjal Nemcem, pa je bil tajho povezan tudi z reakcio-
narja v zapadnem zavezniškem . tafooru in z jugoslovansko be-gunsko vlado y Loridonu. Ita-čunali so s tem,, da bodo pp umiku Nemcev Slovenijo za-sedle angloaineriške enote in da bodoz njihovo pofnočjo in z doonobraiisiko v&jslko prevze-li oblast. Tako je hqtela proti-komunistična -rKikcija, z enim samim udarom, z - nasilnim prevzemom oblasti, uniditi vse, kar je svobodoljubno sloven-sko ljudstvo s težkimi žrtvami izvojevalo y štirih letih boja. Toda dogodki so se prehite-vali z mrzlično naglico. Popol-na vojaška in politična zmaga bbjujpčega se slovenskega ljud-stva je prdsilila NO k- zadnje-iftu brezupnemu koraku. 1. ma-ja je Jugoslovanska armada ob sodelpyahju več tisoč trža-§kih delavcev osvobodila Trst. Iz Trsta proti Gorici in naprej po dolini Sočfe" je prodiral del motoriziranih enot IV. Arma-de, VII. tooipus in XXIX. Her-cegdvska divizija sta dobila povelje za sklepne operacije protd soyražniku iia Dolenj-skerri in Notranjskem. Vse bblj je kazalo, da bo hairodhoosvo-bodilna vojska prišla v Ljub-ljano prej kot zabodni zavez-niki. Vse večja pa.je bila tudi nevarnost, da partizanska voj-• Ska domobrancerh in »narod-. nemu bdboruš odreže tirnik.iia Kotroško -r- v okrilje ziahodnih zaveznikov.-       , .
: , Slovenska reakcija se nikpli rii uprla Pkupatprju, niti tedaj, kp sp mu tekli zadnji dnevi ria sipvejisklh tleb', 5eš da bi bi]p tp »nempralnp« in bi na-redilo na Nemce »slab vtis«. Pač pa je »narodni pdbPr« ,2.. maja 1945 pisai ganeralu Rosenerju, da »namerava v inteiresu PbstPja- slpvengkega narpda, takp kot tudi v inte-.resu javnega reda proklamira-ti nacionaliip deželp Slovenijp in vzppstaviti ¦prpvizpričiio vla^ dP«. In dalje: »Prevzem vlade ne bp spremenil naše pdlPčit-ve za pdločen bpj pfpti ban- ¦ ditpm na našem teritPriju.« 2Iastopniki ' NO so . isti dan, 2. maja, od R6senerja tudi ustnp zahtevali predajo civil-rie oblasti in   pbveljstvo   nad
dpmpbranci, odstop generala Rupnika z mesta predsednikS Ljubljanske pokrajine in pof veljnika ' slpvenskega ¦ dbmoi branstva iri izrpčitev težkega in avtpmatskega ocrpžja. Zatp pa je predsednik NO, dr.. Jp-že Basaj, RSsenerju obljubil, da bo »slovensk^ narodna voj-ska« nemškim enotam zavaro-vala .uinik dP Kafavank. R8-sener -je vse zahteve pdlPčnp pdklpnil:                                 -,
Kljub temU' neuspehu je »nav rpdni PdbPr« 3. maja zvečear ' sklical v »dpmpbranski dom« na Tabpru zastopnike predvoj-nih meščanškib. strank na zase-daiije takp imenovane ¦ »tabor-ske skupščine«. »Skupščina« je izbrala začasnp vladp — »slo-venskp narodno predstavni-štvo« — in sprejela uredbo o ijslovesraski   vojsfki«.   Z   zaseda-
aja sp ppslali borapjavke kralju Petru II., Winstonu Chiirčhil; lu, Harryju Truinanu tn dor'. )Mfi-"hi, Kreku, Žlanu. jugoslovanške begunske vlade, ,-s prošnjo, iiaj angloamerdška vojska čtopr^j zasede Slpvenijp in . piepredi prelivanje krvi.
Naslednji dan, 4. maja, je, bil • v Slpvencu objavljen. proglas »tabprske skupščine«; V njem tinarpdni pdbpr za Slpvenijp« prpglaša, da je bila »V smslu. Atlantskega pakta in drugih svečanih izjav demofcratičnih zaveznikov« za vse' slovenskp pzemlje. ustanpvljena narpdna država Slovendja, kpt sestavni del dempkratične federativne kraljevihe iFugošlavije. »Sloyen-ski domobranci in čruge narod-ne piboaipžene enote sp se sta-yile v službp Narodnfega pdbb-ra za Slovenijp, že pplpžilfe vo-
jaškp prisego kralju. in sloven-skemu narodu ter stopile y slo-vensko vojsko kot sestavni tiel kraljevske jugoslovanske voj-ske y dpmovini«.
Ko je general Rosener izve-del za proglas, je ufcazal takoj ustaviti delo v .tiskarnah in za-plehiti še neprodane priijierke lista.
Na umiku iz Jugoslavije je 3. tnaja jpribežal v. Ljubljanp del nemške anmadne grupe »E«. Isti dan je poslal Roserier del svojega štaba na Koroško, da pripravi tam vse pPtrebno za umik. 4. Jjiaja je vi^oki k<y misar za Jadransko primorje to .tepiroški gauleitef Priedrieh Ra-
' ine<r ukaaal RSsenerju, naj ugo-di zahtevi NO glede predaje po-litičnpi oblasti, odlo&tčv glede predaje vojaške oblasti pa je
. prepustil njemu. Sredi ra2ssula in prip^rav za beg, je Rosener prepustir »narodnerau odboru razen' civilne oblasti tudl po-veljstvo nad slovenskim domo-branstvom, ki se, je preimeno-valo v »Ljubljansko . divizijo slovenske narodne vojske«. Ne-
%kaj ur p.G prevzeinu oblasti, 5.
* maja 1945, je' : večina članov »vlade« in »parlamerita« ,pobeg-nila na K&roško, domobrance pa prepustila Nemcem: Tp je bilo prav, na dan, ko je, bila, v Ajdovjsčini ob navzpenosti tiso-čev navdušenih ljudi izvoljena prva slovenska ljudska vlada! »Šlpvenska vojska« se je vse do konca bojevala ob stoani Nemcev in se skupaj z njanii utedila na zunanji obrambni čr-ti pred Ljubljano: Sostrp—-Z&-dwoir — Orlje,— Lavrica —- Orna vas —: Bevke' — Log —' Vrzde-nec. V zadnjih ogorčenlh bojih za osvoboditev Ljubljane je padlo še mriogo btjreev. Samo' ha Orljah je imela'Gubčeva bri-gada — 2 dni pred osvobodit-vijo — 50 nirtvih dri okrOg 100 ranjenih. Ko so enote XVIII; di-vlzije 8. maja osvobodile Lav-rico in s6 tudi druge partizan-ske enote, predrle sovražniko-vo obrambno črto, so začele nemgk^ in domčjbranske' ;enote
. 8. maja zv.ečer bežati iz Ljub-
.ljane.*      •         .                   ¦
Ljubljahčani, ki so se že nprzr ličnp  pripfavljali na. sprejem
partizanov, so ob »taborski skupščini« že vnaprej napove-dovali, da je tP ;le »muha eno-dnevnica«. Vedeli so, da ni ve.č daleč dan;Tco bpprišla^v Ljm-bljano osvobodilna vojska in z njo pr^va ljudska oblast, ki se je gradila ysa leta bpja. To jjm je dalo mp6, da so prenesli hu-de preizkušnje; ki so jdh- čakale. y haslednjih dneh.
Ob inrzUčnih pripravah NO na prevzem oblasti so vršili do-. mpbrauci prav tako mrzlične »čistke« nasprptnikov, njihove sampzvane Pblasti. Aretirali so še več desetin pripadnškpv OP. Na dan »taborske' skupšdine« so Pdvlekli iz Ljubfjane še zadiiji transport zappraikov proti.ta-borišču. blizu Ribrtice, vendar je transport' naletel i;a Irpnto ih se je moral še isti dan vr-niti. Toda vrnilo se je manj za-pornikoy —-nekaj so jdh domo-. brancifSpotoma v svojem gne-yu libili, precej jih je pobeg-nilo. V prvih jutranjih urah 4. maja je odvlekla domobran-ska policija iz zapora v prisil-ni delavniči 28 pdločnih bprcey osvoboditoega gibanja. Blizu Tupjaka so. žrtve po nečlove-. Skem mučejijci ulbiili in še mrfcve avartositob iznaikazili.
Domobranska policijS, ki je". ,strahovala zapoanike V prisilni delavniei, je na dan »prpglasa, narodnega odbora«' obještno iti sadastiBno ppniževala in mučila »komunisjtidno drhal«.-Nasled-njega dne/ko je vlada pobeg-hila, pa jP. je za^jel prieplah. ZažigaJi sp dokumenfe in še pripravljali ha beg. Zaporni-kom so pp^brali vse, kar je bi-lo še kpličkaj vrednega, potem pa so jih postopoma izpušSali.
Borbena Ljubljana pa je ob vsem tem .na^fljli in ob. stal-riih nočnih vdorah doraobrfan-Cev v, stanovanja, živela svbje, globoko ilegalno življenje.    .
Hela Skiilj, ki je takrat vo-dila vse delo v Ljubljani, je zapisala: »Zadnje 14 dni pred osvoboditvijo so se v vsaki hi-ši -pripravljali na osvoboditev. žerie so šivale zastave. V trgo-vinah' so prodajali sloveriske zastave v žačetku brez zvezd,
Nadaljevanje na 8. strani
Nadaljevanje s 7. strani
kasneje z zvezdicami. Ljudje so jih trumoma kupovali, čeprav je policija zapirala kupovalce in prodajalce, nekoga celo ubi-la.
Medtem so bile že formira-ne grupe Najrodne zaščite, ki so zbirale orožje ter pazile na gibanje narodnih izdajalcev.
Po streljanju aktivistov na, Turjaku je policija preostale aktiviste izpuščala in ti so se takoj javili na delo. Z njimi smo sestavili zasilne rajonske odboire OF. Zadnji teden pred osvoboddtvijo je okupator gro-zil, da bodo zaprli ali celo stre-. ljali družine vidnih aktivistov in borcev. Mnogo družin se je umaknilo iz svojih stanovanj, Vendar so kljub temu neustra šeno sodelovale v pripravah na osvoboditev.«
Oboroženi oddelkii Narodne zaščite so imeli polne roke de-la. Razoroževali so Nemce in domobrance ter čuvali javne zgradbe. Domobranci so vse do ure premirja razstreljevali svoje utrdbe na gradu, blizu Cekinov^a gradu razstrelili dva rova z municijo, pokončavali in uničevali vse, kar so mogli, med drugim tudi klavnico in hladilnico. še celo na dan os-voboditve so grozili, da bodo pognali v zrak vsa javna po-slopja in zastfupili vodovod. Le pravočasnemu in odločne-mu nastopu NZ gre zahvala, da domobranci v obupanem be-su niso povzročili hujšega zla.
Zadnje dni pred osvoboditvi-jo so se pomikale proti Gore-njski nepregledne karavane be-guncev s podeželja. Ljubljanča-ni so jih prepričevali, da so žrtve lažne propagande in naj se vrnejo na svoje dpmove. Ne-katere so res prepričali, velika množica pa je nadaljevala pot v neznano. V noči od 8. na 9. maj in še v jutranjih urah 9. maja je ljubljanski tlak bob-nel od korakov in vozil umi-kajočih . se domobrancev in Nemcev.
Medtem pa je bila borbena Ljubljana s tisoč vezmi pove-zana z osvobodilno vojsko. Za-ščitniki in obveščevalci so se drano prebijali iz ograjenega mesta in skozi fronto do šta-ba VII. korpusa, da so do po-tankosti poročali o dogajanjih
v Ljubljani. Nazaj v mesto pa so prinašali najlepšo vest — svoboda je blizu.
O polnoči med 8. in 9. rtia-jem je začeio premirje — po vsej Evropi so morali Nemci in njihotfi hlapci položiti orož-je.
Zaščitniki so bili vso noč v akcijd, tisti, ki so ostali doma, pa so se mrzlično pripravljali na veliki dan. Povsod so jema-li iz varnih skrivališč zastave, transparente in cigairete, žene so pekle drobno pecivo. Vodst-vo OF in Narodne zaščite je v Košakovi slaščičarni v današ-njd čopovi ulici n^retrgano sprejemalo poročila in dajalo navodila. V Blasnikovi tiskar-ni so hiteli tiskati slavnostno številko Slovenskega poročeval-ca, ki je šla ob 7. .uri že od rok do rok.
9. maja ob 5. uri zjutraj so se z glavne železniške postaje oglasile sirene. Glas svobode!
Začel se je nov dan, začetek svetle bodočnosti. Bilo je, ko da se je na mah pomaknilo v pozabo vse zlo, ki so ga ljud-je doživljali še včeraj. Tisoči so krasili okna in vrata z ze-lenjem, -pripravljali šopke za osvoboditelje, raizobešali zasta-ve in zastavice. Cez širino ce-stišč so spretne roke razpenja-
le napise s pozdravi osvobodi-teljem.
Še pred 1. uro so bile ulice prepolne srečnih ljudi, ki so nosili cvetje, zastavice in skromna darila. V gostih špa-lirjih so množice navdušeno poadravljali pešce, kolesarske patrulje, konjenike, mototriste in avtomobiliste in jih zasipa-vali s cvetjem. Prvi so prišli v Ljuibljano borci oficirske šo-le Glavnega štaba NOV in POS. Za njimi so se proti Šiški po-. mikale udSrne enote XXIX. Her-cegovske divizije. Sledlle so enote VII. korpusa — najprej XV. divizija, proti večeru pa še XVIII. divizija. V vseh enotah XV. in XVIII. divizije je bilo mnogo Ljubljančanov in Ljub-ljančank, največ pa v X. bri-gadi XVIII. divizije, to je v Ljubljanski brigadi. Med posa-meznimi enotami borcev pa je korakala"v povorki ljubljanska mladina, ki je kljub vohunske-mu sistemu po šolah ohranila čisto vero v uro zmage.
»Povsod je bilo toliko navdu šenja, da smo pozabili na svoj ce,  ki  smo   jih  najbolj   želeii videti,« je pripovedovala štef ka   Brezarjeva.   »Partizani   so skakali z voz in objemaH svoj-ce,   znance   in   neznane   ljudi, medve s hčerko pa nikogar od
naših nisva videli. Čakala sem sina, hčer in zeta.« Mnogo Iju-di je med borei VII. korpusa zaman iskalo svoje najdražje. Nekateri so sicer že dobili spo-ročilo, da so padli, a so vendar-le še upali. Drugi so šele ob tej uri spoznali, da se ne bodo nikoli več vrnili. Toda _ta dan so bili prav vsi borci vsem hčere, sinovi, bratje in sestre. Kot svojim najdražjirn so jim ponudili prenočišče in jih po-gostili.
Medtem pa so aktivisti po vseh rajonih določali zbirali-šča za slavnostni sprejem vla-de, povsod so pripravljali transparente.
10. maja je prišla v Ljubljano prva slovenska vlada. Ljublja-na je bila že~od vsega začetka najtesneje povezana z razvojem ljudske oblasti. Odbori OF, ki so zrasli v Ljubljani prej kot drugod po Sloveniji, so bili prvi zametki ljudske oblasti. V l,jubl.iani se jp 16. septem-bra 1941 Vrhovni plenum OF konstituiral v Slovenski narod-noosvobodilni odbor — SNOO, prvo predstavništvo ljudske ob-lasti na Slovenskem. V najtež-jih pogojih je poslala Ljublja-na več sto pozdravnih resolu-cij Slovenskemu Narodno Os-vobodilnemu Svetu — SNOS, prvemu slovenskemu parlamen-tu,   ki   je   19.   in   20. februarja
1944 zasedal v Črnomlju. Spre-mljala je njegovo delo in raz-voj vse do proglasitve vlade v Ajdovščini in mrzlično priča-kovala njen prihod v Ljublja-no. Od začetka Tržaške ceste dalje je prihod vlade navduše-^ no pozdravljalo več tisoč Ljub-ljančanov, na Kongresnem trgu in v bližnjih ulicah pa je več desettisoč ljudi vzvalovilo in s prekipevajočim navdušenjem vzklikalo, ko so se na balko-nu univerze pojavili člani vla-de in predsedstva SNOS. Prvi jepozdraivil vlado pesnik Oton 2upančič. ki je biil še vče-raj konfiniran v bolniški sobi, Za njim je spregovoril Boris Kidrič, prvi predsednik sloven-ske vlade. Rekel je med dru-gim: »Preživljamo zgodovinski trenutek, ko se je s prestolni-co Slovenije, svobodno belo Ljubljano, združila prva narod-na vlada Slovenije v slovenski zgodovini, vlada, ki je bila po-stavljeria kot rezultat naše os-vobodiine borbe.« Za Kidričem je zbrano množico pozdravil še predsednik SNOS, Josip Vid-mar. Ob vsakem govoru je da-jala nepregledna množica glas-no duška svoji prekipevajoči sreči, svojemu navdušenju.
še dolgo po končani sloves-nosti je s Kongresnega trga do-nel glas harmonike in petje. Ljubljana je slavila do poznih nočnih ur.          Marica Čepe