Poštnina plačana ¥ Slovenski Cena Mn !"• Sfev. 7. V Ljubljani, torek 10. januarja 1939. Leto IV Vesti 10. januarja Roosevelt nadaljnje politiko pokojnega ameriškega predsednika Wilsona, ki je s svojim nespretnim ravnanjem pripeljal Ameriko v svetovno vojno. V tem smislu je sedanjo ameriško zunanjo politiko obsodil sloviti ameriški radijski pridigar P. Coughlin, ki ima na ameriško javno mnenje silovit vpliv. V Berlinu so včeraj slovesno dali v rabo novo veličastno poslopje nemškega kanclerstva. Palačo, Iti je v pročelju dolga skoraj pol kilometra, je zidal mladi arhitekt Speer. Idejne osnutke pa je naredil Hitler sam. Pri slovesnosti je imel Hitler govor, v katerem je dejal, da novo delo dokazuje sposobnost nemškega naroda in da je nemška prestolnica potrebovala za svoj vrhovni urad tako veličastno poslopje. Češkoslovaški zunanji minister Chvalkovski bo odpotoval v Berlin 15. januarja. Madžarski zu-nanji minister Czaky pojde tja šele 21. jan. Guverner Angleške državne banke Montague Norman in predsednik nemške državne banke dr. Sihacht sta imela zadnja dva dneva v Baslu ves čas razgovore, ki so se nanašali na trgovino med obema državama in na ureditev judovskega izseljevanja. Angleško nogometno zastopstvo bo letos 13. maja igralo tekmo z italijanskim zastopstvom v Milanu, 20. maja pa z našim zastopstvom v Bel-gradu. Angleški, francoski In nemški poslanik v Wa-smngtonu so imeli včeraj važen posvet s pred-, sodnikom Združenih držav Rooseveltom. “gipt in Italija bosta v kratkem sklenila pogodbo o nenapadanju. Italijanski poslanik na egiptovskem dvoru MazzoJini je včeraj obiskal predsednika egiptovske vlade. Ta mu je razložil egiptovske zahteve glede morebitnega sporazuma. Narodno-soeialistično bojno organizacijo so začeli z vso naglico urejati Nemci v memelski pokrajini. Te bojne čete bodo štele 20.000 mož. Predsednik mednarodnega odbora za izseljevanje Judov iz Nemčije Roblee je danes dopotoval v Berlin, kjer bo obiskal maršala Goeringa, dr. Schachta in notranjega ministra dr. Fri-cka ter se z njimi posvetoval o ureditvi ju-dovskega izseljevanja. NemSki gospodarski minister dr. Fuuk je bil vče raj sprejet pri Mussoliniju in se z njim dol-go razgovarjal. Danes je odpotoval iz Italije. Predsednik češkoslovaške republike dr. Haeha je podpisal ukaz o sklicanju češkoslovaške avto-nomno zbornice, ki se bo sestala 18. januarja, a angleSkih državnikov v Rimu bo služil bolj-medsebojnemu razumevanju, politične-drin^r?06?tK^atSlcemu sodelovanju med obema v uKodno vplival na razmerje PiŠ6i° a»gleški listi ob odhodu predsednika Chamberllina in zuna-njega ministra Hali!axa v Rim Načrt n nov volivni red bo predložila francoska vlada zbornici na prihodnji seji. Z novim vo. livnim redom bi uvedli proporcionalne volitve. Perzijska vlada je odpoklicala vse osebje svojega poslaništva iz Pariza. To je posledica nedavne odpovedi diplomatskih etikov med Perzijo in Francijo. Osebje je odpotovalo danes iz Pariza. Direktni vlaki .med Prago in Bukarešto bi bili morali začeti voziti včeraj po progi, ki drži cej ukrajinsko prestolnico Hust V zadnjem iHeiwt pa 80 %džari razdrli tisti del proge, Madžari Sd SSSBf SSuSTkatur° 80 sodbi. Romunija l „ V ? dunajski raz- Budimpešti, promet Pa ^ Jfga Pn.tozila v začeti. pa 86 vseeno ni mogel Zaradi sprememb v japonski vladi in ^ podministrov ter osem ministrskih sHikov _5„.nj,‘ho,Va mesta 1)0(10 še ta leden imenovani svetnikov. novi ljudje. ° ieaen Angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina bo med obiskom v Rimu nadomestoval finančni minister John Simon. Litvanska vlada je izdala odredbo, po kateri je na memelskem ozemlju nemščina priznana ^ kot enakopraven jezik z litvanščino. Wsjveč orožja je lani kupila v Združenih državah Anglija in sicer za 30 milijonov dolarjev. Za Anglijo se vrste Holandija, Indija, Japonska, w . Kitajska, Argentina. Francija in Kanada, "»jstarejšo ciganko na svetu, neko Kozerovo, 60 včeraj pokopali v Gdiniji. Učakala je 118 let. Bolgarska kraljica Ivana je snoči potovala 6kozi Belgrad v Rim, kamor gre obiskat sestro Ma- Vlaii «?’ ie ^ud° bolna. ? **a^Patske Ukrajine predlaga Madžarom, iim inf ^ Ungvart in Mukačevo, za kar bi Aneleško vn1jmci ^stopili 25 svojih vasi. pravem etan £dal° P°rfil0 0 noDisnifl vso ;Ii. „Pa,estlni- V njem natančno v Sveti deželi. iKSffifSfc,*1 so)bile ,izd.ane 6tvarnimi navedbami izrini^ zato,, da bl 8 ročanie Anrrliii npmi- P^bll° neresnično po-Stfni PNjaznib listov o stanju v Palestinska konferenca v Londonu ^ t kem sestala. Vse arabske držaVe t Ula\'e svoje odposlance, le za Jude še ni eotovn jih bo zastopal. Na konferenci b^ skušali rešiti vprašanje arabsko judovskih nasprotji zlasti pa vprašanje naseljevanja Judov v Pale-etilni. Egiptska vlada je predlagala, naj Ui konferenco kot predsednik vodil kot predsednik vlade Chamberlain. "evet smučarjev je zasul ogromen plaz pod Mont Blanoom v soboto popoldne. Do sedaj še ni nič znanega, koliko so uspeli reševalca, ki so takoj po obvestilu odšli na kraj nesreče. Malo verjetno je, da bd našli med ponesrečenci še koga v ..^vega. e'>kanski požar je izbruhnil v gozdovih nedaleč od avstralskega mesta Melboumeja. Alarmirani so bili gasilci z vseh bližnjih in daljnih krajev, ker utegne ogenj zahtevati tudi več 'Moveških žrtev, kajti sredi gozda je bila majhna naselbina, pa ee prebivalci zaradi obkrožajočega ognja ne morejo rešiti. Boje ee, da bi poleg enega angleškega častnika, ki je že 2R n/2P.rel’ na81° smrt 56 20 drugih prebivalcev, o.uuo funtov šterlingov ca nove bojne ladje j« eklojula dali egiptovska vlada. Kratek obisk angleških ministrov v Parizu danes Anglija ne bo posredovala v sporu med Italijo in Francijo Pariz, 10. jan. o. Uradno poročajo, da je angleška vlada sporočila francoski, da sta predsednik Chamberlain in zunanji minister Halifax odklonila posredovanje v francosko-italijanskem sporu. Angleška državnika bosta pri obisku v Rimu svetovala Mussoliniju, naj za ureditev tega spora začne neposredne razgovore e Francijo sama Chamberlain in Halifax sta danes ob 11 odpotovala iz Londona in bosta ob 17.40 v Parizu, kjer se bosta ustavila za kratek posvet s francoskimi državniki. Pri tej priliki bo francoska vlada sporočila svoje mišljenje glede zahtev, ki jih Italija zadnje čase stavi na Francijo. Francosko stališče do teh zahtev je naslednje: 1. Francija ne bo odstopila nikomur niti pedi svojega ozemlja in ne bo dopustila, da bi se kdo dotaknil njenega kolonialnega imperija, bodisi naravnost, bodisi posredno, kakor sta to mišljenje povedala znnanji minister Bonnet in predsednik vlade Daladier na svojem potovanju po severni Afriki. 2. Francija odklanja vsako zahtevo glede tega, da bi Italiji odstopila Džibuti, ki je bistvenega pomena za njeno pomorsko zvezo z Daljnim Vzhodom. 3. Francija je pripravljena sodelovati z Italijo pri izkoriščanju železnice iz Džibutija v Addis Abebo, kar je dokazala s tem, da je italijanski vladi prodala 2500 dcinic te železnice in da je omogočila povečavo prometa na tej progi. 4. Glede Sueškega prekopa in udeležbe Italije v upravnem svetu prekopne družbe, naj se Italija pogaja z Egiptom, ki bo končno lastnik prekopa, vsaj koncesija, ki jo je svoječasno dala egiptovska vlada družbi, ugasne leta 1968. 5. Tunis je francoski po prosti odločitvi vseh prebivalcev, kar so jasno pokazale manifestacije in izrazij zvestobe do Francije med potovanjem predsednika Daladiera. G. Francija bo držala besedo, ki jo je dala Italiji glede ureditve severnoafriških vprašanj leta 1935. in smatra to pogodbo za veljavno navzlic italijanskemu preklicu. 7. Francija se je pripravljena pogajati z Italijo na podlagi pogodbe iz leta 1933. in skleniti z njo nekaj dopolnilnih sporazumov, če hoče Italija nadaljevati razgovore, ki so se začeli spomladi leta 1938 v Rimu. Ves francoski današnji tisk to uradno sporočijo razlaga in poudarja, da Chamberlain ne bo v Rimu posredoval med Francijo in Italijo. Premirje, posredovanje štirih velesil obnovitev monarhije v Španiji to bodo glavne točke jtalSk;ansko angleških razgovorov v Rimu London, 10. jan. o. Ob odhodu angleških ministrov v Rim trdijo v vodilnih političnih londonskih krogih, da bo glavni del razgovorov med Anglijo in Italijo v Rimu veljal ureditvi Španskega vprašanja. Boji ▼ Španiji so zadnje dni dosegli višek tako v Francovem prodiranju proti Barceloni, kakor v rdeči ofenzivi na estremadurskem bojišču, ker hočeta obe španski stranki doseči do pogajanj v Rimu čim več uspehov, da bi pri teh pogajanjih za eno kakor za drugo govorilo čisto stvarno stanje. Za razgovore med angleškimi in italijanskimi državniki sta nacic nalistična in republikanska vlada poslali v Rim svoje opazovalce. Vlado generala Franca bo zastopal te dni v Rimu vojvoda Alba, nacionalistični diplomatski predstavnik v Londonu. Te opazovalce bosta Chamberlain in Mussolini povabila k razgovorom, če bo to potreba. Mussolinijeva misel glede španqe je, da bi za sklenitev miru tam posredovale tako imenovane miinchenske velesile, ki naj bi končno uredile Španijo. Za tako urejevanje sta po angleškem mnenju potrebni dve stvari: odpoklic vseh italijanskih prostovoljcev iz Španije in pa sklenitev premirja. Mussolini je pripravljen tem angleškim zahtevam ugoditi, toda pod pogojem, da bodo štiri velesile pri morebitnem posredovanju v Španiji upoštevale italijanske želje in zahteve. Ker bi velesile urejale španski spor seveda po trenutnem posestnem stanju, je razumljivo, ^ zakaj si obe vojskujoči se stranki prizadevata, bi dosegli še zadnji čas čim več uspehov na bo-jiščah. _ Zdi se, da Anglija misli o posredovanju velesil ni nasprotna. Pač pa so angleški odločujoči ljudje prepričani, da bo za Španijo najbolje, če se tam obnovi monarhija. Pri rimskih razgovorih se bosta Anglija in Italija porazgovorili tudi o tej stvari Da bo vprašanje o obnovitvi monarhije v Španiji na sporedu rimskih razgovorov, priča dejstvo, da je včeraj odpotovala iz Londona v Rim bivša španska kraljica Viktorija s hčerko Marijo Kristino. Med bivšo špansko kraljico in med bivšim kraljem Alfonzom, ki sta bila ločena, a sta se pozneje spravila, ni še prišlo do sporazuma glede tega, kdo naj bi ob morebitni obnovitvi monarhije zasedel španski prestol: ali Alfonz sam, ali bivša kraljica, ali princ don Juan ali njegova žena kneginja Marija Kaže, da se bo po obisku Chamberlaina in Halifaxa v Rimu špansko vprašanje premaknilo v odločilno razdobje. Izjava predsednika vlade dr. Stojadinoviča dopisniku francoskega dnevnika: Zakaj so potrebne dobre trgovske zveze med nami in Francijo i*ariz, 10. januarja, m. Dopisnik >Petit Pari-sienac je za pravoslavne božične praznike obiskal v Saint Moritzu predsednika jugoslovanske vlade in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča, ki mu je pri tej priliki dal daljšo izjavo o gospodarskih od-nošajih med Jugoslavijo in Francijo. Dopisnik »Petit Parisiena« je dr. Stojadinoviču kot prvo vprašanje zastavil tole: . »Guverner vaše Narodne banke vas je obve-; stil o razgovorih, ki jih je imel v Parizu pretekli teden s finančnim ministrom Reynaudom, zunanjim _ ministrom Bonnetom in ravnatelji našega trgovinskega in finančnega ministrstva zaradi povečanja jugoslovanskega izvoza v Francijo. S teni ui dosegli, da bi se služba francoskih posojil v Jugoslaviji nadaljevala pod sedanjimi pogoji.« T . • Stojadinovič je na to vprašanje odgovoril: >io je točno. Srečen sem, da je naš marljivi odposlanec naletel v Parizu na takšne ugodne odgovore.« ° Dr. Stojadinovič je potem govoril o francoskem finančnem ministru Reynaudu, katerega osebno pozna kot prvovrstnega gospodarskega strokovnjaka, prav tako pa tudi sedanjega zunanjega ministra Bonneta in trgovinskega ministra Gen-tina, ki zastopa misel o orientiranem, to je po državi usmerjenem gospodarstvu. Dr. Stojadinovič je o te vrste gospodarstvu dejal, da še ni razvidno, ali j© v Franciji rodilo vedno stvarne uspehe. Dopisnik pariškega dnevnika je na to ugotovitev predsednika dr. Stojadinoviča dejal da je pobuda sedanjega francoskega trgovinskega ministra res bila sprejeta s precejšnjo nezaupljivostjo. Nato je dr. Stojadinovič dejal: »Francoski podpisniki jugoslovanskih vrednostnih papirjev hočejo, da bi jim mi izplačevali v frankih. Toda, da bi imeli franke — jaz jih ne fabriciram — je potrebno, da Franciji prodam zadosti naših proizvodov. Drugače bi mogli izplačevati vašim podpisnikom samo v dinarjih.« Francoski časnikar je pripomnil: >To ravno ni pripravno za plačevanje peku in mesarju v Franciji.« . ,r. Stojadinovič: »Popolnoma se strinjam s JP.’ toda orientirano gospodarstvo g. Gentina bi f' vladi omogočilo* da usmeri francoske kupce v 10, da bi kupovali naše izvozne predmete na našem trgu. Zagotovaljam vam, da so naši proizvodi dobri, čeprav jim francoska trgovina ne posveča tiste pozornosti, kakor jo zaslužijo. v? tem, da bi se usmerili malo proti nam, ne bi škodovali naši ^ m vaši trgovini, gotovo pa bi koristili francoskim lastnikom naših obveznic. Orentacija ostane načelo zdravega razuma. Ni se treba bati besed. Jaz sem po šoli in po kulturi Htibodnjak, učenec vaših velikih gospodarstveni- kov. Pa kolikor sem pristaš gospodarskega liberalizma, ne morem iti preko neobhodnih potreb ter sem tudi sam v toliko bolj za orientirano gospodarstvo vašega trgovinskega ministra, ker vidim v njem,_ kar se nas tiče. ne samo način, da bi izplačevali vašim podpisnikom v frankih, temveč tudi, da bi dosegli enotnost v vašem izvozu. Vse to teži za tem, da naša izvozna trgovina postano bolj gibčna in bolj raznovrstna in da se prijateljsko obdrži dobra izmenjava blaga. Take tradicionalne zveze med našima dvema državama so dobrodošle. Verujte mi, da bodo v naši državi, ki je pretežno agrarna, naši kmetje z veseljem sprejeli vest. da bo naša koruza, tobak, les, slive in živina odhajala v Francijo. Gospodarske zveze v težkih dneh, ki jih preživljamo, imajo večjo važnost kakor kdajkoli prej. Te zveze so pomožno sredstvo za zgodovinske in duhovne zveze med Francijo in Jugoslavijo. Če naj so orientirano gospodarstvo vašega trgovinskega ministra usmeri bolj proti Vzhodni Evropi, boste naleteli na mojo državo kot prvo postajo za vaša naročila. To so moje želje na današnji dan Kristusovega rojstva in za novo leto.« Sotrudnik >Petit Parisiena« je dr. Stojadinoviču dejal, da bo sporočil njegove želje Franciji. Belgrad, 10. januarja, m. Na povabilo francoske vlade je odpotovalo včeraj v Pariz jugoslovansko trgovinsko zastopstvo, ki se bo tam pogajalo za zboljšanje trgovinskih odnošajev med obema državama. Proslava kraljičinega rojstnega dne na dvoru Belgrad, 10, januarja, AA. V proslavo rojstnega dne Nj. VeL kraljice Marije je včeraj ob 11.15 bila v dvorni cerkvi na Dedinju služba božja, ki so se je udeležili Nj. Vel. kralj, Nj. Vis. kneginja Olga, Nj. Vis. kraljeviča Tomislav in Andrej in kneževiča Aleksander in Nikola, dvorne dame in civilni in vojaški dom Nj. VeL kralja. Najmanjšega človeka na svetu so ukradli London, 9. januarja. Pred dvema dnevoma je policijski nadzornik v londonskem Scotland Yardu, ki je imel nočno službo, doživel nenavadno razburjenje. Ob dveh zjutraj je zabrnel telefon. Prestražen ženski glas je sporočil: »Tu cirkus Bencam Mills... Izginil je »princ Domsin« ,,, Ugrabili 60 ga .,, Ukradli ...« »Kdo je ta princ«, je spraševal nadzornik, misleč da gre za kakega tujega kneza, ki se mudi v Londonu, in se je bal kakih neljubih diplomatskih zapletov in škandalov. Zenski glas na drugem koncu žice je nadaljeval: »To je naš pritlikavec, iz cirkusa... Najmanjši človek na svetu .., Največja privlačnost našega podjetja ...« Zdaj si je bil nadzornik brž na jasnem, za koga gre. Princ Domsin je vendar ena naj večjih sedanjih cirkuških zanimivosti v Londonu, kakor je rekla ženska na telefonu in osvežila s tem policistu spomin. Princ je visok vsega 45 centimetrov, tolika kakor pol srednjevelikega časopisa. Vsak večer je nastopal v Millsovem cirkusu v družbi finskega orjaka, ki meri 2 metra in 45 centimetrov, torej natanko dva metra več od pritlikavca. Policija je takoj odredila preiskavo in še ponoči ugotovila, da je mali mož izginil. Po predstavi je bil še v loži s svojim ma-nažerjean, Nemcem. Ta je za trenutek odšel. Ko 6e je vrnil v ložo, ni bilo »princa« nikjer. V cirkusu je nastalo hudo razburjenje. Nekdo od gledalcev, ki so še postajali pred cirkusom, je povedal, da je videl nekoga, ki je pritlikavca nesel v rokah. Manažer t<>*a ni hotel verjeti, češ da je pritlikav-« star- 32 let, bitje čisto normalne s pameti, zelo odločen. Ni se nikda . Lotil nositi nikomur drugemu kakor svojemu nemškemu skrbniku. Njegova življenje je bilo brez vseh skrivnosti.., V cirkusu je bilo vse obupano zaradi izgube. Policija je bila prepričana, da gre pri stvari za grd, nečloveški zločin nad pritlikavcem. Nočna preiskava polioije ni privedla do nobenega sledu. Ob 6 zjutraj je cirkuškega nočnega čuvaja prebudil zvonec. Mož je naglo odiprl vrata in je ravno še ujel s pogledom elegantno žensko visoke postave, ki je imela obraz zakrit z gostim pajčolanom, Zenska je naglo postavila na tlak ... princa Dojmsina, potem pa planila v avtomobil in oddrvela v noč. Policija si zdaj beli glavo, ali je najmanjši človek na svetu postal žrtev slabe šale, ali so ugrabilci imeli s svojim dejanjem tudi kake druge namene: izsiljevanje ali kaj takega, pa jim ni uspelo. Pritlikavec sam je bil tako zbegan, da ni mogel povedati niti besede. Zadevo, ki je vzbudila v Londonu veliko pozornosti, policija preiskuje naprej. Uradni volivni izidi iz savske banovine Belgrad« 10. januarja, m. V prostorih narodne skupščine bo zasedal tudi danes glavni volivni odbor. Ker pred pravoslavnimi božičnimi prazniki ni mogel končati svojega dela, bo zaključil pregledovanje votivnih rezultatov za donavsko banovino na današnji seji. Na včerajšnji 6eii je pregledal in ugotovil vo-livne izide za savsko banovino, ki so sledeči: Skupno je od 816.967 volivnih upravičencev volilo 657.292 volivcev, ali 80.47%. Lista dr. Stojadinoviča je dobila 112.386 glasov, ali 17.11%, dr. Maček pa 542.761 glasov, ali 82.56%. Za Ljotiča je glasovalo skupno 2147 volivoev, ali 0.33%. Po današnjem pregledu volivnih rezultatov za donavsko banovino, bo glavni volivni odbor začel deliti mandate posameznim političnim skupinam. Za to delo bo potreboval najmanj dva dni časa. Tako lahko pričakujemo, da bo s tem delom glavni vo-livm odbor končal 12, januarja. Vse gradivo bo pa potem odstopil državnemu odboru za narodno skupščino. Poročilo o delu glavnega volivn ega odbora s seznamom izvoljenih poslancev bo objavljeno tudi v »Službenih Novinah«, Nacionalistična vojska 30 km od Taragone in od morja Lerida, 10. januarja. o.JHitri in nenadni napad čet generala Moscarda je včeraj dosegel pomemben uspeh na bojišču pri Leridi. Moscardove čete, ki so napadle iz Bellvisa proti jugovzhodu, so zavzele več zelo važnih postojank ob cesti, ki veže Lerido e Cervero in Barcelono. Z uspehojn so nacionalisti zavrnili rdeče ter jih prilili na umik. Rdeči so med Lerido in Molleruso v zagati. Preti jim nevarnost, da bodo popolnoma obkoljeni. Na tem delu eo zajeli nacionalisti veliko ujetnikov. Nacionalisti so osvojili tudi na severu več vasi, med njimi Sida-munt, Fondares in Golmes. Na desnem boku pa operira divizija Navarra, ki bo vsak čas zasedla mesto Vimbodi, ki leži blizu mesta Montblanch v ravnini Vimbodi. Večji del cest, ld drže v Tar-ragono in Barcelono, je 6edaj v rokah Francovih čet. Takoj ko bodo zasedli Vimbodi, bodo nacionalistično čete prodirale proti Tamgoni, to je proti morju. Desna armada, ki se bojuje okrog Falseta in Reusa, je zdaj le še 8 km oddaljena od Falseta in od velike ceste, ki veže Reua in Tarragono. Nacionalisti se nadejejo, da bodo v najkrajšem času zasedli ti dve mesti. Franco čaka, da bodo rdeči pojenjali e protinapadi, potem pa bodo postavili v boj še močne rezerve in tako izvojevali odločilno bitko, ki ima za cilj zasedbo Barcelone. Nacionalistična vojska je zdaj oddaljena 35 kilometrov od Tarragone in od morja. Vremensko poročilo Bled; —9, sončno, 50 snega. Pokljuka? —10, sončno, 110 snega, pršič. Polževo: —2, 45 snega, pršič, sončno. Bohinj: —9, megleno, 95 snega, pršič. Sodražica: ——3 soji črto, 40 snega, pttitč. Nerode, ki srečuiejo človeka vselej ob napačnem času Zaman se jih ogibaš, ne otreseš se jih Ljubljana, 9. januarja. 2e staroslavni rimski pesnik Quintus Horatius blaccus je napisal znamenito pesem o nerodi, ki se je ne moreš iznebiti, če se je še tako otepaš. Sreča te kje na cesti, brž plane k tebi in te hrupno pozdravi. Na vso moč ga zanima tvoje zdravje, zdravje vseh tvojih domačih in sorodnikov, premoženjske razmere, skratka vse, kar bi nikomur drugemu niti ne prišlo na misel, da bi te vprašaL Mudi se ti, rad bi se nadležnega »morilca« iznebil, pa se ga ne moreš. Vselej še najde časa, da pohiti s teboj in kakor komar tišči vate. Vprašanje za vprašanjem ti zastavlja in če inu poskušaš ubežati ter podvizaš korak, ga podviza tudi on. Če zaviješ v kako poslopje po opravkih, ti zatrdi, da gre lahko s teboj, saj se mu nikamor ne mudi, ali pa da te bo počakal kar pred hišo. Nalašč se dalj časa zamudiš, ker upaš, da se te bo naveličal čakati, posebno, če je mraz. Pa se redno ušteješ. Ko spet stopiš na ulico, še vedno zvesto stoji na pločniku in ti še celo pravi, da si naglo opravil. Brž ves obupan najdeš kakšno pretvezo, da moraš sem in tja, vrtaš po možganih, da bi si še kaj izmislil in se ga vendarle odkrižal. Pa se ga ne moreš. S prav prijaznim obrazom ti napove, da te bo kar lepo pospremil, ker »da že tako dolgo ni inogel pošteno govoriti s teboj.« Kar tako na lepem ga ne moreš nahruliti, naj se izgubi tja, od koder je bil prišeL Nerodno ti je, saj je drugače čisto spodoben človek. Sam pa tudi ne more opaziti, da ti je nadležen, če postaneš zadirčen, si misli, da si morda ta dan slučajno vstal z levo nogo ali da si morda nerazpoložen ali pa da imaš mačka. Vse dopoldne ali popoldne leze s teboj, ne čuti ne utrujenosti ne lakote, morda te celo še povabi kam na pol litra, da bi te še lažje dolgočasil. Globoko se oddahneš, ko se končno vendarle poslovi Prihodnjič dobro paziš, da bi se mu izognil, pa vse zaman, 0 prvi priliki mu spet padeš v kremplje. Človek, ki te dolgočasi na ulici V misli zaverovan hitiš po ulici, kar ti nekdo od zadaj položi roko na ramo in te »aretira«. Po kratkem vprašanju, kako se počutiš, zaide na zadnji pereči predmet, ki zanima ta čas vso javnost Vseeno kaj je po značaju, vseeno ali gre za politiko, za šport, za literaturo, za umetnost ali za filozofijo. Tak možak je »doma« povsod in o vsem ima svoje »specialno« osebno mnenje, ki ti ga nemudoma začne razlagati in ne neha prej, dokler te ne spravi skoraj v omedlevico. Premakneš se dva, tri korake, pa te že zgrabi za rokav: »Stoj, I>očakaj, prijatelji Kaj pa praviš o tejle zadevi?« In še preden mu utegneš na vprašanje odgovoriti, ti že sam prične na dolgo in na široko razlagati. Bog ne daj, da bi mu poskušal ugovarjati! Tedaj šele vidiš, da je zlodej res tako črn in rdeč kakor ga slikajo. Celo grmado dokazov zvleče skupaj, pokrije te z njimi čez glavo. Posebno huda je, če je tak možak še zaverovan v samega sebe. Potem ni konca ne kraja anekdot, ki ti ga iz njegovih lastnih vrst prikazujejo kot najmočnejšega, najduhovitejšega, najljubeznivejšega, najlepšega in najboljšega junaka, tako popolnega, da 6i ga bolj niti misliti ne moreš. Koliko ti ima povedati o sebi. Tebe pa spreletavajo kar mravljinci, prestopaš se z mesta, poskušaš priti do besede, pa vse zaman. Ničesar ne opraviš. Dokler se ta poplava besed ne unese, sploh ne prideš do sape. Zaman se mu izmikaš, povsod najde za teboj. V lokalu dolgočasi vse prisotne, duhoviči ženskim močem, in ko spet stopita na cesto, po možnosti najde še kakšnega tvojega ali pa svojega znanca, pa slopi k njemu, da bi mu nekaj »sporočil«. Prosi te, da bi ga za dobro minuto oprostil in da bi ga počakal, ker te ima še o neki važni zadevi obvestiti. Na drugo stran ceste skoči, se pozdravi z znancem, pa te pusti stati tudi po četrt ure. Če pa mu skušaš pobegniti, si že vnaprej propadel. Prav v tistem hipu, ko jo misliš neopaženo ucvrti, se menda kar instinktivno obrne ter te zapazi in že je pri tebi ter spet beži s teboj po mestu okrog. Na noben način se ga ne moreš otresti. Coklfa za vio družbo V družbi imajo taki ljudje edino besedo, nikomur drugemu ne puste obveljati njegove. Vse vedo, o vsem so oni poučeni prav, drugi pa napačno. Zato tudi znanci skrbno pazijo, da ga ne Id bilo blizu, kadar so namenjeni, da bodo nemoteni in veseli prebili lep večer. Pa ga že hu-diman pritrese odkod, presneto dober nos ima, takoj zavoha, če se »kaj pripravlja«. Zavrniti ga ne morejo, ko pa s tako nedolžnim obrazom vošči dober večer« in vpraša, če sme prisesti. Spet je ves večer pokvarjen, kajti »morilec« je prav kmalu v svojem elementu. »Da ga je moral zlodej pri- nesti,« se huduje vsak potihem, reče pa mu nihče ničesar. Še hujše »mčre« pa so vinjeni ljudje, ki ti začno ali tožiti o svojih težavah, ali »razvijati misli« o visokih kulturnih, političnih, socialnih in filozofskih problemih. Včasih pa ti tudi pojasnjujejo svoje veličastne načrte za bodočnost. Kateri-krat se te drže ves večer kakor klop, drugič pa se selijo od omizja do omizja, pa se vedno znova vračajo. Ker so vinjeni, tudi tvoje zmerjanje ničesar ne zaleže. Najboljše je, če plačaš, se oblečeš in odideš. Je že tako, na svetu mora biti menda res vse, zato nam tudi nerode te vrste niso bile prihranjene. Obnovitev mariborskih telefonskih kablov Maribor, 9. januarja. Že nekaj let občuti Maribor veliko telefonsko mizerijo. Dosedanje telefonsko omrežje je že preobremenjeno ter 6e v nekaterih mestnih predelih že nekaj let ne morejo sprejemati novi naročniki telefonskih aparatov. Tako čaka sedaj v Mariboru že okrog 200 reflektantov na telefon. Sedaj je poštno ministrstvo odobrilo po;trebne kredite za razširitev in obnovo kabelskega telefonskega omrežja v Mariboru. Tozadevni gradbeni nalog je ministrstvo že izdalo ter je odprlo tudi že tozadevni kredit. Z delom se bo pričelo najbrže že meseca februaq'a. »Slovenski dom« je edini katoliški popoldnevnik! Maribor ima dobre stike z angleško trgovino Razgovor« mr. Stewensa z mariborskimi gospodarstveniki Maribor, 9. januarja. Danes zjutraj je prispel v Maribor angleški gospodarski odposlanec mister Stevvens, ki študira v naši državi vprašanje poglobitve medsebojnih trgovskih stikov med Anglijo in Jugoslavijo. Prihod mistra Stewensa je vzbudil v Mariboru veliko zanmanje. Malo je namreč gospodarskih središč v naši državi, ki bi imele toliko trgovskih stikov z Anglijo kot jih ima ravno Maribor. Saj je tu center jugoslovanske tekstilne industrije, ki je največji jugoslovanski uvoznik blaga — bombaža in bombažnih polfabrikatov. So pa tu še razna druga podjetja, ki se zanimajo za poglobitev trgovskih stikov z Angleži, tako visoko razvita industrija mesnih proizvodov, lesna industrija in trgovina itd. Zaradi tega je imel danes mister Stewens vse polno obiskov mariborskih in okoliških gospodarstvenikov in industrijcev, ki jih je sprejemal v Aljaževi 6obi hotela Orla. Za tolmača mu je bil tajnik Jugoslovansko-angleške lige, ki ga spremlja na potovanju, ker govori g. Stevvens samo angleški. Razgovorom je prisostvoval tudi glavni tajnik Zbornice za TOI Mohorič. Mariborski industrijci in trgovci, zlasti pa tekstilni tovarnarji, so g. Siemensa informirali o težavah, ki jih imajo pri izvoznih in uvoznih stikih z Anglijo. Zlasti so ga informirali o visokem kurzu angleškega funta, ki ovira večji razmah medsebojnih trgovskih stikov. Narodna banka funt previsoko obračunava. Mr. Stevvens se je zanimal za vsa ta vprašanja, zlasti pa ga je zanimal izvoz surovin in poljedelskih proizvodov iz Jugoslavije. Popoldne je obiskal veletrgovino g. Miloša Oseta, predsednika Združenja trgovcev, nato pa si je ogledal Falo in Ruše ter nekatere tukajšnje tekstilne tovarne. Izjav ni podal nobenih, zbiral je samo informacije. Kakor pa je bilo razvidno iz razgovorov, ki jih je imel s tukajšnjimi obiskovalci, mu Slovenija, osobito Maribor, zelo ugaja. Ljubljana od včeraj do danes Lepo vreme smo dobili, pa tudi mrzlo. Spet »e temperatura zjutraj niža pod deset stopinj Celzija. Zunaj je pač samo mlajši svet, ki je ves vesel, da ima letos za drsanje, smučanje in sankanje tako ugodno zimo. Drugi, ki se jim zdi zima pripravnejša ?.a Plitek in za posedanje pri peči, pa ostajajo, če jim ni že ravno nujno treba ven, rajši doma v toplo zakurjeni sobi in od tam opazujejo krasno prirodo. Zdaj se že prav krepko pozna, da se je dan podaljšal po Svetih treh kraljev za toliko, kolikor petelin lahko skoči čez hišni prag. Zvečer se že malo dalj časa vidi, pozneje prižigamo luči. Zjutraj pa, zlasti zdaj, ko je nebo jasno, pa se začne že prav zgodaj daniti, tako da je ob sedmih že kar docela svetlo. Še dober mesec, pa bomo zjutraj vstajali že ob dnevni svetlobi. Kal vedo povedati reševalci V zadnjih 24. urah je reševalna postaja zaznamovala prav rekorden obisk. Reševalci so morali posredovati v 16 primerih. Od tega je samo na pičli dve uri (snoH od 6—8) prišlo 12 primerov. Seveda ni bilo mogoče opraviti vsega hkratu. Kakor so se prijavljali, tako so bili opravljeni, lepo drug za drugim. Če bi reševalna postaja seveda imela na razpolago pet reševalnih avtomobilov, bi bila stvar druga. Potem bi kaj lahko opravil: tudi vse hkratu. Vendar bi se taka reč sama po sebi za naše mesto v eedanji višini prebivalstva še ne splačala. Tak »drenj« se namreč napravi le silno redko, ob izjemnih prilikah, Nek kleparski vajenec R. M. je bil nekaj »za-nočO«. Dasi mu ne b: bil nihče napravil za to kaj hudega, se je fant svoje krivde in njenih namišljenih posledic tako močno ustrašil, da se je na tešče napil lizola. Hudo in nevarno »osvežilo« je to. Poklicani so bili reševalci, ki so nepremišljenega fanta prepeljali v bolnišnico, kjer so izpiralci poskrbeli, da se je njegov želodec iznebil te nerodne »okrepčevalne pijače«. Prav posebno smolo (drugi bodo spet dejali, 6rečo v nesreči) je včeraj imel steklarski pomočnik s Ceste dveh cesarjev št. 107. Hinko Ekar. Ta se je lepo pripeljal pred Mestni dom, prav tja, kjer je nameščena Ijuoljanska reševalna postaja. Ničesar hudega sluteč je stopil s kolesa, pa mu je nenadoma spo-dričnilo Padel je in si pri tem zlomil nogo. Reševalci so seveda zadaj iz poslopja takoj pripeljali avtomobil. Pobrali so Ekarja, ga naložili nanj in ga nemudoma prepeljali v bolnišnico. Ta primer je pač menda edinstven v kroniki naše reševalne postaje. V zgodnji popoldanski uri so biK reševalci klicani na Glavni'kolodvor. Tja s« je bil z vlakom pripeljal rudar Ivan Jere, ki se je bil med eksplozijo plina metana v zagorskem rudniku močno opekel po obrazu. Ob sedmih zvečer so prepeljali v bolnišnico Mirka Tonklija, ki je bil padel pod voz ter si zlomil nogo. S Starega trga št. 4 so vzeli Romano Vazič, ki je padla ter ai do nesrečnem naključju zlomila ključnico. „Prišla sta, prllfa Juda dva" Policija nima danes posebno številnih novic. Davi so njeni organi prijeli dva zagrebška Juda, ki sta lepo romala od ene ljubljanske hiše do druge ter ponujala blago razne vrste, prav za prav ne blago, vzorce sta kazala in vabila ljudi, naj naroče blago pri raznih zagrebških firmah, ki prodajajo to blago. Seveda take reči niso dopustne. Potniki, te vrste vzorce edinole lahko kažejo trgovcem, ki prodajajo blago, ne smejo pa hoditi od privatne stranke do privatne stranke po stanovanjih. Judka sta lepo »campljala« po mestu okrog in ponujala s pravo judovsko zgovornostjo, dokler jima govora niso zaprli policijski organi, ki so jima ukazali, naj gresta malo z njimi v znano poslopje na Bleiweissovi cesti. Rada ali nerada — morala sta zaviti ž njim. Ta mso ju prijeli trdo in jima povedali kako in kaj. Sicer pa jima itak ni bilo treba veliko praviti. Vedela sta že od prej, da take reči niso dovoljene. Zanašala pa sta 6e, da v Ljubljani policijski organi niso tako natančni in Mednarodni vlak Trst—Dunaj iztiril Celje, 10. januarja. Danes okoli 1.30 ponoči je iztiril med Rim« skimi Toplicami in Laškim mednarodni brzovlak Trst—Dunaj in sicer pri km 513. Vlak je iztiril zaradi tega, ker se je zlomila pri zadnjem vagonu s parnim kotlom os. Na tem vagonu ni bilo razea kurjača nikogar. K sreči ni bilo pri iztirjenju vlaka nobene človeške žrtve in tudi nihče ni bil ranjen. Nekaj škode je le pri parnem kotlu in zaradi razdrte proge. Vlak je imed zaradi te nesreče 40 minut zamude. Med Laškim in Rimskimi Toplicami bo promet vzpostavljen redni železniški promet že danes okoli poldneva. Nevarnega potepuha so prijeli Celje, 10. januarja. Celjska policija je prijela 28 letnega Rudolfa M., hlapca brez stalne službe, ki je doma iz Trsta. Klatil se je z neko družbo po Celju ter prodajal ukradeno obleko in čevlje. Stražnik ga je odvedel na policijo, kjer so mu natančno izprašali vest. Ugotovili so, da je Rudolf M. služil v Domžalah in da je tam okradel tudi svojega gospodarja mesarja Flerina nato pa ušel. Pri natančnejšem zasliševanju so tudi dognali, da je izvršil tudi več vlomov na Ježici pri Ljubljani. Izročili so ga ljubljanski policiji Drobne iz Kranja 4 jurje je ukradel. V noči med petkom in soboto je vlomil neznanec v 6obo uslužbenca hotela »Stare pošte« Rudolfa Gašperina v Kranju. Gašperin je imel v svoji omari shranjene 4 jurje, katero je prejel prejšnji dan od prodanega bencina. Vlomilec je denar takoj našel in ga seveda odnesel. Ko 6e je Gašperin vrnil domov in ugotovil tatvino, jo je takoj prijavil orožnikom. Tatvine v mestni klavnici. V dobrem mesecu je bilo že trikrat ukradeno meso iz mestne klavnice. Najprej je bil ukraden že zaklan in oenažen prašič, pozneje pa več svinjskih kož. V noči med četrtkom in petkom pa je bila spet ukradena slanina dveh prašičev. Največ škode trpita pri teh tatvinah g. Jeršin in g. Šumi. Upamo, da se bo orožni št vu posrečilo dobiti ljudi, ki eo se mastili Z ukradeno pečenko. tudi ne tako dobro poučeni kakor drugod »po velikim varošima«. Ali sta se presneto urezala! Kaj kmalu jima je odzvonilo, prijeli so ju in ju posadili na trde deske, kjer bosta malo posedela. Kakor nam zagotavljajo na policiji, bodo njeni organi z vso strogostjo pazili na judovsko nadlego, ki bi silila v naše mesto. Bolnišnica faviia poškodbe Iz bolnišnice nam vedo sporočiti, da so v zadnjem času sprejeli pod streho več poškodovancev. Tako so tja pripeljali brezposelnega delavca Matevža Šubica iz Poljan pri Škofji Loki. Dobil je prav hude ozebline. Vdova po rudarskem inženirju, Irma Endll^her, je padla ter si pri tem poškodovala nogo. Posestnikov sin Dolinar Franc iz Medvod pd Ljubljani, se je šel sankat, pa se je pobil na levi roki Služkinja Zupančič Rozalija iz Ljubljane je šla po cesti. Nenadoma ji je zdrsnilo, pri padcu pa s: je poškodovala levo roko, 26-letni mesarski pomočnik Ivan Marjetič se je pri delu po nesreči hudo urezal v desno roko; Drugih poškodb v bolnišnici ne zaznamujejo. O rudarju Ivanu Jeretu, ki se je bil opekel po obrazu, smo pa itak že poročali na drugem mestu. Šahovski turnir v Hastingsu končan Prvi Szabo, P rc proti pričakovanju tretji Šahovski turnir v Hastingsu je končan. Udeleževalo 6« ga je vsega skupaj le deset igralcev in je bilo vsakemu udeležencu treba odigrati le devet partij. Že nekaj partij pred koncem turnirja se je dalo sklepati, kdo si bo letos priboril prvenstvo tega turnirja, To smo prerokovali Madžaru Szabu, in res se nismo zmotili. Celo podcenjevali pa smo našega velemojstra Pirca, o katerem smo mislili, da se ne bo mogel povzpeti nad četrto mesto. Prav v zadnjem kolu pa nas je spet prijetno iznenadil s svojo zmago nad Landauom in s tem zasedel tretje mesto skupno s svojim zadnjim premagancem. Na vsak način smatramo, da se je Pirc tudi na tem turnirju odlično držal, saj je po doseženih rezultatih na tem turnirju bivši svetovni prvak dr, Euwe samo za pol točke pred njim, V zadnjem kolu je Szabo brez težav obračunal z Angležem Thomasom in mu vzel celo točko. S to svojo zmago je sam zasedel prvo mesto. Nikomur se v vseh devetih kolih ni posrečilo, da bi ga premagal. Szabo je šest partij dobil in tri remiziral. Tudi dr. Euwe ni imel v zadnjem kolu preveč truda s Kleinom. Dosegel je proti njemu celo točko in' s-s tem zagotovil drugo mesto. Sergeant je premagal Tylorja, Millner-Barry pa Golombeka, Končno 6tanje je tole: Szabo 7 in pol točke, dr. Euwe 6 in pol, Pirc in Landau po 6, Klein in Millner-Barry po 4 in pol, Golombek 4, Thomas 2 in pol, Tylor 2 in Sergeant 1 in pol. IIerwey Allens 168 Antonio Adverse, cesarjev pustolovec 2e pozablja na to, kar je bilo nekoč. Bonnparte naj bi bil kralj — bi inoral biti kralj.« »Hočem ga narediti za kralja I« »Ne hlastaj!« »Kajti, rodilo se nam je dete, sin nam je dan. . ramah svojih bo nosil kraljestvo...« »Veselite ae, veselite, knez miru se je rodi! - »Kaj blazniš? Ne norčuj se iz Boga.« »V mojih očeh nel Veni, kaj mislim.« »V mojih očeh ne — mh!< »Vem, kaj mislim. Stavljam svoje veliko upanje v tega moza. Govoril sem z njim v Parizu. Neizogiben je.< »Vse je neizogibno. Kako naj bi so bilo zgodilo drugače, kakor pa se je?« »Ali se je bodočnosti mogoče izogniti? Mar ne gre tako naprej kot hočemo?« , . »Ne, le zdi se tako, kakor da je vse še odprto. V resnici pa je vse že ravno tako zapečateno, kot je zapečatena preteklost« Tedaj je nerodni starec s čisto belimi lasmi in brado, navidez kot kak devetdesetletni don Luis, nenadno dvignil velik ploščat kamen, pod katerim je bil — tega se je don Louis dobro zavedal — ponavadi skrit. Pokazal mu je jezik in zavpil: »Ti veruješ v usodo!« In že ga je kamen zakril, kot zakrije trepalnica oko. Šop bele brade se je vjel ob kamnu in grozovito trepetal. Posebno se jo tresel najdaljši konec. . Don Luis se je nemirno presedel na svojem stolu. Pričakoval je, d«y se bo to zgodilo. Starec pod kamnom je vodno prerokoval zlo. Don Luis se je prizadeval, da bi priklical misel na kaj drugega, na kaj takšnega, ob čemer bi si lahko mislil, da je sam. Obrnil je svoj pogled proč od kamna, pod katerim je še vedno tičala glava in prisluškovala, ter se najvljudneje in najbolj po diplomatsko posvetil svojemu jazu. »Vzemimo torej kak primer,« sl je dejal. »AH Je bilo mar res neizogibno, da je kralj Ludvik oni dan v Tuilerijah prepovedal svojim Švicarjem streljati na ljudstvo?« »Kdaj boš tako pameten, da bo« lahko odgovoril na to vprašanje?«, je dejal belobradi mož. in že začel dvigati kamen kot trepalnico z očesa. »Dobro«, je dejal don Luis zaničljivo, »pa vzemimo nekaj, kar poznam do dna — nekaj iz moje knjige na primer.« »Iz najine knjige,« je popravila glava. »Najine«, je ponovil brž don Luis v strahu, da se ne bi zmajska postava starca morda spet utegnila prikazati na dan. Vsekakor je bilo kar nekakšno poinirjenje, če ga je popravljalo bitje, ki je bilo nekomu podobno. »Ponovil ti bom stavek: ,Kadar sta niti dveh življenj tako tesno zavozljani, pa najsi v bodočnosti še tako vlečeta narazen ali se celo tepeta med seboj.. »Spominjam se tega;« je siknila glava razdraženo !n vrgla kamen nazaj, da se je razleglo. Don Luis je čutil razločno, da se ja zemlja stresla, kakor da bi bilo Dekje zletelo v zrak skladišče smodnika. Jezno je zavpil: »Ta stavek sem si samo zato izbral, da bi dokazal, kako resničen je. Vprašal sem se samo, kako je mogoče, da se ta izrodek kljub temu spet ponavlja, čeprav seni kot pameten mož ukrenil vse proti temu. Ali ne vidiš, da se resničnost stavka, ki »sva« ga napisala, in misel o neizogibnosti, kar jo preteklo ali pa se bo se zgodilo, tu skladata?« »Seveda vidim to,< je dejal starec in se zmagoslavno prikazal iz ponikve. »Seveda vidim. To je vendar vse zelo enostavno. To vendar lahko vidimo ob vsakem dogodku, na kralju Ludviku in njegovih Švicarjih prav tako, kot pri tvojem srečanju z mladim možem danes popoldne. Čisto pravilno je, da sta bili vajini življenji pred davnim časom, ko se je otrok rodil, tako tesno povezani skupaj. Nekaj časa sla tekli niti življenja tudi vzporedno dalje.« »Ti meniš, da se bosta pozneje zopet ločili in se izgubili v splošnem omrežju, spletenem čez Evropo. Ti si najbrž že pozabil, kako globoko in široko so težka kolesa tvoje kočije vrezala ti dve vzporednici v pot preteklosti. Če bi bil tedaj nekoliko globlje po- Žledal v bistvo stvari, bi že lahko vedel, da nfti, ki jih je tkalčev »lniček tako tesno spletel skupaj, še vedno streme za tem, da se po ovinkih spet srečajo v vzorcu. Iz brezkončnegn števila teh srečanj so vendar sestavljeni posamezni deli vzorca, in iz tega neizmernega števila delov, v katerih vsaka posamezna nitka — dogodek — križa drugo in se vpleta z njo v verižice in zanjke, so vendar vtaknjeni vsi prizori na preprogi zgodovine. In ta živa tkanina, ki skrivnostno vstaja iz medlega svita daljnih spominov, sega redkokdaj zapletena v bodočnost, dlje kot hi neslo najoolj bistro oko. Kako si boš, moj velespoštovani, na primer razložil, da si moral otroka, ki si ga s svojo kočijo peljal do votline jr samostanskem obzidju, prav gotovo spet videti, ko postane iz njega mož — in aicer nekega čisto določenega dne v uradu nekega bankirja v italijanskem Livornu? Ali morda tole: Kako si mogel biti tedaj, ko si ga prepustil Bogu, tako prepričan, da ga ne bos nikdar več videl, ali pa ga boš videl vendar še kdaj? Da, niti danes še ne moreš biti prepričan, da ga ne boš videl nikdar več, Ali je to usoda, ali pa naključje? In kje je vzrok, kje posledica? To je konČDo vse odvisno od večnega Tkalca in njegovega dela. In, v ostalem, kaj imaš od njega, don Luis? Kakor ei pač predstavljaš njegovo bivanje, tako boš ravnal v življenju tudi sam in pojmoval delo, ki ga opravljajo drugi. To je vendar točka, na kateri tvoj osebni vpliv kot nit vstopa v taktiko, ni res? Povej torej, kakšno predstavo iinaS o njem?« Na to vprašanje v duši don Luisa ni bflo odgovora, pač pa *e je slišal samo odmev zborovskega petja iz katedrale. »Tako torej, zdi se ti bolj pametno zadržavati se pri tvojem malenkostnem vprašanju, ne da bi se dotaknil velikega vprašanja, na katero bi bilo treba prej odgovoriti. To je kaj enostavno. Tudi če bi to vedlo v pogubo. Kdor se ukvarja z bogovi, Ima malo časa za ljudi. To je krasen stavek za vašo ekscelenco — safijanasto knji- go. Kričavo režanje bradatega možička je izvabilo sanjajočemu markizu iz prsi bolesten stok. »Poberi se nazaj v pekel!« se je zadrl. Pošastno je odmeval njegov glas po izbi, ki je dišala po plesnobi. Možiček je spustil kamen nad seboj in izginil v podzemlju. Na mestu, kjer je bil pravkar še zgornji rob kamna, je videl don Luis svetlobo, kakor da bi sijal fosfor. Sveča na mizi je dogorevala in je začela utripati. Sten se je nagnil in za trenutek zagorel s polnim, širokim plamenom. Svetlobni krogi okoli nje so vedno hitreje trepetali. Na zemljevidu, ki je zažarel pred njim, je skušal don Luis med tisoč in tisoč progami poiskati tisto, po kateri bo še vozila njegova kočija. Peljala |e čez stolpičasto gorovje, katerega zaledeneli j vrhovi so se lesketali v nadzemski mesečini. Kočija je zavila na ravnino. Z njim sedi v njej še nekdo drugi. V tem hipu je zagledal pred seboj obraz gospodinje Bonnyfeathrove hiše, nalepoticen na vso , moč. Grob izraz v njenem obrazu ga je pripravil do tega, da se je ! zasmejal. Toda pogled na verigo nazobčanih hribov ga je priklenil : nase. Nenadoma se mu Je zazdelo, da se mu silovito mudi. Vprav ! pred njim Je zazijal prepad. Naglica Je bila nevzdržna. Don Luis je kar čutil, kako s kočijo vred pada. Z vso močjo se je prizadeval, ' da bi preprečil padec. Kočijo Jo vrglo nekam v praznino. Ob nasprotni steni soteske »e je razletela na tisoč koščkov. Salva toP°v j je zagrmela. Rad bi bil zakričal, pa ni mogel Od tu in tam Nepismenost v naš! državi je med ženskami mnogo večja kakor pa med moškimi. Statistike sestavljene po razultatih popisa prebivalstva v 1 1931., pravijo, da pride na sto pismenih mo^ških le 64 pismenih žensk. Vzroki za ta leže večinoma v verskih momentih prebivalcev v vzhodnejših delih naše države, kjer ženska nima v nobenem pri* meru iste vloge v javnem življenju, kakor jo ima na primer pri nas. Najmanj nepismenih je seveda v Sloveniji, kjer 60 jih pri popisovanju prebivalstva pred sedmimi leti našteli le 5,5%. Za nami pride upravno področje Belgrada, Zefnuna in Pančeva, kjer je nepismenih še 20,9%, nato 6avska banovina z 27,7% nepismenih, primorska z 57,3/», moravska z 62%, drinska z 62,1 %. zetska z 66%, vardarska z 70,9% in vrbaska z 72,6%. Seveda ie pismenost večja med mlajšim rodom, ki je rastel v novi državi, ko je bilo ustanovljenih mnogo novih šol v vseh delih države. Na jugoslovanskem žitnem tržišču je nastal zastoj. Veliki snežni zameti, zamrznjene reke in zapovrstni katoliški in pravoslavni božični prazniki so zavrli trgovino, obenem pa je na trgovino volival tudi položaj na inozemskih tržiščih. Cena inioe je začela padati ter znašajo sedaj po 158 eo 160 dinarjev za 6tot. Zategadelj se je pocenil po vzhodnih delih naše držve tudi kruh. Za koruzo vlada nekoliko večje zanimanje. Prodaja se po 102 do 103 dinarje za stot. Ostale vrste žita pa nimajo dosti kupcev. Dalmatinska vina so Se nedavno dobila svoje kupce. Od lani je vinogradnikom ostalo še precej vina, pa se je razlika izravnala, ker je bil lanski pridelek za dobro petino manjši od predlanskega. Pač pa je kakovost novega vina odličnejša kakor predlanskega. Sprva so Dalmatinci sicer mislili, da bodo vino slabo prodajali, ker se ni oglasil noben kupec. Krive pa so bile visoke cene, ki so znašale povprečno po 5 dinarjev za liter. Ko so pa vinogradniki cene znižali, se je kupčija takoj popravila. Sedaj prodajajo liter vina povprečno po 3 do 3 in pol dinarja. Grcb velikega dubrovniškega pesnika Ivana Gunduliča skušajo določiti v Dubrovniku. Ka 60 nedavno slavili 300 letnico njegove smrti, so se spet začele razprave o tem, kje leži grob. Nekateri zatrjujejo, da je bil pesnik pokopan pred glavnim oltarjem minoritske cerkve, drugi pa mislijo, da je bil pokopan za glavnim oltarjem v isti cerkvi, Zato 60 si preskrbeli vsa potreba dovoljenja, da so začeli z odkopavanji v cerkvi. V nekaj dneh se bo torej ta uganka rešila. Pozabljena dvajsetletnica koroških bojev .* A ♦ ♦. - « -O, j A , — , ■*fc ^ jA t • -»V *' v S -m- * . ‘ - <* , C< »IUb -A 40ik ja> Ljubljana, 9. januarja. Mnogo so že pisali o »črni fronti«, to je o fronti, ki se je razvijala pred velikim železniškim predorom Podrožčica na obeh straneh istoimeno-vanega potoka v gorah in po gozdovih. Mnogi eo ohranili prav lepe in tudi žalostne spomine na boje za Koroško. Kakšno je bilo velikansko narodno navdušenje na znamenitem shodu v »Unionu«, ko so govorniki v vznešenih, borbenih in navdušenja polnih govorih pozivali vojake in tudi doraslo mladino, da naj še enkrat prime za puške in gre branit svobodo koroških Slovencev? Nastopil je neki kapetan v stari uniformi! S sabljo v rokah je govoril strasten govor in se zaklinjal, da bo on prvi popeljal prvo legijo v Podroščico, da brani Koroško in jo ohrani naši Jugoslaviji. Njega potem ni bilo... Prav v soboto 7. t. m. je minilo 20 let, ko je prva koroška legija korakala po ljubljanskih ulicah proti večeru in je nato zasedla poseben vlak, da jo je popeljal na Jesenice in od tam v omenjeni predor. Po ulicah je vladal mehak mraz. Vrvenje po javnih lokalih je bilo veeelo, povsod so prepevali in se ob rujni kapljici veselili svobode. Malokdo pa se je spominjal Koroške. Bila je velika težava, da so spravili in uredili prvo stotnijo prostovoljcev. Javljali so se mladi in idealni dijaki, ki do takrat sploh še niso imeli vojaške puške v rokah. Nekateri z njo niso znali ravnati. Pa kdo naj jih vadi in uči? Nujnost je bilal Hitra pomoJ Koroški je zahtevala, da so iz Ljubljane poslali na >črno fronto« tamošnjemu branilcu predora takratnemu kapetanu, sedaj jugoslovanskemu polkovniku Martinčiču prvo rezervo in pomoč, kajti koroški Nemci so hudo pritiskali na predor, da bi ga zavzeli in je bil njih načrt prodreti skoji predor na Jesenice, da bi tako postali gospodarji lepega gornjega gorenjskega kota z vsemi jeseniškimi tovarnami. Ponoči 7. januarja je legija prišla na Jesenice. Naslednji dan je že posegla v boje. Bile so velike težave. Legionarji, kakor drugi borci so nosili staro vojaško uniformo in stare vojaške kape s to razliko, da so imeli na njih jugoslovanske odnosno slovenske trobojnice. Človek na razdaljo ni niti mogel spoznati, da-li ima pred seboj prijatelja in sobojevnika ali pa zagrizenega nasprotnika, ki je bi! prav tako oblečen in oborožen. Ze prvi dan ja bil v toliko srečen, da eo bili vsi napadi sovražnika na predor popolnoma odbiti in stotnik Martinčič jo skušal s svojimi skromnimi silami vzdržati še nekaj dni. Tam okoli 9. januarja so bili najhujši boji. Koroški Nemci so se ponoči dobro pripravili za glavni napad na predor. Prejšnji dan so po svojih patruljah in ogleduhih natančno izvohali vse naše postojanke. Ko je napočila 8. januarja temna noč, so začeli od daleč streljati na predor. Očitno je bilo, da se nasprotniki nastreljujejo, da bodo naslednji dan imeli točno določen cilj. Z nekega mlina na desni strani potoka so dobivali z lučjo primerne znake, kam so streli padali. Ko je 9. januarja napočilo jutro, so Nemci pričeli z glavno ofenzivo. S hriba nad veliko železniško hišo je zaregljala strojnica in streli so bili namerjeni tja proti predoru. Bilo je oglušujoče pokanje. Med regljanjem strojnic pa so padale granate. Tretja granata je zadela glavni vhod železniške hiše in ga popolnoma razbila. Mnogi so stali takrat pri vhodu ali v veži. Postali so žrtve granate, med njimi poročnik Willmann. V hiši nastanjeni borci niso izgubili duhaprisotnosti. Hitro so ge razkropili od hiše na bližnje pozicije, da ubranijo pohod sovražnika na predor. Huda in ogorčena bitka je trajala dobri dve uri. Naš topič, spravljen v predoru, je dobro odgovarjal. Neustrašeno pa je streljala strojnica, postavljena na železniškem mo-sti in ki jo ,je vodil sin vpok. ministra g. Jožeta Gostinčarja, Jože, ki je sedaj nameščen v belgraj-ski kovnici Narodne banke. Padlo je mnogo neustrašenih borcev. Med njimi so bili akademiki, dijaki in tudi preprosti ljudje. Po bojih 9. januarja je nastopilo za enkrat zatišje. Naši ljudje pa so se globoko oddahnili, ko j»m je prišla na pomoč stotnija srbskih vojakov, bivših vojnih ujetnikov, navajenih bojev in_ bojne taktike. Srbi so takoj zasedli primerne položaje in se zakopali, kakor to zahteva moderna vojna tehnika. Ponoči je sledilo hudo streljanje in sovražnik je takoj slutil, da je prišla predoru znatna rezerva na pomoč. Sledilo je nato premirje. Določena je bila demarkacijska črta. Koroški nemški oficirji so bili veseli, da so se lahko mirno razgo-varjali z nekdanjimi sobojevniki na raznih frontah. Z radostjo so sprejemali naš kruh in cigarete. Pred dvajsetimi leti je v teh bojih padlo mno-^0 mladih žrtev! Ne bom v tem kratkem članku navajal po vrsti njih imen. Bodi vsem ohranjen časten in topel spomini — Janez. Koncert Viktorife Švihlikove Kamenito krsto enega izmed prvih hrvaških kraljev so menda odkopali pri cerkvi sv. Lovrenca v Vrpcdjcu pri Šibeniku. Izkopavanja je vodil znani hrvaški arheolog pater Lujo Marun. Pri delu so slučajno naleteli na dobršen del kamenite krste, na kateri je bila napisana v latinščini besedica »rex« (kralj). Ker so bili okraski na krsti taki, kakor so jih našli že na dragih kamemitih izkopaninah iz prvih stoletij hrvaške zgodovine, 60 prišli do prtpnčaja, da jo bil v najdeni krsti pokopan eden izmed prvih hrvaških kraljev. Nekega člana ki se je vozil od Belgrada proti Sarajevu, je okTadel neznani žepar. Diplomat je v vlaku zaspal, in to priliko je izrabil, da je do dna izpraznil njegov žep. Odnesel je železniško karto do Pariza, 2500 dinarjev, 700 francoskih frankov in 20 lir* Odnesel mu je tudi kovček za prtljago. Pet tatov je pobegnilo iz sodnih zaporov v Novem Sadu na ta način, da so prekopali zid celice, ki je mejila na ulico. Pred nekaj meseci je policija prijela dolgo iskanega vlomilca in tatu Manojloviča in njegove tovariše. Vse skupaj so zaradi pomanjkanja prostora strpali v eno celico. Tatovi pa so se v položaju znašli in začeli v zid kopati luknjo. Delo je bilo sicer zamudno, toda vztrajnost dela včasih čuda. Ponoči so izkopali opeko za opeko, podnevi pa vse skupaj spet zložili nazaj ter zakrili s posteljami. Tako so slednjič prevrtali steno, nakar so se sredi noči v gosti megli na vrveh, ki so jih zvili iz rjuh, spustili na ulico. Poslej je izginila za njimi vsaka sled. Dve sestri detomorilki so prijeli v Somborju. Orožniki so dobili brezimno prijavo, v kateri je bilo rečeno, da sta sestri Jovankn in Danica Av-fatnov umorili svoja nekaj tednov stara otroka ln ju zakopali na travniku. Prijava se je izkazala kot resnična. Orožniki so na označenem mestu našli dve trupelci. Končno se je dognalo tudi, dn je zločin prijavila soseda, ki je bila zaljubljena v očeta obeh detomorilk. Ker se je v svoji ljubezni prevalila in se srce starega vdovca zanjo ogrelo, je iz maščevanja naznanila njegovi hčerki. *ek«>Jn drv je zmrznil sodnijski sluga nAirot Sel je v gozd, da bi zase na- *fnr dn hfLdrv; M«d delom pa še je vsedel na t; vinrln v tpii ?oda zara(1> silnega mraza, « nntrr«SUi f nesrečnik zmrznil. Doma 80 ga P°|n6 fi ',“/a m že’ «ekaj ur iskat. Pa so ga našli ze ledeno mrzlega. Vsi poskusi oživitve so bili zaman. 18 let te&e ječe ie prisodilo sodišče v Slavonski Požejji divjaškemu morilcu Peru Tepšiču iz Daru-varja. Tepšič jfc zalezoval trgovca Kosanoviča in ga končno zalotil na postaji. Potegnil je kuhinjski nož in z njim trgovcu razparal trebuh. Pa mu še ni bilo zadosti. Pograbil je še trgovčevo hčerko, pa se mu ie pravočasno izvila iz rok ter pobegnila po peronu Nato pa je napadel nekega župnika, ki je dekletu prihitel na pomoč, toda takrat so priskočili drugi Potniki in ga ukrotili. Na sodišču se je opravičeval, da je iločin storil zaradi potrtosti, ker je bil odpuščen iz alužbe na prijavo trgovca Kosanoviča, ki ga je obdolžil pijanstva, kvartanja in razgrajanja. Z življenjem je plačal svoje besede kmet Slavko Vuk iz Bjelovarja, ker je soseda hote! odvrniti od Ponovne ženitve. Sosed Mato Sušljak se ie hotel takoj po smrti svoje žene ponovno oženiti. Dobil je re-kaj svojih prijateljev in Šel z njmi prosit za roko svojo izbranko. Ker se |e zadeva dobro iztekla, se je s prijatelji vred napil. Ko se je pa zvečer vračal proti domu, je srečal svojega soseda Vuka Ko pa je ta dejal, da ni »toril pametno, ker ie je sklenil ponovno oženiti, je Šušljak vzrojil in Vuka udaril s palico po glavi. Udarec je bil tako močan, da se je Vuk zgrudil * razbito Slavo in kmalu buHhni’ Snočnji koncert, ki ga je v veliki filharmonični dvorani priredila Glasbena Matica, je bil umetniški dogodek visokega reda. Viktorija Švihlikova, mlada absolventka znane praške mojstrske Šole prof. Kurza, nam je dala večer, ki si ga bodo prijatelji glasbe dobro zapomnili. Taki večeri eo zlasti letos, ko je koncertna sezona prav za prav v primeri z drugimi leti precej suha, močno redki. Pa še ti tako sporadični umetniški dogodki za ljubljansko že itak maloštevilno koncertno publiko ne utegnejo biti sveži prepih, ki vzdrami in spodi iz toplo zakurjenih doinov naših nepopravljivih zložnežev. Ob sramotnem obisku, ki ga jo bil včeraj deležen odlični koncert imenitne gostje se bodo morali naši podjetni prireditelji počasi tudi naveličati, da bi neprestano riekirali zalogo in želi deficit. Mar naše mestne občinstvo že res nima smisla za nobeno drugo reč več kakor za sladkobne filme Jearieite Macdonaldove in Eddieja Nelsona? Snoči so prišli v veliko filharmonično dvorano le res prav intimni prijatelji glasbe, razen njih odlični člani Jugoslo-vansko-češke lige ter lepo število ljubljanskih konservatoristov. Sam Bog ve, kje so ostali ttatl, ki jih gledamo na koncertih takrat, kadar kaže, da bo koncert predvsem družabna reprezentativna prireditev. Le prevelik ie v Ljubljani kader obiskovalcev in obiskovalk, ki hodijo na koncerte zgolj zato, da med pavzami v foajeju kažejo najnoveiče umetnije svojega spretnega in natančnega krojača. Švihlikova je umetnica velikega formata. To, s čimer se nam je bila snoči predstavila, vzbuja najlepše nade v njen neomejeni napredek in v možnosti, ki jim ni kmalu videti meja. Ta umetnica bo prehodila zmagoslavno pot. Njena redko inteligentna interpretacija ima akcente moške čvrstosti, obsežna je in presenetljivo raznolična ter prilagodljiva. Izredna je bila v tem pogledu plemenita Bachova partitura v c-molu. V Chopinovi sonati v h-molii se nam je predstavila kot muzikalna posredovalka in oblikovateljica z močnim slovanskim senzitivnim smislom, napol zagledana v nekakšno nostalgično refleksivnost, napol predana emociji, ki v dramatično razgibanih pasusih vselej najde živost in burnost našega nepremišljenega slovanskega temperamenta. V Debuseyjevem »Pie su delfinov« je bila impresionantna elikarica, ki je z na j ekonom i čn oj ši m i sredstvi ustvarila podobo apartnega ssaitišja. V Ravelovi »Ondini« je na suveren način podala svojski glasbeni svet tega pred nedavnim umrlega velikega francoskega komponi sta. V tem pestro se prelivajočem, samem po sebi pa v sredstvih skromnem delcu velikega Franco«a je pokazala redko intimnost in impulz, ki ga pri koncertnih interpretih ne najdeš kmalu. Njena bogata invesicija se je zlasti v tem delu javljala pri nahajanju in razbiranju tudi sicer manj opaznih nians na odličen način. Po prvem delu, kjer je bila na program vzela same zanimive mojstre ter jih absolvirala v rahli zunanji historični razporedili, nas je popeljala v avet češke — svoje rodne — glasbeine tvornosti. Najprej nam je predstavila Novakov pisani, nalahko progTamatlčno nadahnjeiri >Moj maj«. Ze v tem delu, še bolj pa pozneje, v Smetanovih opusih »Na morskem bregu«, »SlepiSki«, »Oibulički« in v »Fantaziji na češke narodne pesmi«, pa nam je dala spričevalo, da so ji — kakor je tudi razumljivo — svet in dela domačih, čeških avtorjev najbližja in najdražja. V ljubezni, s katero jih .je izvajala, ni bila odsotna velika nota češčenja, ki je bilo že skoraj religiozno. Tod nas je brez možnosti slednjega upiranja potegnila z magično močjo za seboj. Viktorija Švihlikova je velika umetnica. Izpričala nam je to tudi e svojim — če smemo tako reči — »zunanjim« znanjem. Z lahkoto, ki fascinira, obvlada dovršeno tudi najtežja tehnična mesta. Njena igra sama je perfektna. Človek pozabi, da za klavirjem sedi umetnik; zdi se ti, da ves ta bujni tok glasov 6amogibno vre z nepopisno bogato silo iz glasbila, zdi se ti, da glasba sama vstaja, da ee pisano zvočno tkivo samo razpreda. Za doživetje obogateni so snoči odhajali obiskovalci iz velike filharmonične dvorane. Zal jim je bilo le, da so bili za to doživetje prikrajšani tisti ljudje, ki jim je glasba tudi blizu, pa so preveč zložni, da bi zvečer hodili od doma. V Zvezo združenih delavcev F e prestopila vsa viničarska organizacija e podal strokovni tajnik viničarjev Ljubljana, 10. januarja. V Sloveniji je po uradnih statistikah * družinami vred okrog 20.000 viničarjev. Viničarski «tan je najbolj reven, živi pod težkimi delovnimi in življenjskimi pogoji. Njegova plača v mnogih primerih znaša celo 2 din na dan za 10 in 12 urno delo. Naturalne dajatve s stran! delodajalca pa eo tudi tako malenkostne, da je siromaštvo v viničarskih družinah ne-kaj vsakdanjega. Silno alab gmotni položaj viničarskega stanu ie poslabšuje dejstto, da viničarji niso zavarovani ne za bolezen, ne za starost, niti jim niso določene minimalne plače, Zelo potrebna je t krajih, kjer živi slovenski viničar, zato delavska strokovna organizacija. Pred 18 leti je viničarje vzdramil in jim vzbudil zanimanje za organizacijo g. župnik Komlanec. Organizacija je bila včlanjena veeh 18 let v Jugoslovanski strokovni zvezi. V začetku je lepo napredovala, v zadnjih letih pa gibanje JSZ ni moglo vzbuditi pri viničarjih pravo zaupanje in smisel za ie večjo razširitev organizacije. Javnosti je že znano, zakaj se je pred tremi leti ustanovila katoliška delavska organizacija »Zveza združenih delavcev«. Isti razlogi kot so bili odločujoči pri ustanovitvi ZZD, so sedaj dal. povod, da )e celotna Strokovna zveza viničarjev v Ljutomeru prestopila korporativno v sklop Zveze združenih delavcev. Ta prestop iz Jugoslovanske strokovne zveze »e te Izvršil na izrednem občnem zboru SZV, ki je bil v nedeljo dopoldne v Katoliškem domu v Ljutomeru. Na občni zbor so prihiteli delegati vseh viničarskih Krajevnih organizacij in sicer iz Ljutomera, iz Sv. Miklavža, Štrigov«, Gornje Radgone, Kapele, iz Svetinja od Sv Barbare v Halozah, iz Maribora, Frama, larentne, Limbuša ln 1* Slov. Bistrice. Poleg delegatov skupin so prišli tud drugi viničarji, da »o pri-sostvovali občnemu tbont. Dvorana v Katoliškem Q°* mu je bila čisto napolnjena. Občni zbor fe začel podored^ednik g. Ribič, ki j« »ozdravil zastopnika centrale ZZD predsednika gosp. Prezlja g. okrajnega glavarja g, dr. Farčnika, strokovnega tajnika ZZD iz Maribora g. Petra Rozmana in zastopnika poljedelskih delavcev iz Cvena. Situa- cijsko potočilo g Košnik Jože. Govoril je med drugim tudi strokovni tajnik ZZD g. Peter Rozman, bivši viničar, ki je v toplih besedah orisal viničarsko borbo in pojasnil članstvu SZV, zakaj je prestopil v ZZD. Zborovanje je pozdravil s posebnim pozdravnim pismom gradbeni minister g. dr. Miha Krek, ki »e je opravičil, da se ni mogel zborovanja osebno udeležiti. Čestital je viničarjem k uspehom do sedaj in želel napredek viničarjev v bodoče, ko bodo povezani in združeni z Zvezo združe-nlh delavcev, Občni zbor je soglasno sklenil, da »e pošlje g, ministru dr. Kreku zahvala za njegovo pozdravno pismo. Sprememba pravil se je izvršila soglasno. Naslov nove organizacije se bo sedaj imenoval »Strokovna zveza viničarjev ZZD«, njene krajevne organizacije pa »Strokovna organizacija viničarjev ZZD v.. Zatem je prišel v dvorano minister brez listnice t, Snoj Franc v spremstvu ljutomerskega župana g. Slaviča. G, minister je bU burno pozdravljen. Imel je na viničarje lep nagovor. Za ministrom g. Snojem je govoril o programu ZZD predsednik France Preželj, Pri slučajnostih je spregovoril ljutomerski župan g. Sladič. Sprejeti so bili važni predlogi in sklepi. Predsednik občnega zbora g. Ribič je v splošnem navdušenju zaključil občni zbor ob 12. Iz športne kroinfe Sporazum plava'Bih klubov. V Splitu je bila konferemca vodilnih plavalnih klubov Jugoslavije, in sicer ljubljanske Ilirije, splitskega Jadrana, su-eačke Viktorije in dubrovniškega Juga. Vsi štirje vodilni klubi so osnovali nacionalno ligo, ki ima v glavnem Ista prnvila kot tekme za Jadranski pokal. Vsi klubi bodo morali med seboj po dvakrat tekmovati, in sicer enkrat doma, drugič bodo pa gostovali. Letošnje državno plavalno prvenstvo klubov Jugoslavije pa je razdeljeno v tri pasove: Kraj Barometer 1 sko stanje I Tempe- ratura v C' a > .£* ® > "a. C C «7 Veter (smer, iakont) Pada- vine a © ► ta i