KOTIČEK GOSPODA DOROPOLJSKEGA
Velecenjeni   gospod   Doropoljski!          všeč,   jo  bom   natisnil   v  našo   rnbriko  »lz
Ko   čitam   »Zvonček«,    vidim   v   Vašem     mladih peres...«
cenj. kotičku mnogo pisemc »Zvončkovih«           r°reJ na svidenje!                                          j
naročnikov.    Zato  se tudi  jaz  oglasim in                                    Gospod Doropoljski.       ]
upam,  da  ne  boste  vrgli  mojega   pisma /v                                    •
koš.   Sem   učenka  8.  razreda  osnovne  šole              Cenjeni  gospod  Doropoljski!
v Metliki. Uči me  dobra gdč. Berta  Urgj.        Q                 .   Zagorja ob Savi. Na »Zvon,
čeva. V soh lmam nairaisi zgodovmo, roč»     » uuui« s™ u mbu;j» uu J"   •
no   delo   in   geometrijo.   V   »Zvončku«   mi     c<*«  se™ narocena ze drugo leto.  Zelomi
pa najbolj ugajata  koti^k in uganke. Vaš     «8»J»-.   Danes   Vamf Plsem   PrtVI?i?*TS
lepi list dobivam od gdč. Ganglove. Imam     Y.as.,da me sprejmete v svoj koticek. Sem   \
Štefka  Zalokarjeva  iz Metlike.     tlčkarJem-              Vida   Koroščeva,
Sprejmite, prosim, tudi pozdrave od brata     -..                     Zagorje   o/S-  ToPllska   sola-
Ferita!                                                            Odgovor:
Odgovor:                                                                        DragaVida!
Ljuba   Štefka!                                    Dobro znanje in poznanje domacega je*   ;
Pozdravi,   prosim,   bratca   in   vse   ljube                             1      Gospod Doropoljski.
metliške   Zvončkarje! ,-.         , r-.          ,. , .                                      *
'     Gospod Doropoljski.              „             ^          .....
P. n. g. Doropoljski!
To pot se oglašam prvič v kotičku lepega
Velecenjeni gospod Doropoljski!             »Zvončka«.   Naročen  sem  nanj   že  2  leti.
Danes Vam prvič pišem. Povedati Vam     Doma sem v Dravosradu, v mestu, ki leži
moram, da  sem  že  5  let  naročnica  Zvon«     na levem bregu Drave. Tu je veliko zelez.
čka, ki mi jako ugaja. Rada pa čitam tudi     niško  križišče.  Nad trgom se sopirijo raz»
druge   knjige.   Najrajši   imarn   pravljice   in     valine  starega  gradu   ki -has  spominia  na
povestice. V zadnjem Zvončku mi je  jako     davne case, ko je se kruta gospoda vladala
ugajala  zgodba  »Osamljen  domek«.  Imam     na° u°?8iml kme4!'
že 54 mladinskih knjig. Tudi sama sestav*        Z  °dhcnim spostovanjem.
ljam pravljice, sebi v veselje. Eno bi Vam              Adolf Počivavšek, Dravograd.
rada poslala, pa se ne upam, ker se bojitn,     Odgovor:
da bi se osmešila. Za danes Vas prav lepo                      Dragi Adolf!          •'                --  '   '
pozdravljam.   .                                                   Iz dobe, ko je naše ljudstvo trdo tlaČa*
^        Sonja  Martelančeva,               nilo tujim mogotcem jn trepetalo pred na.
.               uc. 5. b razr. osnovne šole na Jesenicah.     silnimi Turki_ bo prihodnje leto »Zvonček«
Odgovor:                                                        prinesel lepo povest. Boš videl, kako Ti bo   '
Ljuba Sonja!                                  všeč!
Kar brž napiši pravljico in mi jo pošlji,        Iskreno Te pozdravljam.
prosim,   nič   nikar  ne  oklevaj!   Če   mi   bo                                   Gospod Doropoljski.
IIIIIIIIIIII     Ostala pisma priobčimo prihodnjič!     IIIIIIIIIIII
K našemu članku »Nekaj o podganah«     opozore na  nevarnost.    Ko  ti  opaz:jo   to
v 3. številki »Zvončka« nam je poslala ga.     šviganje,   začno   takoj   po  rovih  iskati,   da
Ana SchmidtsLaknerjeva iz Celja nastopne     najdejo nevarne razpokline in hitro /ama*
zaniraive vrste:                                               šijo  in   zavarujejo  opasne  dele rova.
Malo  komu  razen  rudarjem  je  znano,           Rudarji   so   tem   podganam  jako  hva»
koliko nezgod in človeških žrtev so že pre*     ležni.  Pitajo  jih,  da  so  debele kakor  puj»
prečile  podgane, ta  zasovražena svojat. So     ski, in tako jih imajo v časti, da je rudar,
to  živalce,  ki  žive   gioboko   pod  zemljo  v     ki bi se toliko pregrešil, da  bi  namennma
rudniških   rovih,   v   hlevih,   v  katerih  žive     usmrtil  tako   »knapovsko  podgano«,  taJcoj
rovski  konji.                                                   odpuščen iz  službe.
Te podgane prve zaslutijo pretečo ne«           Vse to mi je potrdil rudar, ki dela v
varnost, strupeni  plin,  ogenj  ali vodo;  ta«     takem rovu, kjer so te podgane tako rekoč
krat  začno vse  vprek   /.   nepopisno brzino     za varnostno  stražo. švigati od rudarja do rudarja in jih s tem