Z ZASEDANJA OBČINSKE SKUPŠČENE
Kadrovska politika je še  prepolna pomanjkljivosti
Delegati zborov naše občinske skupšči-ne so se na aprilskem zasedanju dobili skupaj s četrtim zborom - s skupščino sisa za socialno varstvo. Od obeh točk - ka-drovska politika in zaposlovanje v občini ter izvajanje družbene skrbi za borce in invalide v občini - je bila predvsem prva točka deležna posebne in obširne pozorno-sti.
Delegati so se dotaknili kadrovske poli-tike takorekoč z vseh vidikov - od štipen-diranja, izobraževanja ob delu, delu v or-ganizacijah, kadrovske politike in načrto-vanja kadrov do dela vodilnih ljudi v de-lovni organizaciji, njihovih mandatih in družbenopolitični aktivnosti, sodelovanju in delu z delegati v organizacijah...
Dejstvo je, da na področju planiranja kadrov nikakor ne moremo na zeleno ve-jo. Še vedno so kadrovske službe premalo aktivne ali pa premalo strokovno podko-vane, da bi lahko načrtovale delavce tudi za daljše obdobje. Še posebno pomembno pa je to v času, ko moramo res smotrno zaposlovati, ko moramo, ne nazadnje, ve-deti, kakšne bodo potrebe združenega dela čez nekaj let, saj je od tega odvisno tudi usmerjeno izobraževanje.
Precej kritičnih pripomb je doživelo šti-pendiranje, ki je v zadnjem času nazado-valo, namesto da bi napredovalo. Ob tem je dejstvo, da ostane veliko štipendij nepo-rabljenih, kar pomeni, da niso pravilno usmerjene, saj drugače ni razumljivo, da bi ostajale. In kam gre ta denar, ki ostane? Zakaj ga ne bi porabili za ureditev prehra-ne srednješolcev in visokošolcev? Delegati so se ustavili tudi ob podeljevanju Titovih
štipendij in verjetno neustreznih kriterijih, ki jim mora zadostiti kandidat, če hoče dobiti Titovo štipendijo. Sicer pa bi morale štipendirati vse organizacije združenega dela in tako dati mladim kadrom prilož-nost, da se vključijo v delovni proces. Ne-sprejemljivo je, da se nekatere organizaci-je zapirajo in mladih ne pustijo blizu.
Prav tako ni prav, da se združenemu delu marsikdaj zdi škoda denarja za izo-braževanje. Še posebno bi morali v delov-nih organizacijah poskrbeti za to, da bi se došolali tisti zaposleni delavci, ki so bili na določeno delovno mesto sprejeti brez ustrezne izobrazbe, se nekako zavezali, da bodo šolanje končali, potem pa so na to kar pozabili. Po drugi strani pa je res, da je za šolanje ob delu vedno manj zanimanja, kar razvoju gospodarstva prav gotovo ni v prid.
Kako pa je z vodilnimi delavci v naših delovnih organizacijah? Kako je mogoče, da individualni poslovodni organi ponekod ostajajo na svojem mestu dlje, kot bi po pravilih smeli. Res je, da sposoben direk-tor lahko z izkušnjami, ki si jih je v vseh teh letih pridobil, organizacijo dobro vodi, vendar pa bi se bilo treba o vsakem takem delavcu posebej pogovarjati. Ne nazadnje imajo pri tem svojo besedo tudi delegati.
Precej pozornosti so delegati posvetili tudi vprašanju vodilnih delavcev in njiho-vem odnosu do dela delegatov, vse to pa je pravzaprav tudi stvar kadrovikov - in nji-hovega dobrega ali slabega dela. Pravza-prav bi morali najti pravi status kadrovskih služb, ne nazadnje pa bi morali imeti tudi načrt izobraževanja kadrovskih delavcev.