informator
Številka 4	Leto XX. Titovo Velenje, 29. januarja 1986
List za obveščanje delavcev
gorenje
Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis
Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Informatika in organizacija
sestavljena organizacija yUI Ul	združenega dela
Priznanje Gorenju
Priznanje za posebne zasluge in prispevek pri razvoju gospodarstva je prejela Sestavljena organizacija združenega dela Gorenje. Medobčinska gospodarska zbornica Bihač je podelila priznanje tudi Esadu Mu-jakiču, direktorju delovne organizacije Gorenje Bira.
Na priložnostni slovesnosti 28. januarja 1986 v novi Gorenjevi tovarni v Bihaču so podelili priznanja Medobčinske gospodarske zbornice Bihač. Priznanje za posebne zasluge in prispevek pri razvoju gospodarstva ter samoupravnih družbenoekonomskih odnosov je prejela tudi Sestavljena organizacija združenega dela Gorenje. Nova tovarna Gorenje Bira sodi po
besedah podpredsednika Medobčinske gospodarske zbornice Bihač I smeta Biščeviča med najpomembnejše in največje gospodarske objkte v BiH, zgrajene z združevanjem dela in sredstev združenega dela Slovenije ter Bosne in Hercegovine. Pomembno pa bo nova Gorenjeva tovarna vplivala na nadaljnji razvoj gospodarstva v Bihaču in drugih občinah tega dela Krajine. Priznanje je v imenu poslovodnega odbora Gorenje SOZD prevzel Janez Miklavčič. Priznanja je podelil predsednik Medobčinske gospodarske zbornice Bihač Milan Keča, na svečanosti pa sta bila tudi član predsedstva GZ BiH Vinko Gabrišek in sekretar splošnega združenja predelave kovin Milorad Ninkovič.
Priznanje je prejel tudi Esad Mujakič, direktor delovne organizacije Gorenje Bira.
gorenjeg©sp©dDmp(k6 aparati
Nenehna rast proizvodnje
V tozdu Kompresorji Gorenja Gospodinjski aparati so doslej izdelali že 519 tisoč hermetičnih kompresorjev, dnevna proizvodnja pa se je v dveh letih povečala od 1600 na 2200 kompresorjev dnevno.
Črnomlju ne manjka delovne vneme in poleta. Obetajo si, Povprečna starost 151 zaposlenih v tozdu Kompresorji je 27 let. Torej temu, ne le po letih svojega obstoja mlademu kolektivu Gorenje v
da bodo letno proizvodnjo povečevali za 7 % ter se tako približali letni proizvodnji 800 tisoč kompresorjev.
Doselj so proizvedli že 519 tisoč kompresorjev in, medtem ko so jih še 1984 naredili dnevno 1600, naj bi jih letos izdelali že 2600 na dan.
Na tiskovni konferenci, ki jo je Gorenje pripravilo v tem tozdu Gorenja Gospodinjski aparati v Črnomlju v petek, 24. januarja, pa smo lahko slišali, da naj bi osvojili tudi proizvodnjo novega tipa kompresorja z novim elektro-
motorjem. Ta FF kompresor, ki bo imel večje zmogljivosti in bo racionalnejši pri porabi energije za 20 %, bo tudi konstrukcijsko enostavnejši in bo deloval tišje. Nova tehnologija bo avtomatizirana, posodobili in avtomatizirali pa bodo tudi obstoječo tehnologijo ter razširili proizvodno halo. Vsekakor so za
širitev proizvodnje v Črnomlju ugodne kadrovske možnosti. Še posebej obetavna pa so tudi izvozna prizadevanja tega tozda, ki se sicer s svojim izdelkom pojavlja v izvozu številnih Gorenjevih aparatov, odpirajo pa se mu tudi možnosti lastnega izvoza na Kitajsko, kamor je že izvažal,in na vzhodna tržišča.
Velika pridobitev
Nov stroj za brizganje plastike v obratu Plastika. Povečali bodo produktivnost, zmanjšali nadurno delo.
V obratu Plastika tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika so v zadnjih mesecih morali delati ob prostih sobotah, večkrat tudi ob nedeljah. Zaradi večjih potreb po polizdelkih iz plastičnih mas, povečana je tudi proizvodnja zamrzovalnih aparatov, so zaposleni v obratu Plastika le s težavo izpolnjevali vsa naročila. Stroji, s katerimi delajo, so stari že dobrih dvajset let. Tudi novi prostori so za sedaj bili premalo, da bi dosegli načrtovano proizvodnjo. Zato so nabavili nove stroje za '■brizganje plastike.
Pretekli teden so že montirali enega izmed večjih stro-
jev. To je stroj za hodno nemške izdelave Battenfeld, predstavlja pa vrhunec tehnike na področju brizganja plastike. Omogoča izdelavo izdelkov do teže 1600 gramov ter možnosti priključka robota. Seveda je celoten stroj opremljen in voden z računalnikom. To omogoča zanesljivo kakovost, poenostavljeno vzdrževanje, lažjo menjavo orodij. Ves potek dela je sproti prikazan na računalniškem zaslonu. Kar je pomembno, je tudi to, da stroj dela računalniško vodeno in je izključen vpliv človeškega faktorja.
Pri montaži stroja v obratu Plastika je sodeloval tudi predstavnik proizvajalca. Čeprav so računali, da bodo prvi izdelek izdelali ob koncu tedna, pa so se monterji izkazali in že v četrtek začeli s preskusnim brizganjem.
Odločanje o dohodku
VOLITVE 1986 Temeljne kandidacijske konference
V razpravi na 24. seji centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, ki je bila 14. in 15. januarja v Beogradu, je s prispevkom o uresničevanju ustavnega položaja delavcev pri razpolaganju z dohodkom in sredstvi družbene reprodukcije sodelovala tudi Anica Kristan, delavka Gorenja in članica tega najvišjega organa Zveze komunistov. Nekatere poudarke iz njene razprave objavljamo v današnjem Informatorju.
"Izhajam iz kolektiva Gorenja, za katerega lahko rečem, da smo v zadnjih dveh letih dosegli z vrsto notranjih ukrepov velike rezultate tako pri doseganju učinkovitejšega gospodarjenja kot pri utrjevanju samoupravnega položaja delavcev pri odločanju o dohodku in sredstvih družbene reprodukcije. Menim, da samoupravni položaj delavcev OZD ne smemo meriti po tem, koliko je delavec formalno vpet v procese in oblike samoupravnega odločanja (zbori delavcev, delavski svet, delegacije itd.), ampak ga moramo meriti predvsem s tem, koliko so delavci informirani o delu in poslovanju OZD, kako ima OZD opredeljene razvojno programske usmeritve, zasnovano razvojno raziskovalno delo, kako so OZD medsebojno povezana ali imajo razvit sodoben marketing in informatiko, sistem vodenja, inovativno in ustvarjalno delo, sistem nagrajevanja in motiviranja delavcev, kadrovsko politiko, ki zagotavlja prodor ustvarjalnih in mladih kadrov, tehnološko organizirano delo, delovno disciplino, kako so v vsa ta prizadevanja vpeti delavci. Moram reči, da tam, kjer so aktivnosti tako zastavljene, delavci tudi vidijo in čutijo, da je ekonomska stabilizacija povsem realna perspektiva.
Kaj je tisto, kar je Gorenju v sorazmerno kratkem času prineslo velike spremembe? Ni čarobna formula, je strokovno trdo delo.
Prvo je seveda ekonomska nuja, če želimo uspešno poslovati, da moramo storiti korenite spremembe. Se po-
sebej, če se želiš uspešno kosati na svetovnem trgu. Drugo pa je motiviranje notranjih ustvarjalnih sil. V Gorenju je bila praktično večina vodstvenih in vodilnih delavcev zamenjana z mladimi, strokovnimi in ustvarjalnimi kadri. (Mimogrede, menim, da bi morali take kadrovske spremembe uveljavljati na vseh nivojih). Postavljena je bila nova organizacija, zaradi boljšega vodenja in obvladovanja proizvodnega procesa, izdelan projekt obnove, ki pomeni strokovno in jasno opredeljeno vizijo razvoja, vzpostavljena je bila večja povezanost in odprtost sistema in izgrajen nov sistem motivacij, osebni dohodki in drugo. Predvsem pa je bilo pomembno, da je bil sleherni delavec vključen v vsa prizadevanja in spremembe in to preko sistema informiranja, aktivnega delovanja samoupravnih skupin in aktivne vloge družbenopolitičnih organizacij ter Zveze komunistov kot dejanske subjektivne sile za spreminjane razmer. ,,Menim," je med drugim dejala Anica Kristan v svoji razpravi na 24. seji centralnega komiteja ZK, "da se moramo zavzemati ne za enake osebne dohodke, pač pa za različne. Znani so podatki, ko OZD s praktično enako tehnologijo in proizvodnimi programi dosegajo tudi do petkrat različne rezultate. Zakaj torej naj bi imeli enake osebne dohodke? Kot zveza komunistov moramo preseči uravnilovko, pa ne samo na področju osebnih dohodkov. Brez tega ne bo kakovstnega razvoja. Mislim tudi, da prevečkrat posegamo v področje delitve osebnih dohodkov izven ozdov in večkrat z raznimi dogovori in omejitvami onemogočamo tiste, ki dobro delajo in gospodarijo, da bi se to odražalo v osebnih dohodkih in motivaciji za boljše delo.
"Delavci morajo biti," je poudarila Anica Kristan, " postavljeni v odgovoren položaj za ustvarjanje dohodka, da skupaj z delavci v celoti družbeni reprodukciji odločajo o sredstvih družbene reprodukcije. Ne moremo pričakovati, da bomo aktivirali notranje ustvarjalne potenciale, če bo odgovornost za ustvarjanje dohodka in pravica za njegovo delitev izven združenega dela.
V skladu z volilnim pravilnikom in rokovnikom za volitve članov delegacij med 17. januarjem in 10. februarjem 1986 potekajo v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih temeljne kandidacijske konference.
Temeljno kandidacijsko konferenco skliče izvršni odbor Zveze sindikatov v vsakem tozd in delovni skupnosti. Izvršni odbor osnovne organizacije Zveze sindikatov na temeljni kandidacijski konferenci predlaga tudi možne kandidate.
V	tozdu oziroma delovni skupnosti, ki ima manj kot 30 delavcev, sestavljajo temeljno kandidacijsko konferenco vsi delavci. V tozdu ali delovni skupnosti, ki ima več kot 30 delavcev in ima delavski svet, nima pa organiziranih ostalih po delih delovnega procesa, sestavljajo temeljno kandidacijsko konferenco vsi delavci, delavski svet in vodstva družbenopolitičnih organizacij. V tozdu ali delovni skupnosti, kjer so poleg delavskega sveta organizirane tudi oblike po delih delovnega procesa pa sestavljajo temeljno kandidacijsko
konferenco delegati zborov delavcev in delegati delnih zborov delavcev, delavski svet in vodstva družbenopolitičnih organizacij. Izvršni odbor osnovne organizacije Zveze sindikatov pa konference skliče ter predlaga kandidate.
V	več tozdih in delovnih skupnostih, ki so sklenile samoupravni sporazum o oblikovanju skupne delegacije za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, pa se kon-
planov
V Gorenju Procesna oprema so na referendumu, ki je bil v torek, 21. januarja 1986, sprejeli skupne temelje sred-
ferenca oblikuje na osnovi določil samoupravnega sporazuma.
In kakšne so naloge te temeljne kandidacijske konference?
Temeljna kandidacijska konferenca obravnava in uskladi predloge možnih kandidatov za člane delegacij za skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti. Sprejema in določi tudi kandidatno listo za člane delegacij.
Obravnava tudi predlagane kandidate za delegate družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, ki jih predlaga občinska konferenca SZDL. Temeljna kandidacijska konferenca tudi oblikuje svoje stališče, mnenja in pripombe na predlagane kandidate, glasuje o možnih kandidatih za vodilne in druge funkcije v skupščini občine in samu-pravnih interesnih skupnosti, kar je novost. Oblikuje svoje mnenje o predlaganih evidentiranih kandidatih za možne kandidate za nosilce vodilnih in drugih funkcij v republiki. (Pregled je bil opravljen v Delu).
Temeljna kandidacijska konferenca obravnava še pregled evidentiranih možnih kandidatov za zvezni zbor Skupščine SFRJ. Določi pa tudi delegate za prvo sejo občinske kandidacijske konf-;renrc in imenuje delegata :j skunn i temeljno kandiddcii'kv ko-ferenco
Vse naloge in načini izveuuu pa morajo biti seveda še posebej opredeljeni v poslovniku temeljne kandidacijske konference. Vsekakor je prav, da se vsi nosilci nalog pri pripravi teh konferenc še podrobneje seznanijo z določbami zakona o volitvah in delegiranju v skupščine
njeročnih planov. Najvišjo udeležbo na referendumu so zabeležili v tozdu Proizvodnja računalniških procesnih naprav, kjer je glasovalo 92,2 % zaposlenih, za temeljni srednjeročni planski akti 81,03 %,
gorerijepro©@SM ©pisma
Sprejeti skupni temelji
Pospeševanje
dejavnosti
Posepševanje inventivne dejavnosti
Včeraj je bila 16. redna seja delavskega sveta Gorenje Gospodinjski aparati, na kateri so med drugim obravnavali tudi temelje srednjeročnega plana ter sporazum o inventivni dejavnosti!
Delegati so precejšnjo pozornost namenili obravnavi dokončanega besedila za pripravo srednjeročnih temeljev planov temeljnih organizacij in delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati, o
inventivne
katerih se bodo delavci odločali tudi na referendumu in o čemer smo že pisali v prejšnji številki Informatorja.
Člani delavskega sveta pa so na svoji zadnji seji določili tudi dokončno besedilo sporazuma o skupnih osnovah, merilih in postopkih za po speševanje inventivne dejavnosti. Javna razprava o osnutku tega sporazuma je trajala do 20. januarja in na osnovi pripomb podanih v tej razpravi so oblikovali tudi sedanje besedilo sporazuma, ki naj bi ga potrdili tudi na referendumu.
Prilagajanje tržišču
V mesecu januarju so v obratu Zamrzovalne skrinje ponovno uvedli tro-izmensko delo. Zaposleni z razumevanjem sprejeli spremembo. Troiz-mensko delo pomeni tudi prilagajanje potrebam tržišča.__________________
Zaradi večjega povpraševanja Po zamrzovalnih skrinjah so Se v tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika odločili za Ponovno uvedbo troizmens-kega dela v obratu Zamrzovalne skrinje. Pred tem so v treh izmenah v tem obratu delali februarja 1985, tretjo oziroma nočno izmeno pa so Ponovno uvedli 10. januarja 1986.
K°t je povedal vodja obrata Zamrzovalne skrinje Rafael
Felicijan, delavci s takim načinom dela soglašajo, ker se zavedajo, da bodo le s povečano prodajo izdelkov na domačem trgu in tujem trgu prispevali k boljšemu rezultatu poslovanja v celotnem Gorenju.
Vseh zaposlenih v tem obratu je sedaj 386, na delu pa mora biti v prvi in drugi izmeni vsaj 122 delavcev, v tet ji pa 76. Izostanki so v tem času v pričakovanih mejah. Torej ni posebnega odstopanja, čeprav je ta prehod na nočno izmeno težji zaradi usklajevanja izmen. Delavci pa imajo težave tudi zaradi otroškega varstva in drugih pogojev. Kljub temu pa so razumeli položaj in z dogovarjanjem v obratu Zamrzovalne skrinje zadovoljivo rešujejo takšne in podobne težave.
Kot je povedal vodja obrata tak stroj. Naročili pa so tudi Plastika Božo Delčnjak, je tri nove manjše stroje domače stroj velika pridobitev. Se- izdelave, tako da bodo veliko veda bo stanje še veliko boljše lažje izpolnjevali vsa naročila, potem, ko bodo dobili še en
Naraščanje invalidnosti
V velenjski občini ugotavljajo v zadnjih letih porast invalidnosti, med tem ko na področju prekvalifikacije, priučitve ali izobraževanja nismo napravili praktično nič.
Odbor za življenjske in delovne razmere pri občinskem svetu Zveze sindikatov Slovenije in Komisija za vprašanja socialne varnosti pri občinski skupnosti socialnega varstva sta pripravila analizo problematike invalidnosti v velenjski občini. Podatki, zajeti v tej. analizi, bodo tudi osnova za razpravo na eni prihodnjih sej občinske skupščine.
V	analizi ugotavljajo, da je bilo ob koncu leta 1984 v 39 delovnih organizacijah v velenjski občini od 23.813 zaposlenih 1.766 invalidov ali 7,4 odstotke, kar je 1 odstotek več kot pa leta 1980, ko je bila takšna analiza pri nas prvič opravljena. Najvišji odstotek invalidnosti je še vedno v Rudniku lignita Velenje, vendar je sedaj manjši kot je bil 1980 in sicer se je zmanjšal od 15,6 % na 14,7%. Zaskrbljujoč pa je porast invalidnosti v delovnih organizacijah in skupnostih Gorenja v Titovem Velenju. Pri nas se je namreč invalidnost v zadnjih petih letih skoraj podvojila in znaša v letu 1984
4.8	% (1980 pa je bila 2,5 %). Zlasti se je povečalo število invalidov prve kategorije, od 12 na 50 v Gorenju ter od 83 na 207 v občini.
Od 2343 delavcev, kolikor jih je bilo v zadnjih petih letih predstavljenih invalidski komisiji, le pri 97 niso ugotovili invalidnosti. 385 delavcev je bilo komisiji predstavljenih zaradi sprememb pri delu oziroma pri uveljavljanju spremenjenih pravic. Takih delavcev je bilo največ na RLV in v Gorenju.
Visoko je bilo tudi število nezgod, v Gorenju se je od
5.9	% povečalo na 7,6 %. Posebej preseneča, da je bilo v tem času 576 nezgod na poti z dela ali na delo, od tega kar 260 v Gorenju.
V	tem času se povečuje tudi število invalidov druge kategorije od 137 v letu 1979 do 370 v letu 1984. Največ inva-
lidov te kategorije je v Gorenju.
Pri upokojevanju ugotavljajo velik porast števila invalidov, ki dosegajo polno zavarovalno dobo, kar lahko pripišemo predvsem benifikacijam v rudarstvu.
Invalidov je največ med nekvalificiranimi delavci, 422, od tega jih je 72 % v Gorenju. Skoraj četrtina invalidov II. in II. kategorije pa je mlajših od 35 let.
Med najpogostejšimi bolezenskimi vzroki invalidnosti so še vedno obolenja hrbtenice, ki so bila razširjena predvsem pri rudarjih, sedaj pa so pogosta tudi v drugih panogah v občini. V petih letih je bilo v vseh delovnih organizacijah prekvalificiranih le 5 delavcev, 35 pa v šolah, od tega v Gorenju 12 delavcev. Priučenih je bilo 26 delavcev, kar vsekakor kaže, da na tem področju v občini nismo napravili pravzaprav ničesar.
Še vedno torej lahko veljajo sklepi in stališča, sprejeti 1983. leta, med njimi je tudi naloga prekvalifikacije in do izobraževanja	invalidov.
Zdravstveno varstvo je potrebno z ustrezno organizacijo približati združenemu delu ter tako zagotoviti popolnejše in vsestransko zdravljenje. Popolnejši zdravstveni pregledi pred zaposlitvijo, takojšnje zdravljenje bolezni, ugotovljenih na sistematičnih pregledih ter izvajanje preventivnih aktivnosti v združenem delu so še vedno naše naloge. V naših samoupravnih aktih pa bi morali opredeliti merila za uveljavljanje pravic delavcev s spremenjenimi delovnimi možnostmi. Srednjeročne delovne programe pa dopolniti tako, da bomo reševali zaposlovanje invalidov v lastni organizaciji ali pa zagotavljali materialne pogoje za njihovo prezaposlitev v druge temeljne organizacije.
Osebni dohodki
Kolegij poslovodnih delavcev delovnih organizacij Gorenja v Titovem Velenju je obravnaval rezultate dela in gospodarjenja v preteklem obdobju ter hkrati tudi gibanje osebnih dohodkov v Gorenju in Sloveniji. Tako so oblikovali predlog za povečanje vrednosti enote enostavnega dela za 15 %.
Kot so predlagali, naj bi se akontacija osebnega dohodka za mesec januar 1986 obračunala z naslednjimi vrednostmi:
VEED = 208,26 din bruto VEMD =	12,22 din bruto
Kolegij poslovodnih delavcev je obravnaval tudi učinke me-
rila osebnega prispevka KQp2 (izkoriščenost delovnega časa) in na osnovi tega predlagal, da se veljavnost tega merila ne podaljša. Torej odslej ne bo več 3.000 din neto za prisotnost na delu.
V Uradnem listu SR Slovenije št. 43, z dne 30. 12. 1985, je bil objavljen odlok Izvršnega sveta Sr Slovenije, ki kot najnižji znesek za zagotavljanje materialne in socialne varnosti delavcev določa 30.000 dinarjev. Tako naj bi v delovnih organizacijah Gorenja v Titovem Velenju sprejeli sklep, da se kot najnižji osebni dohodek za poln redni delovni čas določi znesek 30.000 dinarjev.
Oddelek za razvoj sistema delitve po delu
Zavarovanje
Delavcem Gorenja v Titovem Velenju nudi od 1. januarja letos pomoč pri urejanju živ-jenskega in kolektivnega zavarovanja pri Zavarovalni skupnosti Triglav Angela Vinko-vič in sicer ob sredah od 14.
ure dalje v Sektorju pravnih in samoupravnih zadev Delovne skupnosti Splošni posli Gorenje SOZD. Vse informa cije s tem v zvezi pa lahko dobite tudi na telofonu interno 340, ATC II.
Šport in rekreacija
PRIZNANJA
ORGANIZATORJEM
REKREATIVNE
DEJAVNOSTI
Priznanja za uspehe na področju amaterske rekreativne dejavnosti in dosežene uspehe so	prejeli: Viktor
Poznič za uspehe pri organiziranju športne rekreacije v tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika, Franc Tamše za i prizadevno delo v kegljaški
sekciji, Spasoje Tešanovič za uspešno organizacijsko delo in pomoč pri izvajanju rekreativnih dejavnosti. Miran Jančič za prizadevno delo v planinski sekciji, Marija Ocepek in Dragica Sešel za uspešno vodenje mikro rekreativnih odmorov v Gorenju Elektronika Široka potrošnja, Franc Krajnc za izredne zasluge za razvoj športne rekreacije v tozdu Galvana in Za-
Tekaškega tečaja se je udeležilo nad 20 delavk in delavcev Gorenja, uspešnega drsenja in teka po snegu pa je učil Bojan Godec.
mrzovalna in hladilna tehnika.
Za uspešno sodelovanje na področju športne rekreacije so podelili priznanje — plaketo Gorenja tudi sozdu REK, Titovo Velenje.
PRIZNANJA KOLESARJEM
Bronaste medalje za prevoženih tisoč kilometrov so pre jeli Marjan Kranjc, Franc Bezo-všek, Rafko Žula, Drago Do ki, Heinz Bartlma, Miran Jan čič, Cvetka VValand, Anton Zulanc, srebrne medalje za 2500 km so prejeli Roman Jamnikar, Drako Oder, Mihaela Rogelšek, Vinko Žagavec,
Vili Čepin, Bojan VValand, Jakob Novak, Roman Fajfar, Simon Ravnikar, zlato medaljo pa sta prejela Zdravko Podkoritnik (5000 km) in Boris Kovač (6300 km).
Pa še to:
Rekreacije v času šolskih počitnic v telovadnici OŠ Bratov Mravljak ne bo.
Zato pa vabimo tekače, da se pridružijo vsak petek ob 15.30 teku v Topolšico.
Prav tako v oddelku rekreacije zbirajo prijave za smučarske teke (Ravne, Trnovski maraton itd.).
Pokal Gorenja
Prvenstvo Gorenja v sankanju
V nedeljo, 17. januarja, se je 69 delavk in delavcev Gorenja pomerilo na prvenstvu Gorenja v sankanju za leto 1986. V lepem sončnem vremenu, na zaledeneli progi, je tekmovanje izredno lepo uspelo. Čeprav je bila vožnja nevarna in težka, saj so nekateri morali po sani tudi čez rob v breg, pa je vendarle na koncu vsakdo bil zadovljen s svojim razultatom.
,,Tako dobre proge s Tovste-ga vrha do Mislinje še ni bilo nikoli ..." je povedal Marjan Felicijan. To je bilo tudi enotno mnenje tistih tekmovalcev, ki se že kar več let zapored udeležujejo teh tekmovanj.
Pa ni le samo tekmovanje in vožnja tisto, kar je privlačno na sankanju. Predvsem je to lepo doživetje v naravi, dolg sprehod, nato vožnja, pa srečanje s sodelavci. Nekateri pa tudi slavijo zmago, drugo, tretje mesto ...
"Ta pa se boji za življenje ..." so komentirali domačini ob progi vožnjo enega izmed kar stalnih udeležencev sankanja. Pa je že vedel, zakaj je vozil bolj počasi, zakaj je zaviral. Pomembno je bilo tudi priti skozi cilj.
Rezultati: Ženske A: 1. Metoda Grobelnik 4:04,86, 2.
Tatjana Soič 4:11,75, 3. Marja Perše 4:22,10 (vse ZHT) (10 uvrščenih), ženske B:	1. Ivica Pocajt
4:00,98, (Commerce), 2. Zdenka Gašper 4:08,34, (Sekt. kakov.), 3. Ivica Svečko 4:38,00 (Galvana) (8 uvrščenih), ženske C: 1. Marija Bencik 4:14,26 (PRPN), 2.Min-ka Novinšek 4:25,30, 3. Mar tina Oštir (obe Servis) 4:35,22 (6 uvrščenih).
Moški A: Tone Šmon (PRPN) 2'59,17, 2. Andrej Oder (Teh. opr.) 3:09,71,3. Drago Kren-ker (PRPN) 3:19,80 (11 uvrščenih), moški B: 1. Vinko Žagavec (PRPN) 3:21,20, 2. Alojz Pungartnik (PPT), 3. Drago Razdevšek (Tehn. opr.) 3:58,49 (19 uvrščenih), moški C: 1. Ivan Sevčnikar (Teh. opr.) 3:23,20, 2. Gabrijel Založnik (ZHT) 3:44,79,3. Hinko Jerčič (DSSP) 3:47,58 (15 uvrščenih). Štipendisti:
1.	Franc Oder 3:14,71.
Ženske—ekipno: 1. Commerce 17:15,22,	2. Servis
17:45,29,	3. Galvana
19:02,34. Moški—ekipno: 1 Procesna oprema 15:33,08,
2.	ZHT 18:74,57, 3. Galvana 20:93,06.
Točke za pokal Gorenja: Ženske: Servis 65, Commerce 30, Galvana 36.
Moški: Procesna oprema 118, ZHT 73, Galvana 43, Servis 18, DSSP 15, RKS 20 itd.
INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA V TITOVEM VELENJU. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Kranjc. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: GRAFIKA Prevalje, 1985. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1/72 z dne,'23. 1. 1974.