008665 1 .. £
COBISS c
Informator Krajevne skupnosti Mirna • letnik XII * it, 2/2007 • september 2007 • Izhaja po potrebi
Služba za splošne zadeve
V okviru službe za splošne zadeve, ki jo vodi Dušan Mežnaršič (dusan.meznarsic@trebnje,si), deluje sprejemna in informacijska pisarna, kijev pritličju občinskestavbe-desni vhod - in v kateri lahko dobi posameznik splošne informacije, tudi o tem, na koga naj se v občinski upravi obrne, da mu bo lahko pomagal. Sicer pa služba pomaga pri delu krajevnim skupnostim, ukvarja se z varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami, pokriva področje dimnikarske dejavnosti, romske problematike in pogrebne dejavnosti ter razpolaga s prostori in zemljišči, ki so v občinski lasti.
Kam po informacije?
Tokrat prve vrstice našega Krajana namenjamo predstavitvi Občine Trebnje. Občinska uprava namreč posameznike spremlja ves čas, je tista, ki prva pomaga, ko pride do problema. Poleg nje pa v stavbi na Golievem trgu 5 v Trebnjem domuje tudi Upravna enota Trebnje, ki pa jo obiščemo predvsem, ko potrebujemo dokumente.
Občina Trebnje je razdeljena na 13 krajevnih skupnosti, od katerih je mirnska druga največja. Krajevne skupnosti so pravzaprav občine v malem, finančna osnova za delovanje pa so nadomestila za stavbna zemljišča.
Trebanjska občinska uprava je razdeljena na šest oddelkov - z referatom za proračun se pri svojem delu srečujejo krajevne skupnosti, ostalih pet oddelkov ob uradnih urah lahko obiščejo vsi.
Oddelek za družbene dejavnosti
Pisarna župana
Pisarna župana vodi in organizira delo občinskega sveta, pokriva področje protokolarnih zadev, zastopa občinsko premoženje, opravlja strokovne in organizacijske naloge za župana, pa tudi protokolarne in organizacijske naloge za direktorja občinske uprave. Tajnica je Silva Stamcar (silva.stamcar@trebnje.si).
Za postopke za ukinitev opuščene javne poti oziroma prestavitve dela javnega dobra pa se lahko posamezniki obrnejo na Marijo Zaletelj (marija. zaletelj@trebnje.si).
Oddelek za družbene dejavnosti, ki ga vodi Branka Kržič(bran-ka.krzic@trebnje.si), je v drugem nadstropju občinske stavbe. S tam zaposlenimi se običajno največ srečujemo, saj pokriva področja socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja, športa, rekreacije, kulture in zdravstva, tam pa lahko posamezniki dobijo tudi informacije o uveljavljanju znižanega plačila vrtca in možnostih plačevanja obveznega zdravstvenega zavarovanja nezaposlenim.
Hišna centrala: 07 34 81 100, fax: 07 34 81 131 e-naslov:obcina.trebnje@trebnje.si spletna stran: www.trebnje.si
Uradne ure:
Ponedeljek: 8.00-12.00,13.00-15.00 Sreda: 8.00-12.00,13.00-17.00 Petek: 8.00-13.00

116^'i'aTm'|gm;"'»Tmp"i1 ....................
Oddelek za okolje in prostor
Oddelek za okolje in prostorje v prvem nadstropju občinske stavbe, trenutno pa ga vodi Drago Bregar (drago.bregar@trebnje.si). Na oddelku lahko izveste vse o:
-	postopkih za pridobitev informacij in potrebne prostorske dokumentacije,
-	plačilu komunalnega prispevka,
-	potrebnih soglasjih za posege v javno dobro,
-delnih ali popolnih zaporah javnih cest in poti,
-	možnostih pridobitve socialnega ali službenega stanovanja, -odkupu stanovanja po stanovanjskem zakonu in
-	plačilu nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
Oddelek za gospodarske dejavnosti
V drugem nadstropju občinske stavbe je oddelek za gospodarske dejavnosti, ki ga trenutno še vodi Mojca Pekolj (mojca.pekolj@trebnje. si), na zaposlene na oddelku pa se lahko posamezniki obrnejo, ko: -potrebujejo potrdila o lastni pridelavi kmetijskih pridelkov,
-	potrebujejo informacije o sofinanciranju programov na področju
kmetijstva.
-	potrebujejo soglasje za akcijsko prodajo,
-	prijavljajo obratovalni čas gostinskega obrata v okviru kmetije, -potrebujejoinformacijeosubvencioniranjuobrestnemereza pospeševanje razvoja obrti in podjetništva v občini in ko
-	potrebujejo informacije o sofinanciranju programov turističnih dru-
štev v občini.
Del oddelka je tudi Turistično-informacijski center (tictrebnje@volja. net), ki pa ima sedežna Baragovem trgu 1 vTrebnjem.
Občinska uprava je sicer v fazi reorganizacije, s katero želijo doseči večjo elastičnost. Do novega leta pa naj bi uvedli tudi tako imenovani servis 48. Gre za servisno storitev, s katero naj bi po vzoru Celja dosegli, da bi se občinska uprava na predloge in vprašanja odzvala v48 urah.
Pravtako pa na občini preučujejotudi možnost plačevanja položnic za storitve, ki so v pristojnosti občine (komunalno podjetje, šole, vrtci...), brez provizije na eni blagajni.
Pomembna novostjesenskegačasaje občinski inšpektor, ki bo zadolžen za področje ekologije, komunale in mirujočega prometa. Inšpektor bo v prvi fazi predvsem opozarjal, kasneje pa tudi kaznoval; kje, kdaj in kakšna kršitev se je zgodila na terenu, pa bo tudi javno objavljeno.
Sicer pa se veliko novosti in projektovdo konca letošnjega in v prihodnjem letu obeta tudi Mirni - o njih pišemo v nadaljevanju...
Petra Krnc
Projekti DRSC v naši KS
Na Gomili je Direkcija RS za ceste na začetku julija začela urejati križišče ceste Lanšprež-Gomila in ceste Trebnje-Mirna.Ozačetku del so obvestili občino, ki - tako kot krajevna skupnost - pri projektu ni sodelovala.
Direkcija ima poleg križišča na Gomili v načrtu še obnovo ceste Mirna-Mokronog od odcepa za Zabukovje do Trstenika, vključno z mostom v Sotli. Dela na 450 metrih ceste naj bi se začela jeseni.
zaključena pa naj bi bila pred poletjem prihodnje leto. Večino sredstev 890 tisoč evrov vrednega projekta zagotavlja država, za pločnike, javno razsvetljavo in avtobusni postajališči pa občini Trebnje (67 tisoč evrov) in Šentrupert (47 tisoč evrov).
Prihodnje leto naj bi država preplastila tudi cesto proti Migolici in tamkajšnji most.
Petra K.
Gradilo se bo!
Že v prejšnji številki našega Krajana smo poročali, da naj bi na Mirni zraslo novo stanovanjsko naselje Roje IV. Kot je povedal župan Alojzij Kastelic z enim od lastnikom (Franc Kramar) potekajo še zadnja pogajanja za sklenitev menjalne pogodbe.
Že septembra bo občina objavila pozivzajavno-zasebno partnerstvo, s katerim bo zasebni vlagatelj komunalno opremil zemljišča, 24 parcel za invidualno gradnjo naj bi bilo naprodaj spomladi prihodnje leto, novi lastniki zemljišč pa bodo lahko gradili atrijsko, vrstno ali individualno hišo,
Petra K.
IZ DELA SVETA KS IN NJENIH ORGANOV
ZAPISNIK
4.	redne seje sveta KS Mirna, ki je bila 10.
04.	2007 v prostorih KS Mirna
Prisotni: B. Kraljevski, E: Novak, M. Jevševar, Z. Remic, T. Popit, A. Kašič, T, Starič, F. Štepic, I. Zaplotnik, N. Borštnar, I. Kovačič in J. Bračko.
Opravičeno odsotni: L. Habinc, J. Brajer in D. Skerbiš Dnevni red:
1.	Pregled zapisnika S.seje;
2.	Praznovanje krajevnega praznika;
3.	Priznanja KS Mirna;
4.	Spomladanska čistilna akcija;
5.	Poročilo o aktualnih dogodkih (Za Mirno z ljubeznijo, občinska proslava ZZB, 1. maj, ceste, prehod...)
Ktč. 1
Zapisnik 3. redne seje smo sprejeli z dvanajstimi glasovi ZA.
Ktč. 2.
Praznovanje krajevnega praznika:
1.	junija bo na gradu svečana akademija ŽPZ Zimzelen, podeljena bodo priznanja
(zaslužnim posameznikom, organizacijam ali društvom), Za dobitnike priznanj predlagamo Nogometno selekcijo - mlajši pionirji - za njihove rezultate na državnem nivoju oziroma NK Mirna, Cveto Jahič - za dolgoletno delo v društvih in organizacijah in Janeza Janežiča, snemalca in poročevalca.
2.	junija bo praznovanje pri lovski koči - v organizaciji KS, DU in nekdanjih delavcev ŠIVALNE Mirna
Niko Borštnar bo poskrbel za ansambel,
V nedeljo bo ribiško tekmovanje - pokal SPEČA LEPOTICA
Ktč. 3.
Predsednica je podala poročilu o opravljenem delu v času od tretje do četrte seje sveta KS Mirna (od 7. 3. do 10. 4.), Uspešni so bili dogovori z lastniki zemljišč za zavarovan cestno železniški prehod, Opravljeni so bili ogledi cest - Migolica- Selo, na Cirnik ter
Glavna cesta - od blokov do Sotle in teren za obvoznico. Podpisan je bil sporazum o sofinanciranju rekonstrukcije ceste R1 na Mirni. Kanalizacija na desnem bregu Mirne je očiščena in priključena ČN. Organizirane so biletri kulturne prireditve in pripravili smo prvo številko Krajana.
K tč.4.
Čistilna akcija v vseh naših naseljih bo v soboto, 21. 04. 2007, od 9. do 12. ure. Zbor predstavnikov društev, hišnih svetov, gospodinjstev... bo ob 9. uri pred šolo. Razdeljevali bomo vreče za smeti in rokavice.
Predstavniki iz vasi lahko vreče dobijo že v petek na KS v času uradnih ur. Postavljeni bodo trije kontejnerji: pri bazenu, pred domom Partizan in pred baliniščem pri Bukovcu. Ob koncu akcije bo malica za vse, zato bo treba iz posameznih čistilnih območij ■sporočiti število prisotnih.
Ktč. 5.
Deseta prireditev Za Mirno z ljubeznijo bo 20. aprila.
26, aprila bo na Mirni občinska proslava ob dnevu upora, organizirajoOOZB,
29.	aprila bo pred gostiščem Bukovec ob 10. uri žegnanje »oldtimerjev«.
30.	aprila bo kolesarska prireditev pred domom Partizan.
Za dom Partizan poiščemo hišnika, ki bo skrbel za red in tekoče vzdrževanje, Za oddajo prostorov gostujočim skupinam se določi najemnina 50 EUR. Sklicati jetreba skupščino društva Partizan.
Župnija Mirna nam je poslala dopis, da ji moramo plačati 15 % od plačanih najemnin za grobove in finančno poročilo z obrazložitvijo za upravljanje s pokopališčem.
Za leto 2006 je še cca 1500 EUR neplačanih najemnin za grobove. Opomine bomo poslali v roku enega meseca.
Načrtujemo širitev pokopališča, za kar bo potrebnih veliko dodatnih sredstev. Po dogovoru z župnijo najemnine v primeru večje investicijeza ureditev pokopališkega prostora nismo dolžni odvajati.
ZAPISNIK
5. redne seje sveta KS Mirna, ki je bila 15. 05. 2007 v prostorih KS Mirna
Prisotni: B. Kraljevski, E. Novak, M. Jevševar, T. Popit, A. Kašič, A. Starič, F.Štepic, N. Borštnar, D. Skerbiš, F Jevnikar in I, Kovačič.
Neopravičeno odsotni: J. Brajer, Z. Remic, in L. Habinc.
Dnevni red:
1.	Praznovanje krajevnega praznika;
2.	Cestna problematika;
3.	Občni zbor Društva Partizan;
4.	Prošnje in aktualnosti;
Sklep: Zapisnik četrte redne seje Sveta KS smo sprejeli z devetimi glasovi ZA.
Ktč.l.
Po pregledu prijavna prireditve in tekmovanja v počastitev krajevnega praznika smo sestavili program:
31.5.07-ob 17.30 - predstavitev DEJAVNOSTI ŠOLE vtelovadnici OŠ Mirna,
1.6.07
-ob 16. uri-ŠAHOVSKO PRVENSTVO ŠOLE v OŠ Mirna,
-	ob 8. uri - meddruštveno tekmovanje UPOKOJENCEV v streljanju z zračno puško v domu Partizan,
-	ob 20.30 -SVEČANA AKADEMIJA na GRADU: koncert ŽPZ Zimzelen zgosti in podelitev priznanj KS Mirna za leto 2007,
2.	6. 07 - ob 14. uri - SREČANJE KRAJANOV pri LOVSKI KOČI v ZAPUŽAH, ZDRUŽENO SREČANJE članov DU Mirna in delavcev nekdanje TŠS Mirna.
V kulturnem programu sodelujejo učenci OŠ in člani DU Mirna. Slavnostni govornik bo župan občine Trebnje Alojzij Kastelic.
3.	6. 07 - RIBIŠKO TEKMOVANJE ZA POKAL SPEČA LEPOTICA,
5.	6. 07 - ob 19.30 - NAŠI KRAJI in LJUDJE skozi objektiv JANEZA JANEŽIČA; RAZSTAVA domoznanske zbirke v knjižnici Pavla Golie na Mirni.
9.6.07	- RIBIŠKO tekmovanje PZ upokojencev Dolenjske v Krmelju,
M/BBM
f
Jesen jetu, z njo pa nova številka Krajana. Kar precej dogodkov smo morali ujeti v fotografski objektiv in v besede, zato je morda kakšen tudi ušel, Ne zamerite. Do prihodnje številke, rok za oddajoje konec novembra, pa imejte oči na pecljih, potem pa videno in slišano pošljite na ks.mirna@siol.net.
Bodite kratki, jedrnati in slikoviti, pa bomo vaše opažanje zelo radi objavili. Pišite...
KRAJAN - Glasilo KS Mirna
Izdajatelj: KS Mirna; odgovorna urednica: Bariča Kraljevski; glavna urednica: Petra Krnc; člani uredniškega odbora: Dušan Zakrajšek, Niko Borštnar, Edo Novak in Zoran Remic; prelom: Špes, NM, tisk: Kopo d.o.o., Mirna; naklada: 1200 izvodov. Glasilo izhaja po potrebi, Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov glede na prostorske omejitve.
A/
alavna
I lUt^l ZUU/ w IMUJUI I
^ ob 17. - otvoritev kinološkega vadbišča
DAN NOGOMETA ob 40-letnici NK MIRNA:
-	14.30-15.15-tekmaselekcijell-8
-	15.30-16.15-tekma selekcije U-10
-	16.30-17,15 - tekma gospodarstvenikov OPTIMO: LESNINA
-	17.30-18.15-tekma VETERANI: PREDSTAVNIKI občine in KS,
-	18.30-20.00-selekcija MIRNA: zlata selekcija nogometašev Slovenije,
-	DRUŽABNO SREČANJE pred domom Partizan - koncertskupine DAY OUT.
14. 06. 07 ob 20. - Dve nevesti - komedija -KUDKLAS Mirna
Ktč.2: Totočko smo umaknili izdnevnega reda, ker še ni bil opravljen ogled cest.
Na OOP bomo poslali zahtevo za postavitev prometnega znaka STOP v križišču ulic Pod gozdom - Sokolske in Jamske ulice.
K tč. 3: Izredni občni zbor Društva Partizan bovpetek, 18.5.2007, ob 18. uri. Izvolili bodo novo vodstvo in se dogovorili o nadaljnjem delu. Predvidevamo, da bodo v društvu Partizan delovale tri sekcije: turizem, kultura in šport. Poskrbeti bo treba za vzdrževanje in red vzgradbi ter njeni okolici.
Društvo Partizan je imelo v upravljanju tudi kočo na Debencu. F. Jevnikar je poročal o obnovi koče. Upa, da bodo jeseni končani kletni prostori in prva etaža. Svet KS Mirna se g. Jevnikarju zahvaljuje za vse njegovo delo in trud, ki ga je vložil v ta projekt,
Ktč4: Ga. predsednica je podala poročilo o delu med četrto in peto sejo Sveta KS.
Opravila je več pogovorov na občini-glede financiranja KS, cest, zemljišč, čistilne akcije in prireditev. V tem času sta bili dve kulturni prireditvi v knjižnici, tri pa v domu Partizan. Izvedli smo očiščevalno akcijo v KS in bazena. Na gradu je bila prireditev ob dnevu osvoboditve, pri Kolencu so se študentje AGRFT poslovili od dr. prof. Marka Marina ob njegovi upokojitvi. Imeli smo več športnih aktivnosti in predstavitev dela RK. Opravljeni so bili pogovori v Dani, na Zavodu za gozdove, s predstavniki ribiške družine Sevnica glede najema bazena za dobo 5 -10 let, z ga. Škarja zaradi zemljišča za pešpot do šole, ogledi..,
Obravnavali smo prispele prošnje za finančno pomoč in prijave na razpis v Krajanu. Člani sveta smo mnenja, da dobijo večjo finančno pomoč tisti, ki opravijo več prostovoljnega -za našo KS - pomembnega dela.
SKLEPI:
Krajanom Sela bomo plačali avtobusni pre-vozza udeležbo na 11. srečanju vasi Selo, Sela, Sele, ki bo letos pri Velenju.
PGDŠevnica bomo ob nakupu novega prapora kupili spominski trak za 125 EUR.
Nogometnemu klubu Mirna bomoza prireditve ob40 letnici delovanja prispevali 1000 EUR.
Kolesarskemu klubu Balanca bomo plačali sestavine za 1001 golaža ob njihovi prireditvi.
Župniji Mirna bomo za izvedbo projekta dela z mladimi prispevali za posameznega otroka tako kot lani (1000 sit), oz. 4.17 EUR.
Na razpis za govornika odzadnjem slovesu
sta se javili Pavlina Flrovat in Marija Logar.
Za izvajalca cestnih del seje na razpis javil Roman Muhvič.
Na naslednjo sejo bomo povabili župana, da bomo datumsko opredelili, kdaj se bo pričela gradnja na Rojah IVcestnoželezniške-ga prehoda, obvoznice, širitev pokopališča in ostali planirani projekti.
Sklepi so bili sprejeti z devetimi glasovi ZA.
ZAPISNIK
6.	redne seje sveta KS Mirna, ki je bila 04.
07.	2007 v prostorih KS Mirna
Prisotni člani Sveta KS Mirna:
B. Kraljevski,E.Novak, N.Borštnar, M. Brajer,Z. Remic, T. Popit, A. Kašič, L.FIabinc,l, Zaplotnik, A. Starič, F. Štepic in L Kovačič.
Svetniki OS občine Trebnje: D. Skerbiš J. Bračko in FJevnikar.
Župan Občine Trebnje A. Kastelic in predstavnici občinske uprave M. Povhe ter V. Šušteršič.
Dnevni red:
1.	Pregled zapisnika 5. seje Sveta KS;
2.	Pogovore načrtovanih delih v KS;
3.	Informacija o aktualnih dogodkih, finančne težave, prošnje, ponudbe. Statut Občine Trebnje, revitalizacija vasi.
Ktč.l: Zapisnik 5. redne seje Sveta KS Mirna smo sprejeli s trinajstimi glasovi ZA.
Ga. predsednica je podala poročilo o
dogodkih in opravljenem delu v času med peto in šesto sejo Sveta KS. Ob obračališču pri železniški postaji sta postavljena prometna znaka za prepoved parkiranja. Na Rojah je bil komisijski ogled poškodb na spomeniku ter grobnici in napisan zapisnik o obsegu in načinu sanacije. Izpeljane so bile vse planirane prireditve ob krajevnem prazniku, izvedena je bila skupščina društva Partizan, KUD Klasje uprizoril igro Dve nevesti, na OŠ je bila prireditev Mavrični planet, obiskal jih je tudi šolski minister Milan Zver. V knjižnici Pavla Golie na Mirni je bila razstava Naši kraji skozi objektiv J. Janežiča, na Selu so prikazali žetev na star način, Selani želijo zaščititi in ohraniti staro vaško jedro, obiskali so kraj Selo pri Velenju. VZabrdju so vaščani sanirali del cestišča, mirnski upokojenci so izvedli čistilno akcijo na gradu. Na Lanšperžu je bilo kresovanje. Opravljenih je bilo več pogovorov s krajani in službami.
K tč. 2: Ga. V. Šušteršič je obrazložila Smernice za občinski podrobni prostorski načrt za Poslovno industrijsko območje na Mirni. Pojasnila je, da je bil 18. aprila sprejet nov zakon o planiranju in posegih v naravno okolje, Vse planirane načrtejetreba prilagoditi novi zakonodaji. Smernice za Poslovno industrijsko območje ob Gredi in naprej pod Radovnico je treba preučiti in poslati pripombe vtridesetih dneh. Med 15. avgustom in 15. septembrom bo javna razgrnitev prostorskega načrta za to območje.
G. županu smo posredovali nezadovoljstvo Mirnčanov, ker v KS ne prihaja do realizacij že več let načrtovanih projektov: npr. cestno-železniški prehod, obvoznica, individualna in blokovska gradnja, širitev pokopališča, industrijsko poslovna cona,sanacija regionalneceste, turistično-rekreativni kompleks, mirnski bazen, dom Partizan, asfaltiranje in vzdrževanje cest, oskrba vasi s pitno vodo, povezovanje vaških vodovodov, zasebna gradnja na začetku Mirne na levi strani ceste izsmeri Trebnjega, gradnja pločnikov ob cestah na Fužine, Glavna c. -Sotla, kSv. Heleni...
G. župan A. Kastelic pojasnjuje, daje sedaj že več teh projektov v fazi pridobivanja dokumentacije - dovoljenj, načrtov po novem zakonu. Težave so z dogovori na ministrstvih in direkcijah, z odkupi zemljišč, investitorji ter zagotavljanjem sredstev.
Nadirekcijizacesfezagotavljajo.dasebograd-nja obvoznice lahko začela že v enem letu.
Za cestno-železniški prehod je pripravljena dokumentacija in zagotovljenih je 75 milijonov proračunskih sredstev
Odkupiti je potrebno še zemljišče B, Kastelca. Septembra bo lahko že opravljen razpis za izvajalca. Prehod bo končan leta 2008.
Regionalna cesta - jeseni se pričnessana-cijo mostu v Sotli in ceste do priključka na Roje. Javno razsvetljavo in pločnik financira občina.
Priključek na Gomili je na začetku gradnje.
Preplastitev ceste proti Migolici (2 km) bo jeseni.
Pločnik ob cesti Mirna - grad je treba dati v plan pri naslednjem rebalansu občinskega proračuna.
Makadamsko pot od Podloga proti bazenu bomo posipali z gramozom.
Asfaltirati je treba še 600 m ceste Ravne-Cirnik. To bo izvedeno hkrati z asfaltiranjem cestne povezave z Litijo.
Zazidalni načrt za individualno gradnjo Roje IV je narejen, kanalizacija ni več problem, podpis pogodbe z investitorjem za izgradnjo infrastrukture pričakujemo še letos. Drugo leto bo možen nakup parcel.
Leta 2008 pričakujemo blokovsko gradnjo na vrtovih pod Sokolsko ulico. Investitor bo Real ali CGP.
Parcele na Grajskih njivah so bile obljubljene za gradnjo hiš mladim družinam že pred mnogimi leti. Treba je pričeti urejati dokumentacijo vsaj za eno vrsto hiš.
Za dopolnitev projekta turistično-rekrea-tivnega kompleksa je treba zagotoviti še 20 mio. V zvezi z bazenom - ribnikom potekajo pogovori z ribiško družino Sevnica.
Za dom Partizan moramo določiti vodjo, ki bo vodil obnovo, izpolnjeval prijave za razpise, narediti je treba posnetek sedanjega stanja, pripraviti dokumentacijo, da se bodo vobčinskem proračunu za leto 2009 planirala sredstva za celotno adaptacijo doma.
O zagotavljanju pitne vode (o vrtinah in povezovanju vodovodov) se je potrebno dogovarjati s Komunalo.
Širitev pokopališča se lahko začne že to
jesen. Za to je zadolžen D. Skerbiš.
O gradnji nove ČN pod Dobom se dogovarjajo občini Trebnje in Šentrupertter prevzgojni zavod Dob. Kdaj bo podpisana in verificirana pogodba med partnerji, še ni znano.
K tč. 3: Ga. predsednica KS je povedala, da je možno začeti s projekti za varno pot od brvi do šole, ker je lastnica zemljišča privolila vodkup. Urediti jetreba odmero in plačilo. Brv pri mostu moramo nujno prekriti.
Statut KS Mirna je treba uskladiti z občinskim, pri tem računamo na pomoč občinske pravne službe.
Člani sveta KS Mirna podpiramo imenovanje ravnateljice OŠ A. Marinčič za naslednji mandat.
KS ima večje finančne težave, ker je velika razlika med potrebnimi in dobljenimi sredstvi.
Treba bo sklicati sestanekz računovodstvom občine, predsedniki in računovodji KS.
V torek, 10. 07. 07, bo podpis pogodbe o območnem razvojnem partnerstvu Mirnske doline. Ta dan nas bo tudi na gradu obiskal angleški veleposlanik Tim Simmons.
ZAPISNIK
7. redne seje sveta KS Mirna, ki je bila 30. 08. 2007 v prostorih KS Mirna
Prisotni člani Sveta KS Mirna: B. Kraljevski, E, Novak, N, Borštnar, M. Jevševar,Z. Remic, T, Popit, L. Habinc, I. Zaplotnik, A. Starič, F.Šte-pic in I. Kovačič.
Svetniki OS občine Trebnje: D. Skerbiš, J. Bračko in F. Jevnikar,
Odsotni: T. Kašič se je opravičil, J. Brajer - neopavičeno odsotna.
Dnevni red:
1.	Pregled sklepov realizacije 6. redne seje in poročilo predsednice;
2.	Obravnava cenikov;
3.	Razprava za izvajalca del - širitev
pokopališča;
4.	Popis poškodb asfaltiranih površin po
izkopih Dane, Telekoma in Elektroproma;
5.	Učna gozdna pot, zloženka o Mirni -
pridobivanje sponzorjev;
6.	Aktualno (prošnje, Mlačev na Selu, JR).
K tč. 1: Zapisnik šeste redne seje smo sprejeli z enajst glasovi ZA.
Ga. predsednica je podala poročilo o opravljenem delu in dogodkih v naši KS med šesto in sedmo sejo sveta. Na gradu smo sprejeli angleškega ambasadorja Tima Simmonsa. Na Selu so potekale priprave na ETNO prireditev in odprtje muzeja na prostem. Mlačev na Selu je bila 4. avgusta. Pripravljali smo vsebino in začrtali traso za učno gozdno pot - z imenom Speča lepotica. Z g. Kapusom smo se dogovorili za izdelavo zloženke o Mirni. Sestal seje »krizni štab« zaradi pomanjkanja vode na vaškem vodovodu Ševnica, Škrjanče, Na Sevnici je bil sestanek zaradi deponije Globoko in vodovoda Ševnica. Trikrat seje sestal uredniški
odbor za izdajo glasila Krajan, ki bo izšel v prvi polovici septembra. Ogledali smo si stanje vseh cest v naši KS. Ga. predsednica je opravila številne pogovore na občini glede realizacij zastavljenih projektov v KS in prošenj ter potreb naših krajanov.
K tč. 2: Obravnavali smo cenike pogrebnih storitev, avtorskih prispevkov in honorarjev za objavo člankov v glasilu Krajan ter urne postavke za dela sklenjena s podjem-nimi pogodbami.
Sklep: Ceniki so bili potrjeni in sprejeti z enajst glasovi ZA.
K tč. 3: Glede širitve pokopališča: komisija za pokopališče naj na javni oglasni deski ali v medijih objavi razpis za izvajalca del. Pridobiti mora tri ponudnike, izmed katerih izbere najugodnejšega. Širitev se lahko izvaja v več fazah, da bo čim bolj funkcionalen, estetski, v kontekstu z obstoječim pokopališčem.
Sklep:
a)	Komisija za pokopališče objavi razpis za izvajalca del širitve pokopališča in izbere najugodnejšega ponudnika.
b)	Predsednica KS Mirna na predlog komisije podpiše pogodbo z najugodnejšim ponudnikom za izvajanje del širitve pokopališča.
Sklepa sta bila sprejeta z 11 glasovi ZA.
K tč 4: Popisati moramo poškodbe, ki so ostale na asfaltnih površinah po prekopih različnih izvajalcev - Dane, Telekoma, Elektroproma ali krajanov. To sporočimo na KS Mirna v roku enega tedna. Obenem sporočimo še mesta, kjer stojijo posode za sol in jih še pet kupimo. Na DARS ali Agencijo za ceste spet pošljemo dopis, naj pokrijejo leseno brv pri mostu in popravijo cvetenje desk, ki postajajo zelo nevarne. Prišlo je do poškodb, zato naj čim prej ukrepajo.
Sklepa:
a)	Vsak izvajalec, kiželi prekopati asfaltno površino mora predhodno pridobiti soglasje KS Mirna in po izvedbi delstrokovno popraviti cestišče,
b)	DARSUaliAgencijizacestepošljemodopis za pokritje in sanacijo brvi ob mostičku.
Sklepa sprejeta z 11 glasovi ZA.
K tč. 5: Učno gozdno pot nam je predstavil g. I. Zaplotnik. Pridobiti bo potrebno še sredstva za postavitev markacij,tabel, klopi... Opraviti bo treba nekaj prostovoljnega dela in pridobiti sponzorje. Vso dokumentacijo za U, G. P. pripravlja g. Gorazd Marinček,
Svetniki opozarjajo na neurejenost okolja (nepokošena trava, neposekano grmovje in drevje ob poteh, divja odlagališča smeti in kurjenje leteh v»ekoloških jamah«...). Vobčini bo kmalu začel opravljati delo inšpektor za okolje. Upamo, da bo takih primerov potem znatno manj.
Sklep: Svetniki podpiramo akcijo za ureditev učno gozdne poti Speča lepotica in pripravo zloženke o Mirni.
t-upiuniuui iuuj»mujun
Sklep je bil sprejet z enajst glasovi ZA.
K tč. 6: Obvestila: Komunala obvešča, da bo odvoz kosovnih odpadkov na Mirni 18. in 19. septembra.
Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka
poslovno industrijsko območje Mirna Občinskega podrobnega prostorskega načrta za bo v domu Partizan Mirna dne 4. 9.07 ob 19. uri.
Iz posebnega programa financiranja asfaltiranja makadamskih poti bomo dali v program cesto v Dolini proti Tonetu Gorencu.
Obveščeni smo, da bo postavljeno cestno ogledalo na Gl. cesti pri izvozu ceste od Preventa.
Postavljeno je bilo vprašanje, kdaj lahko pričakujemo asfaltiranje ceste Cirnik - Ravne - Litija. Čakanje, da se bodo dela opravljala sočasno z litijsko cesto je dokaj nerazumno.
O delu sosveta je poročal g. E. Novak, in sicer o prvem šolskem dnevu in zagotavljanju varnosti otrokom na šolskih poteh.
Prošnje:
J. Janežičje zaprosil za sofinanciranje spremljanja Stil Quarteta na Tajvan. Prošnji ugodimo.
KS bo na prošnjo g. L. Habinca ob Dnevu spomina na mrtvefinanciralatudi ikebano k cerkvi Sv. Plelena.
O prošnji sofinanciranja popravila asfalta pri blokih na GL, cesti 51., 52. bo razpravljala komisija za ceste, ko bo pripravljala prioriteto popravila cest glede na naše finančne sposobnosti.
Potekajo že intenzivne priprave mirnskih gasilcev na praznovanje stoletnice njihovega društva, ki jo bomo praznovali drugo leto.
7
S
■?
I
SVARILO
Preveč ozračje naše se segreje, plašč raztrgal seje naši atmosferi, ugašajte luči in vozite se manj, svetujejo nam, in zmečite v smeti vse spreje, od njih, da ledeniki se tope hitreje.
Narava pa tako, kot sama hoče, nad nas natrosi še debele toče, vihar nam tu in tam drevesa ruje. Pripravimo se, nas svarijo, lahko na svetu bo še huje.
Morda pa končno nas bo izučilo, priznamo si, če delamo naravi silo, je prav tako, kot žagali bi vejo si, na kateri še udobno zdaj sedimo.
Za »VEZI« Rozalija Pepel na k
C	N
Ste za ples?
Pod okriljem Društva za šport kulturo inturizem Partizan Mirna naj bi bil januarja 2008 venem od prostorov športne dvorane na Mirni organiziran plesni tečaj. Termini bodo določeni glede na povpraševanje in plesno predznanje zainteresiranih, ki lahko za vse dodatne informacije pokličete na 041 471 263.
Z. Remic ml.
v___________________________________y

NA KRATKO
Čeprav so bila sredstva za ureditev zavarovanja križanja lokalne ceste Mirna-Stan in železniške proge Sevnica-Trebnje na Mirni v občinskem in državnem proračunu zagotovljena že lani, se dela še vedno niso začela.
Razlog za to je preprost: občina še do pred kratkim ni odkupila vseh 3,562 kvadratnih metrov površin, kolikor bi jih potrebovala za zavarovanje proge na cesti proti Stanu, ukinitev železniškega prehoda proti pokopališču in nov povezovalni odsek lokalne ceste med cesto proti Stanu in cesto proti sv. Heleni (približno na mestu obstoječe makadamske poti),
Kot je pojasnil trebanjski župan Alojzij Kastelic, je zdaj glede manjkajočih zemljišč (dve parceli skupaj predstavljata slabo četrtino vseh: občina mora odkupiti 605 kv, metrov, z menjalno pogodbo pa bi prišli še do 196 kv. metrov) vse dogovorjeno. Kastelic je še povedal, daje mislil, da je najhujše mimo, ko so na občini pridobili zemljišča, a se jezapletlo zaradi reorganizacije Slovenskih železnic, saj je treba narediti revizijo projektantskih del. Vse postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja bodotako poskušali pripraviti do sredine septembra. Kastelicje dodal, da bo razpis lahko izšel še letos in da se bodo
tako porabila sredstva, ki so v občinskem proračunu za letos in sredstva iz ministrstva za promet.
Kot je pojasnil Drago Bregar z oddelka za okolje in prostor, 689tisoč evrov vreden projekt namreč sofinacirata občina in država; prva za izgradnjo železniškega prehoda zagotavlja 306tisoč evrov, druga pa za nakup zemljišča zaradi sočasne rekonstrukcije in ureditve cestnega omrežja 383 tisoč evrov.
Če bo zima delom naklonjena, bi z deli lahko začeli že letos, med gradnjo pa bi bil eden od obeh prehodov ceste čez železniško progo ves čas v funkciji.
Petra K.
Potem ko seje nekaj časa govorilo, da bodo mirn-ski bazen, ki zapuščen in osamljen leži ob vznožju naše Speče Lepotice, dobili v upravljanje ribiči, ki naj bi tam uredili ribnik, so se stvari v zadnjih tednih obrnile.
Zaradi obotavljanja ribičev se je župan Alojzij Kastelic (občina je namreč lastnica bazena) odločil, da bo predvidoma jeseni objavil javni razpis za upravljavca bazena in pripadajočega zemljišča, ki ga bo v upravljanje (za pet let z možnostjo podaljšanja oziroma predčasne prekinitve pogodbe zaradi izgradnje turističnega kompleksa) dobil tisti, ki bo Mirnčanom ponudil največ.
P. K.
Sredi avgusta je Občina Trebnje - po večkratnem opozorilu s strani Krajevne skupnosti Mirna - na Direkcijo za državne ceste poslala pobudo za postavitev cestno prometnega ogledala na križišču regionalne ceste Mirna - Mokronog in javne poti proti blokom na Rojah oziroma proti Preventu. Zavijanje z Roj na regionalno cesto bo tako verjetno prav kmalu bolj varno.	P. K.
Pod Radovnico se bo gradilo
Občina Trebnje in Krajevna skupnosti Mirna sta na prvi šolski dan v domu Partizan na Mirni pripravila javno razgrnitev načrta za poslovno-industrijsko cono Pod Radovnico na Mirni. Na sedmih hektarih okrog obstoječe poslovne stavbe Grede naj bi bilo 12 parcel po približno štiri tisoč kvadratnih metrov, ki pa bi jih bilo možno združevati. Investitor projekta, pri katerem jezgolj komunalno opremljanje zemljišča ocenjeno na dva milijona evrov, je mirn-ska obrtna zadruga Unitehna. Kot so pojasnili na razgrnitvi, naj bi bil občinski podrobni prostorski načrt sprejet na novembrski seji občinskega sveta, nato pa bi lahko pripravili dokumente za vsa potrebna gradbena dovoljenja in tako bi lahko s komunalnim opremljanjem in morebiti celo z gradnjo začeli že spomladi. Sicer pa se je sinoči razprava dotaknila tudi mirnske obvoznice, za katero so bili prvi načrti narejeni že leta 1962, zdaj pa naj bi se obči na po spremembi zakona bolj zavzeto in lažje lotila priprave potrebne dokumentacije. Prvi del obvoznice naj bi bil narejen vpetih letih, Mirno pa bi razbremenil predvsem tovornjakov, ki se zdaj proti Gredi, Kolinski inTomplastu komaj prebijejo z regionalne ceste mimo hiš v središču kraja.
P. K.
Vračanja v telekomunikacijsko omrežje (1)
Glede vračanj vtelekomunikacijsko omrežje pristojni še ne želijo dajati izjav.
Neuradno pa naj bi bili dokumenti, ki so povezani z vlaganji v KS Mirna, vceloti dostavljeni na državno pravobranilstvo sredi avgusta letos, tako da se bo postopek verjetno zdaj lahko začel, Glede na odročnost krajev od središča (“Trebnje) se pričakuje, da bodo zneski vračanj višji kot v strnjenih naseljih, o konkretnih številkah pa se še neda govoriti, Ko bo pravobranilstvo izdalo sklepe, bo o načinu vračanja potreben tudi dogovor v občinski politiki in s krajevnimi skupnostmi.	P. K.
Redek ulov
10, avgusta se je ribiču Jožetu Hrovatu, članu Ribiške Družine Sevnica - pododbor Mirna nasmehnila sreča.
V reki Mirni (pod Dobom) je ujel zato reko nenavadno veliko postrv dolgo 53 cmintežko 1,5 kg,
DROBNE
Pokopališče,
kraj miru in poslednjega počitka, še kar naprej buri duhove. Očitajo nam, daje neurejeno, hkrati pa neznanci še kar vztrajajo z dovažanjem neprimernih odpadkov v kontejnerje. Pa smo vendar že tolikokrat obvestili vse krajane, da lahko gume brezplačno oddajo na deponiji Globoko, prav tako pa tudi eno avtomobilsko prikolico odpadkov dnevno. Nekaterim pa je do kontejnerjev na pokopališču predaleč in odlagajo smeti pri vodovodni pipi. Upamo, da to niso tisti, ki nas potem obtožujejo za nered.
Za vse pač ne morejo biti krivi Romi, sploh pa ne za velik kup pokrovčkov s kozarcev za vlaganje, ki jih je poleg ostalega nekdo odložil pri bazenu.
Cestna ogledala
naj bi skrbela za večjo varnost v prometu. Nekateri ga kar ne morejo dočakati, drugim pa jetako vseeno za sosede, da niti ne obsekajo vej dreves, ki zastirajo pogled v ogledalo, Zakaj pa bi, če oni ne vozijo potem odseku,
Hkrati obveščamo, daje naša prošnja za postavitev ogledala na Glavni cesti pri vključevanju iz smeri zgornji bloki - Prevent že prispela do Agencije za ceste.
Prehode za pešce
nekateri slabo usposobljeni vozniki zamenjujejo s parkirišči, Na Mirni jeta pojavzelo pogost, zato smo Policijo prosili za sodelovanje. Večina med nami se pačzave svojih ravnanj, ko nas kdo udari po žepu.
Lastnike parcel ob cestah
vljudno prosimo, da posekajo vejevje, ob-kosijo travo in poskrbijo za večjo varnost v prometu.
Menda bo od oktobra dalje te stvari urejal komunalni inšpektor pri Občini Trebnje, ki ga bodo motili tudi na cesto speljani žlebovi, neprimerno odlaganje odpadkov, fekalne vode v območju vodotokov, zlivanje gnojnice po travnikih v največji vročini in še marsikaj. Vse to pa bo imelo spet določeno ceno, kajti z inšpektorjem se ne gre šaliti.
Lastnike gozdov ob cestah
opozarjamo na zakon, ki predpisuje, da svojo lastninsko pravico izvršujejo tako, da ne povzročajo škode, se pravi, da odstranijo moteče veje in korenine, ki ovirajo prehod na tem delu. Številni krajani se sprehajajo, kolesarijo in tečejo po poteh, ki so zaradi malomarnih lastnikovskoraj neprehodne, lastniki pa se ne odzivajo na naša opozorila. Za dela
lahko poskrbimo tudi na KS, vendar bodo stroške poravnali lastniki.
Telefonija in vračanje sredstev (2)
jedokaj vroča tema, Kernekateri posamezniki večkrat poskrbijo za alarmantne novice, vas obveščamo, da v občini Trebnje ni še nihče dobil povrnjenih sredstev. Svetujemo, da spremljate obvestila v medijih.
Očiščevalna akcija,
ki smo jo 21. aprila izpeljali v naši KS, je bila zelo uspešna, čeprav vedno bolj prevladuje mnenje, naj vsak počisti za sabo. Odstranili smo kar nekaj črnih odlagališč,
Zahvaljujemo se vsem 169 udeležencem, ki so pomagali in jim ni vseeno, kako uničujemo dragoceno naravo.
f NAŠI RAJNI
Jožef Žukovec Marija Magdalena Skerbiš Marjan Jerič Ana Novak Marija Plauštajner Marija Gracar Jože Kralj Elizabeth Dotzler Jožefa Banič
POZNAMO SOSEDA?
Zaplatarjev grunt, ki seje razprostiral daleč okrog Svete Helene, je bil nekoč zelo cenjen, saj so bili Markovi stari starši premožni kmetje. Ko sem to samo omenil, mi je Marko mimogrede navrgel, da domačih hlapcev ni več, zato je kmetija razpadla..,
Nisem popolnoma dojel njegovih besed, vendar mislim, daje bil vzrok za njegovo odselitev prav nenehno delo, ki ga zahteva kmetovanje. Seveda vtem ni videl pravega zaslužka, saj pravi, da tudi takrat s trinajstimi glavami živine nisi mogel udobno živeti.
»Včasih sem še kar pomagal pri težjih opravilih, potem pa sem uvidel, da to nima nikakršnega smisla in sem odnehal. Ne želim govoriti o sorodstvenih problemih. So preveč zasebni.
Ko sem pred triindvajsetimi leti spoznal svojo sedanjo ženo, sem se odselil v Glinek. Poročila sva se vSolinu pri Splitu, kjer sem jo kot dekletudi spoznal. Domači niso bili z mojim izborom najbolj zadovoljni. Prerokovali so, da bo ta zveza le kratkotrajna avantura, pa vidiš, da še danes, po toliko letih trdno drži, Če pa kdo trdi, da sev dolgoletnem zakonu ni nikoli sprl, je preprosto lažnivec ali pa je z njim nekaj narobe«, je začel Marko.
Prijetnega sogovornika sem pobaral o zaposlitvi in virih dohodkov. Marko pravi, daje bil že leta 1998 invalidsko upokojen zaradi oslabljenega srca, Zato tudi vseskozi jemlje zdravila. Pred upokojitvijo je delal v Litostroju in tudi v DANI ter Kolinski na Mirni. Na tiste čase ima neprijetne spomine.
»Ko sva z ženo stanovala v Glinku, sem delal v takratnem proizvodnem gigantu Litostroju Ljubljana. Najkasneje ob štirih zjutraj sem se odpravil na pot (pozimi seveda peš!), saj jetovarniški avtobus z Mirne odpeljal že ob 4.30 uri, Sneg sem gazil tudi pri minus 28 stopinjah celzija. Verjemi, da ni bilo prijetno«, je bil slikovit Marko.
Tudi žena je v Litostroju delala šest let. Ko seje slovensko paradno podjetje razsulo, je bil Marko eden prvih viškov.,.
Marko ima približno 26 let delovne dobe. Ne hodi po gostilnah, saj noče poslušati raznih pripomb na račun svojega dela, še posebej ne od opitih gostov. Če ga že premaga žeja, gre raje v trgovino po kakšno pivo, saj je tudi občutno cenejše. Skromna
MARKO BREZNIKAR - Zaplatarjev Marko
Paca je in pravi sosed, pa če je komu to všeč ali ne! Le kdo ne pozna Zaplatarjevega Marka, odrezavega možaka, največkrat poraščenega z gosto dolgo brado, ki je že začela pridobivati prve srebrne pramene?
pokojnina ne dovoljuje razsipnosti, ker je treba z njo preživljati tričlansko družino.
Omenil sem govorice, da Marka vidijo v Ljubljani pri Tromostovju, kjer pobira »davek na budale«. Prisrčno seje zasmejal in pripomnil, da ni bilo res vse tako, kot so ljudje »nakladali«, da pa jeta kšeft opustil, odkarje v veljavi evro.
»Ljudjesovse bolj stiskaški, res pajetudi, da so kovanci vse več vredni. Zanimiveje, da me danes, ko pridem po opravkih v Ljubljano, prisrčno pozdravljajo stari znanci in trdijo, da me Ljubljana pogreša, saj sem bil kar nekaj časa kot njena maskota. Kottakega so me predstavili tudi v tedniku Mladina, zato sem na to kar nekako ponosen...,«.
Na vprašanje, kakšne posle opravlja danes v prestolnici, je pojasnil, da nima posebnih opravil. Gre pač v nabavo potrebnih artiklov, uživa pa tudi med množico meščanov. Najraje si sposodi koio in »biciklira« po mestu, nabavlja v Intersparu, BTC-ju, po potrebi pa tudi drugod...,
Karčudil sem se njegovemu pogumu.
»Rad se udeležujem raznih prireditev, izletov upokojencev, invalidov, vinogradnikov. Nekaj let sem sodeloval tudi na tekmovanju bradačev v Mokronogu. Bil sem karznana osebnost, ha-ha-ha! Užival sem v prireditvi, vendar že lani ni bilo več zanimivo, saj so odstopili stari bradači«.
Na vprašanje, kaj še počenja v »prostem« času, je Marko pokazal na »svojo« stanovanjsko hišo, ki jo občina kot lastnik obnavlja. Sicer sta me zženo sprejela v enoprostorskem kontejnerju, lociranem neposredno ob hiši, kjer začasno stanujeta. Dejal je, da imata veliko dela že s prekladanjem opreme in da izvajalci del že krepko zamujajo dogovorjeni rok. Vsekakor sta zelo vesela, da bo hiša obnovljena, saj je bila že polna vlage in gnilobe,od katere ga je vedno bolela glava. Ko je pred leti, ko seje po strehi vsula debela toča, pod razbito opeko podstavljal nadomestno, seje pod njim zlomila nagnita letev. Posledice padca čuti še danes.
Marko je zelo ponosen na sina, ki je letos uspešno končal prvi letnik poklicne šole za mehatronike-operaterje v Kranju.
»Sin ima 17 let in ga redno vozim s skuterjem na vlak vTrebnje, kjer ima zvezo za Ljubljano oziroma Kranj. Ker so počitnice, je prav sedaj s skupino sošolcev na jadranju po Jadranu, Vesel sem, da lahko spoznava kraje po Dalmaciji, od koder je tudi njegova mama«.
Marko mi je zaupal, da zadnje čase veliko piše. Predvsem piše zase. Tematikosi najde na primervstari lipi, kijesicer spomeniško zaščitena in je zato ne pustijo požagatlzato pa imajo pod njo senco mimoidoči, čebelice na njej nabirajo med... Znana tema,
Srečno, posebnež Marko!
Dušan Zakrajšek
O TEM IN ONEM
Prvomajsko srečanje na Debencu
Že 26. srečanje občanov in drugih ljubiteljev druženja delavcevje bilo 1. maja letos najbolj množično doslej. Po oceni organizatorja, dolenjske sindikalne organizacije, se je na Debencu zbralo približno 5000 ljudi.
Kulturni program jetako kot vsako leto začel Občinski pihalni orkester Trebnje pod vodstvom Igorja Teršarja in trebanjske mažorete z njihovo vodjo Darjo Korelec. V programu so sodelovali še člani Glasbene šole Trebnje, (sestavsaksofonov), učenci OŠ Mirna, vokalni kvartet Stična, pevka Tanja Žagarteransam-bel Vrisk. Igralec in odlični imitator Marjan Šarac seje predstavil kot predsednik države in kot premier. Množica gaje navdušeno pozdravila, a je izvajalec ostal zelo »zadržan«,
Smeha in dobre volje je bilo dovolj.
Povezovalka srečanja Petra Krnc je prepustila besedo sekretarju regijskega sindikata Jožetu Mikliču in trebanjskemu županu Alojziju Kastelicu, ki sta s kratkim nagovorom pozdravila prisotne in jim zaželela prijetno praznovanje.
Slavnostni govornik, predsednik Svobodnih Sindikatov Slovenije, Dušan Semolič, je predvsem izpostavil delo kotvredno-to in opozoril, da je sedanji način zaposlitve za nedoločen čas neprimeren, še predvsem za mlade ljudi, ki jim je treba omogočiti stalno delo v boljših pogojih, Delavcitudi ne bodo dopustili, da bi jim vzeli še kakšen prosti dan, je bil oster Semolič.
Za mikrofon je povezovalka Petra povabila tudi prisotnega evropskega poslanca Lojzeta Peterleta, da je pozdravil navzoče in jim zaželel lepo praznovanje. Ob tem je treba spomniti, daje Peterle že na predlanskem prvomajskem srečanju na Debencu obljubil, da bo »priskrbel« nekaj denarja za dokončanje
»koče«,kijevzaključnifazi izgradnje, Organizacijski odbor rabi sredstva za končna dela in opremo. Peterle je pomoč spet obljubil...
Kot vsako leto, so organizatorji tudi letos podelili sindikalna priznanja najzaslužnejšim sindikalnim delavcem. Prejeli sojih Darko Abram, Bogomir Vovk, Jožef Mišica, Vanja Potočar in Mirnčanka Breda Baranašič, ki je sindikalna zaupnica v trebanjskem Trimu, kjer uspešno vodi dela, povezana s sindikatom.
Spet je minil iep prvomajski dan, primeren za masovno druženje občanov...
Dušan Zakrajšek
Proslava pred dnevom upora proti okupatorju
Osrednja občinska proslava pred dnevom upora proti okupatorju je bila v našem domu Patrizan. Slavnostni govornikje bil poslanec vdržavnem zboru intrebanj-ski podžupan, mag. Franc Žnidaršič, kije poudaril, da je treba spore iz preteklosti pozabiti in iti naprej. Dodal je še, da so se ljudje že spravili med seboj, politika da pa ostaja sprta. V govoru je izpostavil tudi pomen same ideje upora, ki da bi morala živeti še danes, in sicervsmislu, da bi se morali upirati in se boriti za javno zdravstvo, za dobre šole, za boljšo socialno politiko.
Zbrane je sicer pozdravil tudi trebanjski župan Alojzij Kastelic, v kulturnem programu pa sta sodelovala Moški pevski zbor Emil Adamič in Ženski pevski zbor Zimzelen - oba pod vodstvom Staneta Pečka - in učenke mirnske osnovne šole.
Prepletali sta se peta in govorjena beseda, maloštevilni - predvsem starejši obiskovalci - pa so bili z videnim in slišanim ob odhodu iz dvorane zadovoljni.
P. K.
Letošnji velikonočni prazniki so bili za Jevševarje-vo Zali nekaj posebnega. Praznovala je namreč 84. rojstni dan in tako postala ena izmed najstarejših stalno naseljenih krajank Sela. Še vedno je dovolj čila, da se sama »rihta«, je prijazna soseda in dobra sogovornica.
Sokrajani smo ji takrat voščili, seveda pa ji tudi ob tej priložnosti želimo zdravja in trdne volje.
Vilma Gracar
nmmmamnMBBmmmuMmKmmmsmmmmmmMmMmam
t>yMiyiiiuyi iuuj »Tre^ff”
Pirhanje na Žunovcu
Spominjam se velikonočnih praznikov v času moje mladosti, Z radostjo v srcu smo pričakovali blagoslova butar, barvanja pirhov, blagoslova ognja in končno sekanja pirhov, kije nam otrokom pomenil vrhunec velikonočnih praznikov.
V počastitev Velike noči in družine smo ključarji cerkve sv. Petra na Žunovcu na velikonočno nedeljo 8. aprila pripravili igre, ki spremljajo velikonočne praznike, Žene in matere s Sela so pripravile domače dobrote in z njimi pogostile vse udeležence iger,
Žunovec je vinorodna gora (446 m), ki se dviguje nad Selom, Tu poteka tromeja med občinami Šentrupert, Litija in Trebnje, Žunovec je mejnik in hkrati povezovalec ljudi vvaseh pod njim.
Kovanec za sekanje pirhov je stal en evro. Zbrani denar pa je namenjen za popravila in dokončanje del ob zamenjavi strehe na žunovski cerkvi.
Udeleženci pirhanja so bili predvsem okoličani iz vasi pod Žunovcem, prijatelji iz Srasel, ki se jim je pridružilo še nekaj krajanov z Mirne in ključarjev mirnskih podružničnih cerkva z družinami.
Obiskovalci so se lahko pomerili tudi v zadevanju pirha s palico in nošenju jerbasa, Posebno nošenje jerbasa pa je s pridihom nostalgije po minulih časih pritegnilo udeležence in tekmovalci so se skupaj z obiskovalci prijetno zabavali.
Obiskovalci so prepevali in se zavrteli ob zvokih harmonike. Naš namen je bil dosežen. Pripraviti srečanje družin, znancev in prijateljev in si vzeti čas za pogovor in zabavo, da nam bodo prazniki ostali v prijetnem spominu.	I.Zaplotnik
12. julija je praznovala svoj 95. rojstni dan, Ana KAŠIČ (rojena Repovš) iz Migolice. Ob tej priložnosti smojoobiskalitudi predstavniki DU Mirna in Krajevnega odbora RK Mirna.
Ob šestih še živečih otrocih, 17 vnukih in 21 pravnukih, ji ta dan zagotovo ni manjkalo obiskov in iskrenih voščil.
Življenje ji ni prizanašalo. Že kot 12-letna deklica ostala brez mame, oče, kije bil samouki rokodelec, ni mogel sam skrbeti za njo in nekaj let starejšo sestro, zato se je že zelozgodaj morala odpraviti služit svoj lastni kruh. Leta 1936seje poročila z Antonom Kaši-čem, s katerim sta imela 8 otrok. Kljub hudim življenjskim preizkušnjam je ohranila veder duh in delovno vnemo, Od leta 1939 živi na
Razstava ročnih del v knjižnici na Mirni
Članice DU Mirna in Rdečega križa so združile prijetno s koristnim in sadove svojega dela pokazale širši publiki. Kvačkanje, pletenje, ažuri, gobelini... tisoče vbodov igel in širok seznam izdelkov: prti, prtiči, okraski, slike.
Predsednica RK Ismeta Mujanovič vodi keramično delavnico, V njeni skupinijetudi osnovnošolka, kar kaže, da se gradijo medgeneracijski mostovi. Izdelale so sklede, pladnje, cvetove, razne okraske, ki nam lahko polepšajo dom. Koliko spretnosti ješe v rokah upokojenk, smo lahko ugotavljali na razstavi. Skupno je sodelovalo 12 ustvarjalk. Po končani razstavi
so bili nekateri izdelki namenjeni prodaji. Otvoritev razstave je popestril upokojenski ženski pevski zbor in recitacije članic »Vezi«, prisotne pa so pozdravile tudi predsednica Sveta KS Bariča Kraljevski, predsednica Rdečega križa Ismeta Mujanovič, ni manjkal niti pozdrav in iskrena čestitka izdelovalkam predsednika DU Tomaža Povšiča. Večer se je zaključil s skromnim prigrizkom, ki so ga pripravile razstavljalke, za konec pa je Ismeta prinesla glineno ploščo, na katero smo se podpisali nastopajoči in obiskovalci.
Ob prigrizku smo se pogovarjali o delih, ki smo jih videli, o članicah, ki so ta dela naredila, o Marjani Povšič, Cilki Žibert in Ismeti Mujanovič, ki so zasnovale in vodile delavnice. Resnično, mirnske upokojenke so zelo pridne in delovne.
Za bralce Krajana z razstave Pavlina Hrovat
Speča lepotica gostila Dušico Kunaver
MUSIca ALcheMIca v farni cerkvi na Mirni
Gospa Dušica Kunaver, upokojena profesorica angleščine in zavzeta zbiralka starih ljudskih bajk, pripovedk in pesmi, je na mirn-skem gradu praznovala 70 let, Pobudnica je bila gospa Maja Kos, ki uspešno vodi tudi slovenske večere »V kraljestvu zlatoroga«. Kulturni programje pripravila članica, Stanka Zaletel, Dušica Kunaverjeva je vsvojem življenju napisala več kot50 knjig, med drugim: Pod lipo domačo - raziskovalno-etnografska literatura, Učim se učiti. Bonton v šoli. Angleščina po mavrični bližnjici, Zbirka pripovedk, pravljic in narodnih pesmi...
Maja, hvala, da si med nas pripeljala tako prisrčne goste, gospe Dušici pa srečno in plodno v prihodnja leta.	P. Hrovat
Migolici, kjer sta si z možem in otroki ustvarila lasten dom.
Vajena trdega in poštenega dela, kljub nekaterim poškodbam v zadnjih letih, še sedaj rada postori kakšno lažje delotudi v vinogradu. Nevšečnostji povzroča le oslabeli sluh, sicer pa je še vedno čila.
Še enkrat iskreno čestitamo ob tako pomembnem življenjskem jubileju.
I.Mujanovič
V okviru Sevigc Brežice, kakor se letos imenujejo prireditve, ki so pretekla leta potekala pod nazivom Festival Brežice, je v cerkvi sv. Janeza Krstnika na Mirni gostovala zasedba MUSIca ALcheMIca.
Vsoboto,7.julija, seje petčlanska zasedba, ki jo sestavljajo LinaTur-Bonetin Inigo Anaza-sti na violinah. Hector Castillo na violoneju, čembalistAlberto Martinez in Jesus Sanchez na lutnji, predstavila s programom, ki so ga naslovili Španska folia v Italiji. Folia je harmonska in melodična oblika, ki ponuja ogrodje za številne plese, pesmi in instrumentalne variacije. V Španiji je znana že od 15. stoletja, še posebej pa seje žanr razvil v 17. in 18. stoletju. Ravno skladatelji iz teh dveh stoletij pa so bili osrednja imena programa, ki seje sklenil z Vivaldijevo skladbo La Folia kot eno najbolj reprezentativnih skladb te glasbene zvrsti.
P. K.
Blagoslov starodobnih vozil na Mirni
Največ »pogruntacij« se zgodi za sankam. Ta rek je že dolgo znan in velja tudi za dogodek, ki je zadnjo nedeljo v aprilu popestril številnim firbcem pred gostilno Bukovec
Nekaj spodbudnih besed, tudi za nadaljnje tovrstne prireditve, je številnim obiskovalcem povedal župan Alojzij Kastelic, program pa je s svojimi »vložki« popestrila predsednica KS, Bariča Kraljevski.
Seveda je bil osrednji dogodek prireditve blagoslov vozil, ki gaje opravil mirnski župnik.
na Mirni.
Prijatelja in mirnska krajana Janez Potokar in Zvone Zupet že vrsto let sodelujeta na raznih prireditvah, v katere so vključena raznovrstna motorna vozila, Sta prava navdušenca nad starodobnimi motornimi vozili, zato sta tudi člana kluba ljubiteljev starih vozil HRAST Tržišče in celo VW kluba Dolenjske in Bele Krajine.
Menila sta, da bi tudi Mirnčani lahko uživali ob pogledu na številne motorizirane »konjičke«, ki bi jih razstavili na enem mestu. Od zamisli do realizacije je bil le (dolg) korak.
S pomočjo prijateljev, ki so pritegnili tudi župana in člane sveta krajevne skupnosti, sta organizirala pravo razstavo kar 64 starodobnih motornih vozil, ki sojih lastniki zato priliko še posebej pedantno zloščili in okrasili. Prava paša za oči, predvsem za zaljubljene vjeklene konjičke.
Organizatorji, (sedaj jih je že več), so bili nad obiskom presenečeni, kar jih je spodbudilo za organizacijo naslednje prireditve, ki jo imajo namen pripraviti tudi naslednje leto. Seveda še kvalitetnejšo in v večjem obsegu.
Organizatorja Potokar in Zupet se pridušata, da sta tovrstno blagoslovitev razstavljenih vozil pripravila le za popestritev vsakdana krajanov, ki v tem obdobju nimajo na voljo zanimivejših prireditev. Seveda te razlage tisti, ki j u poznamo, ne jemljemo resno, saj vemo za njuno veliko ljubezen do avtomobilov in motorjev, ki se ji ne odpovedujeta že od otroških let.
Res je prav, da se na naši Mirni dogaja čimveč, zato že danes vabijo na naslednje prireditve tudi na nastope ansamblov, pevskih zborov...
Dušan Zakrajšek
Zupanov stol v gorici Trnič
Vinogradniškoturistično društvo Čatež pod Zaplazom, gorica Trnič je imelo slavnostno otvoritev vinogradniške preše, ki seje udeležil tudi župan Alojzij Kastelic, predsednica KS Mirna Bariča Kraljevski, podpredsednik vinogradniškega društva pod Zaplazom Miran Jurak ter večina vinogradnikov gorice Trnič. Kot zanimivost so postavili poleg tudi Županov stol, katerega je kot prvi krstil sedanji župan.
Natalija Glogovšek
Stil Quartet potuje na Tajvan
Dva Mirnčana in dva Trebanjca, Klemen, Gorazd, Andrej in Jože so štirje navdušeni pevci, ki so svojo ljubezen do petja združili vzasedbi Stil Quartet, ki hodi po stopinjah veliko bolj znanih NewSwing Quartet. Lani so fantje nastopili na festivalu Vokal Total v Grazu, kjer so zmagali v kategoriji gospel, Zmaga jim je prinesla tudi nenavadno povabilo, ki so se mu z veseljem odzvali in tako fantje 4. oktobra potujejo na Tajvan. 15 ur na letalu jim že danes zbuja nenavadne občutke, ampak šest nastopov, med drugim tudi mednarodnem tekmovanju, in obisk daljne dežele so vseeno dober motiv, da si let lahko malo odmislijo. S Stil Quartetom na Tajvan potujemo tudi Janez, Živa in Petra...
P. K.
Deseti rojstni dan na nekaj podlage je Janez Janežič praznoval v krogu tistih, s katerimi se srečuje pri svojem vestnem beleženju dogodkov iz naših krajev - med drugim so se mu pridružili sodelavci s TV Novo mesto, na čelu z direktorico Ireno Vide, predsednica KS Mirna Bariča Kraljevski, direktorica KPGT Milena Bon, njegovi sodelavki na terenu Živa Zakšek in Petra Krnc. V bogatem kulturnem programu sta med drugim nastopila tudi Stil kvartet in del trebanjske godbe pod vodstvom Igorja Teršarja, zbrane pa so nasmejale tudi baletke in menihi iz Mokronoga.
Opolnoči je sledil slovesni razrez slastne torte - pri tem je Janezu pomagala njegova Anica.
P. K.

1
■4-


fr ■
-IM.
OB KRAJEVNEM PRAZNIKU
UJUIUII'I'UgffBPT • Krajan
Svečana akademija na gradu
V počastitev krajevnega praznika Mirneje bila na mirnskem gradu prvega junija zvečer svečana akademija, na kateri je odličen koncert pripravil domači ženski pevski zbor Zimzelen pod vodstvom Staneta Pečka. Ob 15-letnici delovanja so se predstavili s posebnimi programom in izvirnim scenarijem, ki ga je posebej za to slovesnost pri pravil Peček, va nj pa aktivno vključil tudi snemalca TV Novo mesto Janeza Janežiča in eno od 'njegovih' novinark, Petro Krnc.
Kot prijetna kombinacija petja seje pevkam iz Zimzelena pod taktirko Staneta Pečka pridružil še moški pevski zbor KUD Emil Adamič iz Mokronoga. Videti in tudi slišati je bilo, da je tandem dobro »uigran«, številno poslušalstvo (dvorana kneginje Eme na gradu je bila polna do zadnjega kotička, kar se je zgodilo prvič, odkar so slovesne akademije na gradu) uživalo v zahtevnih skladbah. Za
Nogometni klub Mirna
ob40-letnici dela - Nogometni klub Mirna je vstopil v40. leto svojega delovanja in tako spada med športne kolektive z najdaljšo tradicijo v Občini Trebnje.
Vsa leta svojega delovanja je z različnimi selekcijami tekmoval v ligah pod okriljem Nogometne zveze Slovenije. V zadnjem času je Nogometni klub Mirna prepoznaven po delu z mladimi. Trenutnojih je v program vadbe vključenih nekaj manj kot sto, skoraj vsako leto pa se ženo izmed mlajših selekcij kljub hudi konkurenci uvrsti med najboljše v državi, Za strokovno vadbo in vodenje na tekmovanjih skrbijo domači trenerji oziroma bivši aktivni igralci kluba.
še boljše vzdušje je poskrbel belokranjski ansambel Tihožitje, ki je sicer malce okrnjen prišel iz Metlike.
Slikar Bogdan Potnik iz Kamnika, ki letos praznuje 80-letnico življenja, je slavljencem ŽePZ Zimzelen poklonil dve svoji sliki. Ob jubileju pa so pevkam zdolgoletnim stažem podelili Gallusove značke. Prejele sojih Fani Žužek, Brigita Borak, Rotija Peterle, Lilijana Zupan in Mojca Femec. Posebna priznanja JSKD Ol Trebnje so podelili Bredi Kranjc, Rotiji Peterle, Mileni Gregorčič in Bariči Kraljevski,
Krajevna skupnost Mirna pa jetudi letos podelila najzaslužnejšima krajanoma in organizaciji krajevno priznanje. Z obrazložitvami so jih prejeli Cveta Jahič, Janez Janežič in Nogometni klub Mirna. Vsakssvojim delovanjem so pomembno vplivali na življenje v kraju.
Nadvse prijeten večerje povezovala Petra Krnc.	D.Z., P. K.
Kar nekaj nogometašev, ki so začeli svojo športno pot v mirnskem klubu, je igralo ali pa še igra pomembne vlogevnekaterih najbolj uveljavljenih slovenskih klubih.
T
Dobitniki priznanj KS
Cveta Jahič - Je med tistimi ljudmi, ki so vse svoje življenje posvetili tihemu in vestnemu delu, za katerega vemo, da je nujno potrebno, da teče normalno, a vedno jemljemo njihove prispevke skupnosti kot nekaj nujnega, neizogibnega, pa vendar samoumevnega. Opazimo jih le, če pri svojem delu zatajijo.
Naj bo tokrat drugače. V svojem prostem času je namreč gospa Jahič leta razdajala svoje strokovno znanje številnim organizacijam: bila je blagajnik Ljudske tehnike na Mirni in društva Partizan Mirna, če navedemo le njeno prostovoljno delo v kraju, kajti različnega delovanja pri organizacijah in društvih seje v preteklih letih nabralo veliko,
Zadnjih šest let kot blagajničarka DU Mirna vestno in dosledno skrbi, da teče po-slovanjetega številčno močnega društva in enega najbolj delovnih v kraju transparentno in skladno z zakonskimi predpisi.
Na predlog številnih krajanov in društev ji zato Svet KS Mirna podeljuje priznanje za njeno delo.
<xxx>oooo<x<>oc«x>c><x><x>ooo<x><x><>oooo<><>oooooooooooo<><x<k>o<x><>oooooo
Janez Janežič - Mineva deset let, odkar pomembne dogodke v naši KS in še mnogo drugega zabeleži pronicljiva kamera Janeza Janežiča, dopisnika novomeške televizije Vaš kanal in snemalca, brez katerega se v naši KS in občini ne zgodi nič pomembnega. Navadili smo se.da nestrpno čakamo na posnetke in reportaže iz domačih logov, redko pa pomislimo, koliko ur dela, prevoženih kilometrov in odrekanja prostemu času stoji za tem.
S kamero in fotoaparatom je gospod Janežič spremljal rast mirnske Speče lepotice, ustvaril številne dokumentarce o že skoraj pozabljenih običajih, posnel gospodarske, politične,športne in kulturne dogodke. Poseben estetski užitek zbujajo njegovi posnetki narave, kjer izživi svojo umetniško žilico in v katerih lahko začutimo široko dolenjsko dušo.
Čestitkam ob 10-letnici in zahvali za vse delo tako Svet KS Mirna pridružuje še priznanje Krajevne skupnosti.
wsmmmm
wmmmmmmammmmmm	2007 * Krojon :mam
Naši kraji in ljudje skozi objektiv JJ
Na predvečer praznika Krajevne skupnosti Mirna so v krajevni knjižnici Pavla Golie na Mirni pripravili slovesno odprtje domoznanske zbirke Naši kraji in ljudje skozi objektiv Janeza Janežiča.
Dopisnik in snemalec Televizije Novo mesto z Mirne je v desetih letih zvesto spremljal dogajanje na različnih področjih - na športnem, kulturnem, gospodarskem, političnem. Ob dvojnem okroglem jubileju -junijajepraznovaltudi60. rojstni dan-seje odločil svoje posnetke dati na razpolago številnim obiskovalcem mirnske knjižnice.
Kot je pojasnil Janežič, seje zato odločil, ker se mu zdi prav, da bi si posnetke o dogajanju v naši dolini ogledali vsi, ki jih to zanima, ne pa da bi se DVD-ji in kasete nabirali samo doma, kjer bi jih lahko videli le redki.
Gre za edinstveno zbirko posnetkov, ki bodo sedanji čas približale tudi prihodnjim generacijam.
Na otvoritvi, na kateri je nastopil Stil Quartet, povezovala pa jo je Petra Krnc, je zbrane nagovoril tudi mirnski graščak, dr. Marko Marin. Ta je poudaril Janežičevo skromnost in ljubezen dodela, hkrati pa izpostavil, daje zbirka najpomembnejši dokument našega časa, ki bo ostal tudi zanamcem. Dodal je še, daje Mirnska dolina lahko ponosna na zapise, s katerimi se lahko pohvali malo, če sploh kaj dolin vSIoveniji,
Na otvoritvi so si številni Janezovi prijatelji in ostali obiskovalci pogledali tri dokumentarce: Ajda od kruha do žetve, Mirna dobiva novo podobo in Kovaštvo v Mirnski dolini, za uvod pa so se spomnili še nekaterih dogodkovzadnjih letv nekdanji občini Trebnje,
P. K.
Dve nevesti
Težko pričakovani 14. junij zvečer. V domu Partizan na Mirni se je odvijala predpremiera »Dve nevesti«, avtorja Cveta Golarja, v izvedbi KUD Klas.
Vsebina nas je ponesla v čas, ko je bilo še kako važno, kaj imaš za doto, na kako velik ali iz kako močnega grunta se ženiš. Igralska zasedba je bila dobro izbrana, vsebina zelo zabavna, pa vendar življenjska. Posamezni prizori so zbudili prave salve smeha, posebno prihod mame, v z moko popacanem predpasniku, pa obženitni posredovalki in ob radovednosti mlajše sestre, kijeskozi okno kazala le obraz. Odvijanje na odru je bilo zanimivo, gledalci smo uživali v vsakem prizoru, Dve hčeri-starejša bi se rada možila na bogato domačijo, mlajša bi raje poroko s fantom, ki ji je všeč, sta nas navdušili.
Besedilo komedije sta priredila Stanko Tomšič, ki je igro tudi režiral, in Petra Krnc, sicer predsednica KUD Klas, ki je tudi igrala mlajšo sestro. Namera, prikazati publiki delo, ki bo nasmejalo vsak obraz, je uspela, Sproščeno in pod vtisi mešetarjenj smo po končani prireditvi še poklepetali zunaj pred domom. Trud igralcevje poplačala
Množica v Zapužah
Šesti junij je praznik krajanov Mirne. Kot že vrsto let smo ga počastili tudi letos.
Na prostoru pred lovskim domom vZapužah se je prvojunijsko zbralo še posebej veliko ljudi, saj smo ob proslavljanju krajevnega praznika organiziralitudisrečanje delavcev bivše Tovarne šivalnih strojev in srečanje mirnskih upokojencev. V nagovoru, ki ga je obarvala z optimizmom, je predsednica Sveta KS Bariča Kraljevski spomnila, da imamo v prelepem kraju in neposredni okolici kar nekaj uspešnih podjetij, šolo, čudovite in neprecenljive umetnine, ki poudarjajo značilnosti Mirne. Uspešno deluje tudi 21 društev in organizacij, čeprav jim KS finančno lahko pomaga le malo, Tudi šest odraslih pevskih zborov in KUD Klas prispevajo h kulturni ravni kraja in boljšemu razpoloženju krajanov. Napredek bo uspešen, kosi bomo zanj prizadevali vsi krajani, je med drugim poudarila predsednica. Župan Alojzij Kastelic pa je obljubil hitrejši razvoj Mirnezokolico.
Minilo je skoraj 40 let, odkar je neslavno propadla mirnska »elitna« kovinar-sko-lesna Tovarna šivalnih strojev, takrat stara komaj 15 let. Sedem navdušencev (imenovali so se »iniciativni odbor«) je organiziralo srečanje takratnih zaposlenih vTŠS. Zaradi manjših stroškovsmo se skupaj s Krajevnoskupnostjo in Društvom upokojencev Mirna dogovorili, da bomo srečanje združili s praznovanjem. Pridobili smo donatorje, predvsem firme, ki so izšle iz takratne TŠS. Tako smo izdatno pogostili bivše »šivankarje«, ki so prišli z vseh koncev države z namenom, da bi se vsaj še enkratsrečali z nekdanjimi sodelavci in prijatelji.
Veliko razumevanja za bivše delavce je pokazalo vodstvo podjetja TOM-PLAST, ki jeza ogled prostorovna široko odprlo vrata danes modernefirme, ki proizvaja zahtevne artikle iz plastike za najbolj znane avtomobilske tovarne v Evropi. Nad urejenimi delovnimi prostori so bili sivolasi in že dokaj betežni bivši delavci navdušeni, sajjimjespomin nehote odtaval kakega pol stoletja v preteklost, ko so na tem mestu delali v prahu in dihali zrak, nasičen s strupi hlapov raznih barvin lakov...Upravi-lastniku TOMPLAST so za ogled in izčrpna pojasnila obiskovalci zelo hvaležni.
Organizatorji srečanja so zato priliko izdalitudi obširno in zahtevno publikacijo-125 strani obsežno knjigoznaslovom Šivalni strojizMirneinjo brezplačno razdelili med bivše sodelavce. Založnik knjigejeTOM Mokronog, ki mu gre za razumevanjevsepriznanje,sajsejetako ohranil vsaj del mirnske novodobne zgodovine. Srečanje bivših delavcevTŠS, upokojencev in ostalih krajanov je bilo uspešno, saj so se ob prijetni glasbi vrteli v pozno popoldne.
Dušan Zakrajšek
mmmmmmammmmmammmam
KOŠČKI SONCA
ALBINA CIGLAR... ko cepci zapojejo pesem naše mladosti...
Ni nas bilo malo, ki smo tistega vročega avgustovskega popoldneva z občudovanjem spremljali mlačev po starem na Selu, še s posebno naklonjenostjo pa edino žensko predstavnico med mlatiči. Enako spretno in ubrano je vihtela cepec kot vsi moški.
Posebno bučen aplavzje požela tudi na koncu, ko je s »špago« spretno ovila polno vrečo pšenice in si jo brez »pletene oprte«, kakršna je nekdaj ščitila nosača pred težkim bremenom, nadela na ramena in skozi publiko krenila s tovorom v »malen«.
Bilo je nepozabno popoldne, prevesilo seje še vveselvečerinpoSelustadolgovnoč odmevali harmonika in pesem. Med tistimi zadnjimi, ki so se v plesu zavrteli po asfaltu sredi vasi, je bila tudi neutrudna gospa Ciglar.
Poiskala sem joštirinajstdni po prireditvi, s katero je Etno skupina Selo oživela spomine na nekdanje čase. S Kalca, kjerdomuje.je čaroben pogled na Selo in okoliške hribe. Tam zadaj je zahajalo sonce, midve pa sva prijetno kramljali, o vsem, tudi o pridelku krompirja na bližnji njivici pod hišo. Nikakršno naključje, saj sta prav ta dan z možem prebila na njivah bližnjih sosedov in pomagala pobirati krompir.
»Sami fejst fantje so bili mlatiči, vi ste bili pa le nekaj posebnega.«
Med smehom mi razlaga, da jo je zabaval nek komentar o »švohni stari ženički«. Glede na njeno živahnost res težko verjameš, da seje rodila 12.11.1930. Oči seji leskečejo kot mladenki, še posebno, ko pripoveduje o pismu 9&-letne gospe Leopoldine iz Mokronoga, ki je njej in Selanom napisala cel kup pohvalnih besed,
»Toliko lepega je bilo v časopisih pa na televiziji, res sem vesela - ampak zaradi mojega Sela, veste. Saj je človek v življenju deležen tako malo pohval, naši ljudje so z njimi precej skopi, kakor bi ne vedeli, da je lepa beseda pomembnejša od graje.«
Selanka ste, dolga leta pa ste živeli v Ljubljani. Jo pogrešate?«
Preseneti me, ko na vso moč prikima:
»Pa kako! Tam na Zaloški sem imela le nekaj korakov do vsega, kar sem rabila. Bila sem tako neumna, da nisem opravila šoferskega izpita, s Kalca pa je vse oddaljeno in vedno si odvisen od drugih.
36 let sem živela v Ljubljani, delala sem na Otorinolaringološki kliniki kot strežnica. Tam sem se poročila, rodila hčerki Andrejo in Damjano in
dočakala vse tri vnuke. Vmes sva z možem počasi gradila vikend na parceli, ki sem jodobila po atu, na Kalcu - takrat je bilo laže zidati in živeti. Možje vztrajno navijal, da se preseliva na Dolenjsko in zdaj sva tu, s kurami, kužkom in muco. Kaj več živali si nočeva nakopati, ker bi potem ne mogla od doma na dopust, kotto počneva zdaj. Obe hčerki in vnuki pa radi prihajajo sem.«
»Selo je vaša mladost.«
»Sem najstarejša od štirih s Kirmove kmetije. Ko sem hodila v OŠ, je bila vojna, zato sem končala le šest razredov. Bila sem še čisto majhna, ko me je mama naučila peči kruh, tako majhna, da sem morala zlesti v peč, ko sem kurila ogenj. Naučila sem se vseh del: kopati vvinograduškropiti, mlatiti, kosila sem tako spretno, da me nihče od moških nidalvžakelj.
Spominjam se, ko sem še majhna nesla v mlin mlet pšenico. Mlinar mi je dejal, da bo moka gotova, ko bornozgospodinjokončaleokopavanje na njivi. Dolgo sem ji pridno pomagala, potem pa sem bila doma kregana in tepena, saj mama ni razumela, kako sem se dala tako grdo izkoristiti.
Biloje težko, a lepo otroštvo, lepše, kotga imajo otroci danes. Res je bilo treba veliko delati, ker smo delali ročno, a veliko je bilo druženja. Meli smo proso, ličkali skupaj, se vsi zbrali ob trgatvi...
Kamorkoli so šli starši, so vzeli otroke s seboj, tudi na danes že pozabljeno prireditev »pušelšank«. Takrat smo bili lahko res samo otroci, brez vseh tegob in vsakodnevnih skrbi.
Kosem nekoliko odrasla, sem sez motorjem šest let vozila na delo v drevesnico v Mokronogu, da bi pomagala s skromnim zaslužkom.«
»Selani ste se zelo potrudili, da bi obiskovalcem pokazali, kako je izgledala mlačev nekdaj, vsega pa se seveda ne da oživeti v enem popoldnevu.«
»Mlačev je bila vedno tisti dogodek, ki je pokazal, če bomo lačni ali ne, Zato so gospodinje vedno postregleznajboljšim, karsoimele, mlatiči pa so bili cenjena delovna sila,
Hrana je bila odvisna od premožnosti hiše, kjer smo mlatili, vsi niso mogli enako postreči.
Zjutraj smo dobili bel kruh in vino, potem repo, bob ali fižol, za kosilo pa so bili bleki, krompir, solata, bolj malo mesa, ponekod obara in ajdovi žganci z ocvirki. Ni bilo razkošja, zato pa smo bili zdravi in predvsem bolj zadovoljni kot danes, Imam pa še danes rada preproste stare jedi-zelje, ajdove žgance, vse, kar spominja na mojo mladost.«
»Se je Selo v vseh teh dolgih letih kaj spremenilo?«
»Zdaj je vas skoraj prazna, ker v njej manjka otrok. Je lepa, urejena, veliko je novih hiš, Stare prav samevajo med njimi. Ampak nekoč so bili vsi prijatelji med seboj,
Noja, mladost ima drugačne oči.
A Mlačev na Selu po starem je pokazala, da znamo še stopiti skupaj in pohvale od številnih obiskovalcev so kardeževale. Vesela sem in hvaležna vsem, ki še prihajajo na Selo in si ogledujejo razstavljene predmete.
Ne bom pozabila začudenih otrok, ko so delili štručke za »Ion«, saj niso mogli razumeti, daje kruh lahko plačilo.«
Ko sem odhajala s Kalca, obogatena za novo človeško usodo, me je tako kot gospo Ciglar prežemala nostalgija za preteklostjo, za brezskrbno mladostjo, za vsem lepim in topla želja, da bi del tega ohranili za naše otroke. Nekje iz oddaljenih spominov pa seje prikradel tudi nauk naših staršev, kije mladim že tuj:
»Če kruhek pade ti na tla, poberi ga, poljubi ga.«
Bariča Kraljevski
Nepozabno doživetje
Odpeljali smo se 19. maja 2007 ob 6. uri z dvema avtobusoma v eno najlepših mest Slovenije, vVelenje. Kdo smo bili srečneži v avtobusih? Nihče drug kot upokojenci z Mirne.
Ogledali smo si znameniti rudarski muzej - Muzej premogovništva Slovenije. V njem je prikazan v vsej veličini skrivnostni podzemni svetvelenjskega rudnika. Spoznali smotežko življenje rudarjev- knapov in njihovo požrtvovalno tovarištvo. Med njimi ni bilo gospodov. Gospodarji rudnika in drugi obiskovalci, se razume, niso bili tovariši, ker kapitalizem ne pozna usmiljenja.
Vpodzemnisvet smose odpeljali vštirih skupinah, vsakoje vodil vodič, kije tolmačil rudarsko zgodovino izpred 1500 let do danes. S starim dvigalom smo se spustili 180 m globoko, od tod pa smo se napotili v stare rudniške rove. S številnimi scenskimi uprizoritvami so nam prikazali, kako so knapi vtrpljenju in znoju kopali premog. Slišali smo tudi knapovsko govorico, kletvice in prisrčnotovariško bodrenje. Živeli so v družbi podgan, ki so bile knapom prave prijateljice, ob malici so borno hrano delili z njimi. V tistih časih so se v rudniku pogosto zgodile nesreče.sajlastnikinisoskrbelizavarnostdelav-cev. Podgane so nevarnostzgodaj zaznale in so s svojim begom opozorile rudarje, da so se poskusili pravi čas umakniti iz rovov.
Prikazali so nam različna dogajanja v rudniku: miniranje, potres, udor zemlje... Kar dolgo pot smo prehodili, preden smo prišli do miz in klopi, da smo lahko sedli, se odpočili in pojedli »knapovsko malico« (pol klobase, kruh in sok), ki smojo dobili pred odhodom v globino. Kako nam je teknila!
Potem smo se fotografirali in pa posedli v va-gončke starega knapovskega vlaka, ki nas je popeljal do dvigala, s katerim smo se dvignili.
Vsega, kar smo videli in slišali, ni mogoče opisati, prav gotovo pa smo odnesli s seboj nepozabne vtise.
Spet smo se znašli v avtobusih, s katerima smo se odpeljali proti velenjskemu gradu. Zaradi težkega dostopa - kar 150 stopnic vodi do vrha - smo nekateri ostali v mestu in si ogledali znamenitosti mesta.kotspomenikJ.B.Tita.zani-mive zgradbe, lepo urejene parke, mogočna drevesa... Zares čudovito je Velenje.
Končno je pričel čas kosila, saj nam je že pošteno krulilo v želodcih, Bil je prekrasen, sončen dan in nepozabno doživetje. Takih lepih izletov si vsi prav gotovo še želimo.
Ivan Urbančič
IZ NAŠIH DRUŠTEV
V soboto, 4. avgusta, smo vaščani Sela s prijatelji iz okoliških vasi, v okviru KUD Klas Mirna ETNO sekcija Selo, pripravili prireditev Mlačev pšenice na Selu. Želeli smo pokazati, kako so delali in živeli v naši vasi.
Prireditev so začeli ljudski pevci s Sela, ki so nas spremljali s pesmijo skozi vso prireditev. Mlačevsmo opravili s cepci; pripravi za mlatenje pa na Selu sicer rečejo cepi,
Programje povezovala predsednica KUD Klas Mirna Petra Krnc. Samo prireditev je obogatil tekst iz knjige Dušice Kunaver »Do-berdan kruh«, ki ga je brala Darja Zaplotnik. Prikazali smo dela in navade, ki so se v naši vasi opravljala v različnih letnih časih. Poleg mlačve s cepci in spravila pšenice v kaščo, smo prikazali tudi pletenje česna, ruženje koruze, klepanje kose, pripravo rezancev
za krave, izdelavo papirnatih rož, pletenje košar in čebelarjenje. Obiskovalci so si lahko postregli s svežim jabolčnikom, ki so ga mladi Selani pripravljali kot nekoč ter obiskali kmečko tržnico.
Po likofu so dobili delavci plačilo-Ion. Gospodinja in dekla sta prinesli žanjicam štručke kruha, mlatičem štrukelj potice, otroci, ki so pobirali klasje ob žetvi, pa so dobili majhne piščančke iz kruhovega testa.
Marija Gabrijelčič, Selanka, kije s Sela odšla v svet iskat in razdajat znanje, je obudila spomine na njeno Selo. Srečko Križnik, Selan ki je aktivno prisoten pri vseh pridobitvah, spremembah in napredku vasi od Mirne do Sela, pa je pripovedoval o razvoju kraja.
Po končani prireditvi sta Slavka Habinc in Igor Zaplotnik prevzela ključe Šuštarjeve in Angeline hiše na Selu. Vaščani smo v njih pripravili razstavo opreme kmečke hiše na Selu sredi prejšnjega stoletja. Razstavili smo
tudi slike prebivalcevSela nekoč in danes. Na vasi so pripravljene razstave vprege, delovnih strojev in pripomočkov ob mlačvi, vinogradniška oprema in pripomočki, delovni stroji za obdelovanje polja ter pleteni izdelki.
Skupaj z KS Mirnasmo razpisali natečaj za izbiro treh »naj ptičjih strašil«. Ob prihodu na Seloso obiskovalce pozdravili Ševniški Nande, policaj STOP, Žunovska Johana, Miha z Griča, družina Žan, Mica in LukecterSajeniški Lojz.
Naključno izbrana žirija seje odločila za tri NAJ strašila. Njihovi ustvarjalci pa so bili za svoj trud posebej nagrajeni, Večina ptičjih strašil je še vedno razstavljena na vasi.
Sicer pa je razstavo omogočila Belinka d. d., kije s svojimi zaščitnimi sredstvi znatno pomagala pri ohranjanju naše kulturne dediščine.
Igor Zaplotnik
Zahvala!
Ob boleči izgubi Jožeta Kralja iz Ljubljane, rojenega na Selu pri Mirni, se iskreno zahvaljujemo za nesebično pomoč Belentinovim, Kirmovim, Ciriliin Francetu, Kolenčevim in vsem vaščanom za pomoč in sočustvovanje.
Hvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem, obema govornikoma gospodu Aljoši in gospe prevajalki izZveze gluhih iz Ljubljane ter gospe Mari. Iskrena hvala zdravnikom in sestram novomeške bolnišnice za zdravljenje in nego. Prav iskrena hvala sorodnikom in vsem, ki ste darovali vence, sveče in sv. maše.
Vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala.
mama Hilda, sinova David in Aleš, sestri Hilda s Sebastjanom in Marina z Markom^
september 2007 • Krajan
Teden v znamenju Rdečega križa
Člani in članice Krajevnega odbora RK Mirna smo imeli dokaj pestre aktivnosti ob tednu Rdečega križa. Že en teden prej so prostovoljci delili pakete s hrano in najnujnejšim higienskimi pripomočki. Pomoč je prejelo kar nekaj socialno ogroženih krajanov.
Odmevnejše prireditve, namenjene vsem krajanom Mirne, pa so se začele v torek, 8. maja 2007, ko smo skupaj s članicami Društva upokojencev Mirna v knjižnici »Pavla Golie« Trebnje, Enota Mirna, odprli razstavo ročnih del in keramike. Najodmevnejša akcija pa

je bila v četrtek, 10. maja med 10. in 13. uro pred PC Mercator na Mirni, ko smos pomočjo Območnega združenja RK Trebnje organizirali stojnice. Na njih smo predstavili zloženke z raznoliko poučno vsebino z zdravstvenega področja. Organiziran je bii tudi prikaz oživljanja pri zastoju srca, kar so si z zanimanjem ogledali in preizkusili tudi učenci 1, razreda OŠ Mirna in OŠ s prilagojenim programom, pa tudi nekateri drugi obiskovalci. V okviru te akcije je potekala tudi meritev krvnega tlaka, krvnega sladkorja in holesterola, kjer smo opravili 144 meritev. Zaradi odmevnosti in pozitivne sprejetosti predstavitve RK, smo se odločili akcijo ponoviti v četrtek, 20.09. 2007. Tokrat bodo dejavnosti potekale od 13. do 16. ure v prostorih Društva upokojencev Mirna.
ObeleževanjetednaRKsmo sklenili 16. maja z uspešno krvodajalsko akcijo. Kljub nekaterim pomislekom, nam je le uspelo organizirati to humanitarno akcijo, na katero smo člani KORK zelo ponosni. Krvodajalske akcije seje udeležilo 132 darovalcev. Vsem, darovalcem krvi in tuditistim, ki so sodelovali pri organizaciji, se iskreno zahvaljujem. Nova krvodajalska akcija bo v torek, 16. oktobra 2007.
Za KORK Mirna: Ismeta Mujanovič
Skupne aktivnosti
Člani KO ZB in pododbora društva Dobrničz Mirne tesno sodelujemo, skupaj načrtujemo delo in ga tudi skupno realiziramo.
Na mirnskem gradu smo šestega maja priredili proslavo v spomin na nekdanji praznik Dan zmage nad fašizmom in v čast Dneva državnosti. Prisotnih je bilo več kot osemdeset članov, s svojo navzočnostjo in govori pa so nas počastili še župan občine Trebnje Alojzij Kastelic, predsednica KS Mirna Bariča Kraljevski in prof. dr. Marko Marin.
Kar v največjem številu se udeležujemo proslav v spomin na pomembne dogodke iz NOB. Prizadevamo si obujati in ohranjati spoštljiv spomin na krvavo kalvarijo, ki jo je preživljal slovenski narod v vojnem času. Letos smo organizirano prisostvovali na proslavah v Gornjem Lipovcu, Podšumberku in v Bazi 20, kjer je bila čudovita proslava ob 65. obletnici roške fronte in odkritje doprsnega kipa narodnemu heroju Dušanu Kvedru-Tomažu.
Julija smo organizirali izlet v Celje, Podčetrtek in Kumrovec. Mesto Celje nas je presenetilo s svojo urejenostjo in hitro širitvijo. V njem je
čutiti tudi živahen utrip življenja. Želeli smo si ogledati Stari pisker, kjer so bili med NOB zloglasni nacistični zapori. Nemci so tu mučili na tisoče domoljubov in ustrelili nekaj manj kot štiristo talcev. Tu pa smo bili izredno razočarani, Videli smo lahko približno desetino nekdanjega spominskega prostora. Spraševali smo se, kje so celice, ki jih je bilo včasih možno videti, Morda sojih uporabili za potrebe sedanjih celjskih zaporov ali pa v njih uraduje politična stranka, ki ima svojo tablo pritrjeno
tik vhodnih vrat.
Ob prihodu v Kumrovec nas je presenetila skrbno urejena Titova hiša in okoliške hišice spremenjene vmuzej, kjer obiskovalecspozna staro vas in prikaz življenja v njej. Menim, da Hrvati znajo ceniti svojo zgodovino in brez zadržkov pripovedujejo© maršalu Titu-nekdanjem jugoslovanskem - tudi našem - predsedniku. Kumrovec dnevno obišče mnogo avtobusov turistov, med njimi jih je veliko iz Slovenije. Med potjo nam je o zanimivostih Celjske kotline in Kozjanskega pripovedoval Vi rštajnčan, sedaj Debenčan Ivan Kos; za kar smo mu izredno hvaležni,
Člani KO ZB in pododbora društvaDobrničzMirneskrbi-mo za partizanske grobove in spomenike v naši KS. Želimo in srčno upamo, da bo čim prej opravljena sanacija Lenassi-jevega spomenika na Rojah. Vse občane, zlasti mladino, pa prosimo za spoštljiv odnos do okolja in vseh objektov v njem.
Ivana Kovačič
Še pomnite, tovariši?
Glavni odbor zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, Občina Dolenjske Toplice, Odborskupnosti borcev Vil. Korpusa ter Območni odbor zveze borcevza vrednote NOB Novo mesto so 25. avgusta organizirali pri red itev ob 65. obletnici velike Roške ofenzive. Ob tej priliki so tudi svečano odkrili spomenik narodnemu heroju - generalpodpol-
kovniku Dušanu Kvedru - Tomažu, poveljniku Glavnega štaba NOVin ROS. Prireditevjebila na poznani Bazi 20 v kočevskih gozdovih.
Več kot polovico avtobusa so napolnili člani in simpatizerji krajevne borčevske organizacije z Mirne, preostale sedeže pa so zasedli člani iz Trebnjega in drugih krajev občine, Slavnostni govornik je bil Janez Stanovnik,
Dušan Zakrajšek
Tradicionalno srečanje upokojencev
Pokrajinska zveza društev upokojencev je tudi letos organizirala srečanje upokojencev Dolenjske in Bele Krajine v Dolenjskih Toplicah.
Nemirne roke naših strelcev
V počastitev krajevnega praznika Mirneje DU organiziralo meddruštveno strelsko tekmovanje v Domu Partizan, ki se ga je udeležilo skupaj osem ekip. Zanimivo je, da so favorizirani mirnski strelci - moški -zasedli šele predzadnje, četrto mesto.
Naša ženska ekipa se je tokrat bolje odrezala, saj je bila odlična druga. Nastopilo je 28 tekmovalk in tekmovalcev.
D. Z.
Strelce je pozdravila tudi naša “mala županja"
Pozdrav Metliki
Vsoboto, 4. avgusta, je tudi z Mirne tja odpeljal poln avtobus naših upokojencev. Za trebanjsko občino je bilo letošnje srečanje še posebej pomembno, saj so bili njeni upokojenci organizatorji, ki so poleg zakuske poskrbeli tudi za izvedbo kulturnega programa.
Voditelj Lojze Podbojjeslikovrto prikazal najpomembnejše dejavnosti v občini Trebnje, občinski pihalniorkesters prikupnimi mažore-tami pa je bil prijeten za uho in oko.
Po pozdravnih besedah predsednika PZ DU gospoda Jožeta Jazbeca je prisotnim nekaj besed namenila tudi predsed niča Zveze društev upokojencev Slovenije, dr, Mateja Kožuh-Novak, ki je med drugim poudarila, da se bomo še naprej borili za status socialne države in da ne bomo dovolili, da bi nas politika odrinila na rob družbenih dogajanj.
Slavnostni govornik je bil naš občan, poslanec parlamentarne stranke in vodja poslanske skupine DeSUS v Državnem zboru, mag. Franc Žnidaršič. Ostro je obsodiltežnje aktualne politike, da bi z novo pokojninsko reformo vnovič posegli v pravice upokojen-
cev. Poudaril je, da se DeSUS kljub premajhni podpori upokojencev nenehno bori za njihove pravice, ki izhajajo izdela. Mag. Žnidaršič jetudi spomnil, da so se morali današnji upokojenci v času njihovega aktivnega dela marsičemu zavestno odpovedati, da je danes blaginja taka, kakršna je,
»Zavedamo se, da imajo danes težave tudi mladi, saj ne dobijo dela, draži se šolanje, ni poceni stanovanj, ni pogojev za ustvarjanje družine,..,« je dejal mag. Žnidaršič in poudaril, da stranka podpira ohranitev javnega zdravstva, skrb za starejše.bolne in brezposelne ter revne brez lastne krivde. »Ohraniti želimo solidarnost med generacijami in ustvarjalno sožitje. Spomniti jetreba, da je revščina med upokojenci narasla na 31 % vseh,« je bil oster slavnostni govornik in požel močan aplavz prisotnih.
Srečanje sta v kulturnem programu popestrili tudi godalni trio mladih Trebanjk in pevski zbor DU Mirna.
Ob razpoloženih muzikantih so se upokojenci zavrteli v pozno popoldne...
Dušan Zakrajšek
Pesem je bližnjica do srca, je moto kulturne skupine članov DU Mirna. Šli smo ubirat pota prijateljstva v Metliko, kjersmo nastopili v okviru njihovih poletnih prireditev Pridi zvečer na grad. Zanimivo mesto, z mnogimi kulturnimi in zgodovinskimi znamenitostmi.
Ambient grajskega dvorišča, obkrožen z arkadami, cvetjem, z muzejem v gradu, ki je lepo urejen v starinskem slogu. Doživeli smo topel in prisrčen sprejem. Želje po utrjevanju znanstev in prijateljstva med dvema društvoma so dobile odziv. Prijetno druženje ob programu mirnskih upokojencev. »Vsi trije zbori«, recitacije in skeč Slavke Kramer so ogreli in nasmejali obiskovalce. Še posebej prešerno so se gledalci nasmejali, ko je Mici (Slavka Kramer) malce koketno povlekla krilo in poskušala osvajati bioenergetika Mujota (Gjuro Bekšič) in ko je publika ugledala Pepi-ne (Mari Logar) zakrpane pumparce. Korel (Rudi Žibert) je ugotavljal, da ni predebel in, da dva kozarca vina za moškega na dan ni
nič. Nauk skeča bi lahko bil, da je samota bolezen, bosanska energija pa nima moči zdravljenja med sorodniki in moškimi.
Za zaključek večera so se mirnskim pevkam pridružile še metliške, oba zbora je v zadnji točki vodila metliška zborovodkinja Lidija Saje, vse tri mirnske zbore pa je skozi program peljala zborovodkinja Tanja Benedik. V program so bile vključenetudi članice »Vezi«, Rozalija Pepelnak s pesmijo »Stvarstvo« in Danijela Mikuž s pesmijo »Tujec«, ki jo je recitirala Ivana Kovačič,
Z nami je bil tudi poseben skriti gostdr. Marko Marin, V svoji pripovedi je nanizal, kako je začel obnavljati mirnski grad, razkril željo za bodočo obnovo, metliško županjo pa je pozdravil: »Gospa županja, za lep pozdrav vam dajem vejico rožmarina.«
Lep večer, poln prijazne, mehke, belokranjske duše, toplih besed in lepih misli, pa bi najbrž že utonil v nekem vsakdanu, če ne bi zopet pobudo in organizacijo obiska v Metliki izpeljal predsednik KD pri DU Mirna, Anton Kotar. Je že tako! Dobro se dela tam, kjer je gonilna sila duša, ki rada dela dobro in lepo. Tudi v bodoče se nam obeta še nekaj obiskov, še se bodo s pesmimi mirnskih upokojencev tlakovale bližnjice prijateljstva.
Animatorka »VEZI« Pavlina Hrovat
Mirnski veterani spet uspešni
Desetina starejših gasilcev prostovoljnega gasilskega društva Mirna se že več let udeležuje tekmovanja s starimi ročnimi gasilnimi brizgalnami, ki ga organizira PGD Krka. Tekmovanje vedno poteka v veselem vzdušju, čeprav so živci kar napeti, saj je konkurenca precej huda. Desetina vedno dosega dobre rezultate. Že drugo leto zapored pa so osvojili prvo mesto in stem tudi prehodni pokal, za katerega pa se bo potrebno še enkrat potruditi, da bi ga osvojili vtrajno last. Seveda pa je za to potrebno kar nekaj truda in prostega časa, kar pa so starejši gasilci vedno pripravljeni žrtvovati. Njihov trud kažejo tudi osvojeni pokali z občinskih, regijskih in ostalih tekmovanj in so svetal vzor vsem mlajšim generacijam. Zaželimo jim še mnogo uspehov in veselih uric v gasilski organizaciji,
Anton Starič, PGD Mirna
Društvo Partizan Mirna živi!
V domu Partizan je bilo na majskem izrednem občnem zboru Društva za šport, kulturo inturizem Partizan Mirna izvoliljeno novo vodstvo. Nov upravni odbor sestavljajo predsednik Zoran Remic ml., tajnik Stanislav Strajnar, blagajničarka Nataša Steklasa, vodja sekcije za kulturo Niko Boršt-nar in vodja sekcije za šport Davorin Fink.
Vodjasekcijezaturizem ni bil izvoljeazato lahko vsi, ki bi radi vokviru društva prispevali k turističnemu razvoju kraja, navežete stik s katerimkoli članom upravnega odbora.
Društvo si bo prizadevalo za pridobivanje novih članov, za dvig njihovega strokovnega znanja, organiziralo in izvajalo bo razne izlete, tečaje, razprave, čistilne akcije, turistične, zabavne, športne in kulturne prireditve. Vizija društva je popestritev življenja krajanov in vseh, ki jih pot zanese na Mirno.
Vsi, ki ste se pripravljeni včlaniti v društvo, to sporočite predsedniku društva na GSM 041 471 263.
Zoran Remic ml.
n_____________________________________r
Lan party na Mirni
Zadnjo soboto med počitnicami je društvo Partizan vdomu Partizan organiziralodan igranja računalniških iger.t. i. LAN PARTY. Šlo je za družabno srečanje 9 mladih iz našega kraja, ki jih druži skupno veselje do igranja računalniških iger, Pomerili so se v igranju nogometa, dirkanja z avtomobili, ipd.
Kaj je lan party? Na Lan party aktivni obisko-vaicissebojprinesejosvoje računalnike, ki sejih poveže vmrežo. Igranje igric domajezabavno, a se začne ponavljati, Preko LANa vsak igra v realnem časussvojimi prijatelji ali proti njim.Tako lahko preizkusi svoje veščine igranja računalniških iger, pri tem pa se zgodi veliko nepredvidljivih situacij, ki so ponavadi smešne.
Zoran Remic ml.
OTOŠKO DRl/gy,
* £
Spomladi ustanovljeno kinološko društvo na Mirnijebiloževprvi polovici leta zelo aktivno. Takoj smo začeli s pomladanskimi tečaji, ki so v prvi fazi potekali na različnih lokacijah, potem pa smo ob pomoči KS Mirna navdušeno prišli »na svoje«. V kratkem času smo tako uredili ograjeno vadbišče na Mirni in nanj postavili orodja. Ob otvoritvi, kije bila vsklopu praznika KS Mirna in Trebanjskega koša, smo ponosno gostili ekipo reševalnih psov K9, katere člani so nam pokazali vaje psov reševalcev. Člani Kinološkega društva Novo mesto so prikazali energično in atraktivno panogo Agility, naši psi pa so opravili vaje izobrambe,

Tako seje ves čas nekaj dogajalo.
Veliko spodbude za delo sta nam s svečano otvoritvijo namenila predsednica KS Mirna Bariča Kraljevski in župan občine Trebnje Lojze Kastelic, ki si je z zanimanjem ogledal delovanje KD Mirna. Oba sta pohvalila naše aktivnosti in nas podprla pri bodočih ciljih, to je postavitev brunarice, napeljava vode ter osvetlitev vadbišča.
Seveda pa naš glavni cilj ostaja enak kot prejšnjo sezono: želimo, daje Mirnska dolina
urejena tudi na področju kinologije in se bodo njeni prebivalci zavedali, da sobivanje s psom ne pomeni samo njegov privez na kratko dvoriščno verigo. Zato bomo še naprej vztrajali pri osveščanju lastnikov psov in ostalih krajanovosami kinološki kulturi, pasjih potrebah in njihovem dojemanju okolja, kar seveda pogojuje njihovo obnašanje.
Za uresničevanje tega smo se še pred otvoritvijo vadbišča odpravili na velikonočni pohod po vinorodnem okolišu Debenec, s teoretičnega vidika pa smo organizirali predavanje Zorana Remica na temo Psihologija psa ter predavanje mednarodno priznane sodnice Jelke Simčič o življenju s psom v urbanem okolju. V obeh primerih nam je prostore velikodušno odstopilo Gasilsko društvo Mirna. Seveda nismo manjkali niti na povorki prireditve Iz trebanjskega koša, v sodelovanju s KD Novo mesto pa smo se po končanih tečajih z našimi najmlajšimi štirinožci udeležili izpitov na njihovem vadbišču. Sezono smo zaključili s pohodom po vinorodnem okolišu na Homu, z ogledom in zabavo v vinski kleti Brcar pa združili še eno poglavje v socializaciji psa in družabni del za vodnike.
Poleti smo organizirali kampiranje članov in naših prijateljevob Bohinjskem jezeru vdružbi štirinožcev, karje bil za vse nas precejšen izziv. Spoznali smo, da šotorjenje, planinarjenje in kopanje s psom pomeni precej več organizacije, predvsem pa neprestane pozornosti na dogajanje v okolju in odzive našega psa nanj.
Tisti:, ki ste v zadnjem času dobili pasjega mladička, ga pričakujete v kratkem pa tudi tistim, ki imate psa že dalj časa: septembra začnemo z novim šolskim obdobjem, ki bo prišlo prav tudi vašemu psu, Vsi, ki bi želeli šolati psa v našem društvu ali se včlaniti vanj, vabljeni, da nas obiščete na znanem vadbišču pri pošti na Mirni. Tega ne boste zgrešili, saj je Andrej Kramar, član društva in tečajnik, naredil čudovitotabloz logotipom društva, ki visi v kozolčku ob vadbišču.
KINOLOŠKO DRUŠTVO MIRNA
Delo sosveta za varnost
Člani Sosveta so se sestali 28. 08. 2007, Glavna tema je bil prvi šolski dan. Osnovna šola bo v sodelovanju s policijsko postajo Trebnje za prvošolčke pripravila zloženko »Prvi koraki v prometu« in kresničke.
Do pričetka pouka bo označena šolska pot, pomoč na kritičnih prometnih mestih so ponudili člani PGD Mirna, ki bodo prve šolske dni prisotni na prehodih za pešce od 6.30 do 7.45 ure in od 11.15do 13.30ure,
Prevoze otrok v šolo bo v letošnjem letu po pogodbi z občino opravljal Integral d. o, o. Novo mesto. Avtobusne prevoze bo redno kontrolirala ravnateljica šole Anica Marinčič, o izrednih šolskih prevozih (ekskurzije, izleti) pa redno obveščala PP Trebnje.
V nadaljevanju je policist JanezŠenica predstavil varnostne razmere v KS Mirna, Vsedem-mesečnem obdobju je bilo v KS Mirna evidentiranih 14 kaznivih dejanj, sedem prometnih nesreč (žal ena s smrtnim izidom) in sedem kršitev javnega reda in miru. V primerjavi z enakim obdobjem lani seje varnostna situacija izboljšala. Kljubtemu so vKS Mirna še vedno prisotni primeri vandalskega uničevanja družbene lastnine, predvsem na OŠ in igriščih. Ne moremo razumeti mladih, ki nimajo nobenega odnosa do dobrin, za katere smo prispevali vsi krajani, sedaj pa nekaj posameznikov, ki jim dajejo »potuho« tudi starši, uničuje vse, karjim pride pod roke. Policija bo v prihodnje še poostrila kontrolo na območju OŠ, vse znane storilce, ki bodo zaloteni pri uničevanju, pa predala v obravnavo
Okrožnemu državnemu tožilstvu. Opozarjamo, da šola in igrišče ob šoli niso prostori za razne »žure« in ponočevanje.
Na koncu sestanka smo se dogovorili za naslednji sestanek in se razšli z željo, da bi prve šolske dni in tudi šolsko leto 2007/08 zaključili brez prometnih nesreč, v katerih bi bili udeleženi otroci, Zato še enkrat opozorilo vsem voznikom - NA CESTI NISMO SAMI!
Edo Novak

Petje združuje
Na prvi pogled morda malce nenavaden koncert so sredi avgusta pripravili na Gradu Mala Loka pri Trebnjem. Že sedmo leto zapored tja na pevske počitnice
prihajajo amaterski pevci iz Nizozemske, ki jih v Slovenijo pripelje Ines Lei-jen, ki doma vodi pet mešanih in en ženski pevski zbor. Druženje so sklenili s koncertom v grajski kapeli, na katerem so se počitniškemu pevskemu zboru pridružile še pevke iz mirnskega Ženskega pevskega zbora Zimzelen, ki jih vodi neutrudni Stane Peček.
Območna revija pevskih zborov iz občin Trebnje, Mo-kronog-Trebelno in Šentrupert je imela letos tako veliko število nastopajočih zborov, da jo jetrebanjska izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti pripravila v Trebnjem in na Mirni. Predstavilo se je namreč kar 15 zborov; Mirno so predstavljali mešani, ženski in moški PZ DU Mirna, mešani pevski zbor KUD Matija Tomc Mirna ter ženski pevski zbor Zimzelen KUD Svoboda Mirna. Vsi pa so zapeli v Trebnjem.	(P. K.)
OSNOVNA SOLA MIRNA
Anica Marinčič - ponosna na stavbo in zaposlene
Še malo in izteklo se bo šesto leto, odkar je v svoje roke prevzela vodenje mirnske
f------------1-----------^ osnovne šole, kamor spadata tudi šola s prilagojenim
programom in vrtec. V letošnjem šolskem letu je v osnov-^	nošolske klopi sedlo 242 učencev, v oddelkih šole s pri-
K — 3L	lagojenim programom jih je 30, v vrtcu pa so tudi polne
vse skupine, v njem je torej 91 otrok. Poleg otrok pa je tu še več kot 60 zaposlenih. In usklajevanje njihovega dela je med drugim tudi njena naloga. Ko jo bo dokončno potrdil tudi svet zavoda in dal soglasje minister za šolstvo, bo Anica Marinčič nastopila drugi mandat kot ravnateljica Osnovne šole Mirna. In to je več kot primerna priložnost, da sem s svojo učiteljico zgodovine in geografije malo poklepetala ...
Za vami je že skoraj cel prvi mandat, še prej pa ste bili dvakrat po eno leto vršilka dolžnosti ravnateljice zavoda. Kako je sploh prišlo do preskoka - od učiteljice do ravnateljice?
Niti ne s kakšnim hudim razmislekom, ampak bolj kot splet okoliščin. Nekdanji ravnatelj Peter Podobnik seje decembra 2000 invalidsko upokojil, potem je bil razpis. Že prej sem opravljala najrazličnejša dela, zato so me sodelavci spodbujali, naj vložim vlogo. Pa sem jo. In potem sem bila od 29. decembra 2000 za eno leto imenovana za vršilko dolžnosti; 17. junija 2001 pa je bila tista toča, ki je razbila streho in uničila šolo. Vse sile in energije sem usmerila v obnovo, še pred tem pa v iskanje nadomestne lokacije za izvajanje pouka. To je že znana zgodba - gostovali smo v poslovni stavbi Preventa, številni krajani so samoiniciativno priskočili na pomoč, ob strani je stal tedanji predsednik KS Janez Bračko, pa tudi njegov naslednik Dušan Skerbiš.
Velikokrat ponavljate, da je sodelovanje s krajem pomembno. Tudi zaradi te svoje pomoči društvom ste letos prejeli Golievo
priznanje. Zakaj tako menite?
Zelo dobro se zavedam, da dobre šole brez sodelovanja s krajem ni. Dokler poteka delo šole in kraja oziroma krajanovz roko v roki, potem je pričakovati zadovoljstvo, ki rodi novo delo in pozitivne rezultate. To je kot veriga, in če se nek člen v verigi pretrga, ta poči. Pravje, da se ljudje med seboj povezujejo, za to pa morajo imeti prostor, Recimo, prostor v domu Partizan je, a streha pušča, mrzlo je, Zakaj ne bi ljudje trenutke ustvarjalnosti preživeli na suhem in toplem ter tako svojo energijo posvetili ustvarjalnosti in ne premagovanju tehničnih ovir?
Sicer pa so tudi učenci krajani, ki bodo nekoč odrasli in se vračali v šolo, Tako kot se že sedaj. Z udejstvovanjem v društvu pripomorejo k razvoju kraja in samih sebe. Takšno pozitivno delo pa srednješolce odvrača tudi od ceste, posedanja po lokalih in ostalih negativnih vplivov našega časa.
Nekatera društva pa s svojimi ljudmi pomembno spodbujajo
delo naših učencev, na primer šahovski krožek vodijo člani društva upokojencev, kar je pomembnotudi z vidika medgeneracijskega sodelovanja, kjer se učijo in pozitivno vplivajo drug na drugega.
Ne predstavljam si čisto, kako zgleda delavnik ravnatelja, ampak dolgočasen in enoličen najbrž ni. Kakšen je recimo vaš povprečen dan?
Z delom všoli začnem ob šestih s pregledom elektronske pošte. Nato že prihajajo zaposleni, učenci, starši, začnejo se sestanki, Treba je v vrtec, pa v šolo s prilagojenim programom, pa na občino. Še preden se zavem je mimo poldne, potem pa že gledam naprej - kaj je treba pripravitza naslednji dan,tudi popoldne se najde kakšen sestanek. Iz šole pogosto odhajam ob 16-ih, včasih tudi zvečer. Potem pa je treba še na kakšno kulturno prireditev. Včasih naredim krog okrog rojstne vasi, da poklepetam znečakoma in nečakinjama, ki mi v življenju ogromno oziroma največ pomenijo. Rada vzamem v roko tudi kakšno knjigo pred spanjem, če nisem preutrujena,ampak pogo-
SepitM MUtM ^UU/ * r\KJJUM
stoje ura že deset, enajstzvečer in jetreba kar počivat. Dan nikoli ni enak dnevu. Prosti čas pa... ob koncih tedna je.
Na kaj ste kot ravnateljica še posebej ponosni?
Ponosna sem na novo šolo, na stavbo, kakršna je, in pa na kolektiv, v katerem delan. Vsi zaposleni - čez 60 nas je - smo pripravljeni poprijeti za vsako delo, hkrati pa nam ni težko družiti se med seboj, oceniti (pokritizirati in pohvaliti) delo drugega. Med zaposlenimi so se rodili profesionalni odnosi, tako da zamer, ko ljudje opozorijo na napake drugega, ni, kar je silno pomembno za dobro delo. Da je delo dobro pa kažejo rezultati naših učencev, kijih vedno znova dosegajo na tekmovanjih iz različnih predmetnih področij na različnih nivojih, Čeprav po številu učencev nismo največja šola, smo to po doseženih rezultatih pa prav gotovo.
Kaj pa potem ostane za morebitni drugi mandat?
Ko bodo postopki zaključeni in če bom
potrjena, bom šla po začrtani poti. Namreč, stvari še niso čisto urejene. Najprej: tu sem zaradi ljudi, za ljudi in ob ljudeh in odnosi, kakršni so, si želim, da se ohranijo še naprej. Natem jetreba delati. Nuj no je zvišati kako-vostdeia strokovnih aktivov po posameznih predmetnih področjih, prav tako v vrtcu, kjer naprej ostajajo vsak prvi ponedeljek v mesecu konference strokovnih delavk, na katerih spremljajo strokovne aktivnosti. Treba je izboljšati kakovost pouka, spremljati novosti in jih s premislekom vnašati v delo. Bistveno pa je, da do konca odpravimo reklamacije, ki so se pojavile pri uporabi objekta, strojev in naprav. Še naprej pa bom tudi tesno sodelovala s krajem in društvi na Mirni, in seveda tudi zvsemi ostalimi inštitucijami. Ampak najbolj pomembni sofisti, ki so najbliže.
Vzadnjih letih se pojavljajo številne spremembe v šolskem sistemu - tako v osnovnih kot v srednjih šolah. Kakšen je vaš pogled na vse te spremembe, ki bistveno vplivajo na šole in se dogajajo skoraj vsako leto?
Vzgoja in izobraževanje je proces. Proces pa ni enkratno dejanje. In zato bi morale biti tudi vse spremembe načrtovane in počasne. Mi lahko spreminjamo materialne stvari čez noč, ljudi pa ne.
Karsetiče delovnih zvezkov: pomembneje, kako učitelj pozna gradivo, ki ga bo pri delu uporabljal, če je delovni zvezek sam sebi namen je bolje, da ga ni. Sedaj je večina delovnih zvezkovzasnovanih kotdelovni pripomoček za učenca, od njega zahtevajo tudi razmišljanje, karje dobro.
Zdi se mi, da bi morala osnovna šola učenca naučiti pisati, brati, uporabljati prebrano in pa iskati informacije oziroma pripomočke za učenje. Celoten šolski sistem bi moral učencem nuditi uporabno znanje. Samo tisto je namreč nekaj vredno.
Tako sva sklenili pogovor. Čas, ki sva ga imeli, je kar prehitro minil, ampak priložnosti bo ob uspešnem delu in glede na njeno pripravljenost za sodelovanje, gotovo še dovolj.
Petra Krnc
Teden odprtih vrat v Vrtcu Deteljica
Že nekaj let pripravimo v vrtcu Deteljica na Mirni teden odprtih vrat za starše naših varovancev. Njihov namen je, da bi starši začutili utrip življenja in dela v vrtcu. Povabimo jih, da z nami telovadijo, se igrajo, pojejo in kaj novega tudi izvedo. Kljub temu, da morajo mnogi zato žrtvovati dan dopusta, se nam pridružijo v kar velikem številu. Želeli smo razveseliti tudi
dedke in babice, zato smo v treh skupinah drugega starostnega obdobja en dan povabili v vrtec tudi nje. Povabila so bili zelo veseli.
Hvala vsem, ki ste bili z nami in upamo, da ste te dni preživeli lepo.
15. maja pa so bili v vrtec povabljeni vsi otroci in starši, ki vanj še niso vključeni.
Sonja Mervar, Judita Hazdovac
April - mali traven
Pa naj še kdo reče, daje mesec april muhast, deževen, čemeren. Nam, otrokom in odraslim izvrtca Mirna Deteljice,je prinesel veliko lepih in zanimivih dogodkov.
Na samem začetku meseca smo se prijavili na natečaj za Najlepše pirhe Slovenskih novic. Jajčno lupino smo uporabili za glave Indijancevsperjanicamiterjih položili v kanu. Osnovni material nam je bilo seno. Svoj izdelek smo poimenovali Pleme Divja reka. Že drugo leto zapored smo se razveselili prvega mesta v kategoriji vrtcev.
Še so dobri ljudje na svetu, ki mislijo na mlajši rod. Vidva, dobra človeka, ki nista želela biti imenovana, sta razveselila vse otroke našega vrtca. Prinesla sta jim večjo količino barvnih svinčnikov, grafitnih svinčnikov, radirk in šilčkov. Ob tej priložnosti se Vama iskreno zahvaljujemo. Vse to bomo z veseljem uporabili.
Pa da ne pozabimo. Otroci skupine Pikapolonic smo prespali v vrtcu. Zbrali smo se v igralnici, nato pa odšli iskat škrata Škrta. Kdo paješkratŠkrt?
Škrat Škrt je glavni junak v pravljici Rozalije Pepelnak, ki nam jo je doživeto interpretirala animatorka sekcije Vezi Pavlina Hrovat. Škrat Škrt nam je v gozdu pustil vrečko presenečenja. Rahlo utrujeni od sprehoda smo se vrnili pred vrtec, kjer smo si s Tomaževo pomočjo pripravili večerjo. Po večerji smo z žepnimi svetilkami iskali duhce pred vrtcem. Sledilje ples vpižamah. Na koncu še pravljica in lahko noč;otroci sosedrugza drugim odpeljali vsvetsanj in domišljije. Ko smo se prebudili, smo pozajtrkovali in po otroke so prišli njihovi starši. No.pasmozopetzaključili nekaj lepega v muhastem aprilu.
Pa skočimo še malo v mesec maj, VELIKI TRAVEN. Skupaj z otroki smo se veselili dveh večjih dogodkov:
-	dvodnevnega letovanja v CŠOD dom Čebelica na Čatežu,
-	organiziranega družinskega izleta za vrtčevske otroke in njihove starše v deželo čarovnice Uršule - po poteh Rdeče Kapice -Unec.
Veselimo se novih doživetij!
Zapisali Mateja Lužar in Erika Slak
Dmgi tečaj rolanja na OŠ Mirna
Na OŠ Mirna smo že drugič organizirali tečaj rolanja, tokrat od 7. do 11. maja letos. Namenjen je bil učencem 1, triletja in pa tudi tistim od 4 do 6 let v vrtcu Deteljica na Mirni - skupaj je prišlo kar 51 otrok. 10-urnitečajso izvajali inštruktorji rolanja iz Strokovne šole rolanja in drsanja Lucky Luka iz Ljubljane, V petih dneh in v dveh terminih so otroci izvajali različne vaje, poligone in igre. Začetniki so s pomočjo iger osvojili osnove rolanja: ravnotežje, vožnja, vijuganje, ustavljanje... Tisti, ki so osnove rolanja že poznali, pa so si izboljšali tehniko in spoznali nove vragolije. Nekateri otroci so postali pravi mali akrobati na rolarjih. Osvojeno znanje in veščine so otroci z inštruktorji prikazali svojim staršem in drugim obiskovalcem vspekta-kularnem zaključnem šovu zadnji dan tečaja.
Prihodnje šolsko leto se spet vidimo.
Darja Krivec, prof.
V	prvem razredu...
smo spoznavali rastline
V prvem razredu devetletke smo obiskali najbližjo vrtnarijo Cvelbar na Mirni, da bi spoznali rastline in njihove pogoje za rast. Gospod Stane je zelo nazorno pokazal in razložil nekaj snovnih pravil za vzgojo rastlin. Nato so tudi naši prvošolci preizkusili svoje »zelene« prstke in posadili vsak svoj nageljček.
V	učilnici smo svoje rastline potem negovali, zalivali... ali pa tudi ne. Prihodnje leto bomo dali možnost novim rastlinam in leto starejšim malim vrtnarjem.
in obiskali Pekarno Bistrica
Lep zaključek s čaranjem
V enoti s prilagojenim programom pri OŠ Mirna so za zaključek šolskega leta pripravili zanimivo predstavo, na kateri so dobesedno pričarali skupek celoletne dejavnosti zahtevnega programa šolanja.
Večina od 27 otrok, kolikorjih obiskuje pouks prilagojenim programom, je bila na prireditvi odeta v prava, domiselna oblačila čarovnic in čarovnikov.
Vodja čarovniških oddelkov je nagovorila starše in ostale povabljeneter poudarila, daje morda v vsem letu prišlotudi do manjših konf-liktovvkolektivuvendarjebilotehvprimerjavi z radostjo, veseljem, ponosom in srečo, ki sojih doživljali vse leto, samo za vzorec.
»Ponosni smo na dosežke naših učencev, sočustvujemo z njihovimi težavami, veselimo se ob njihovih velikih in malih srečah ... Zahvaljujemo se staršem za skrbnost in vse predloge, nasvete, vzpodbude in pohvale. Velika zahvala pa gre tudi nekaterim učiteljem osnovne šole, ki so vzpostavili pristen, lep odnos do učencev in nam skozi leta pomagajo odpravljati nepotrebne predsodke odraslih pred drugačnostjo«, je med drugim
Spoznavanje in delo pekarne ter ogled mlina smo prvošolci opravili v pekarni na Bistrici, kjer sta nas prijazno in velikodušno sprejela lastnika Milan in Janja Grebenc.
Pokazala sta nam prostore, delo pekarne in mlina, Poizkusili smo se voblikovanju malega pekovskega peciva, ki je bil našim učencem še posebej zanimiv. Postregli so nam z bogato malico, sokom in kavo. Njihov koledar in predpasnikter pokušina kruha za domov pa prijazno še kdaj vabijo v njihovo pekarno.
razredničarka Vilma Gracar
Mavrični planet
V telovadnici OŠ Mirna so osnovnošolci in njihovi mentorjitervodstvošole nazadnji majski dan, tako kot vsako leto, pripravili bogatin zanimiv kulturni program, namenjen šolarjem, staršem in ostalim krajanom, V programu, ki so ga vodile šolarke, so sodelovali skorajda vsi oddelki OŠ, Prireditevso poimenovali Mavrični planet in jo prav tako barvito tudi predstavili, V dveurnem programu so domiselno in zgoščeno prikazali vse dejavnosti šole v tekočem šolskem letu, Prvošolčki so pogumno odkrivali abecedo in zapeli, oglasila seje harmonika in tretješolcisoseveselozavrteli.Otrocizoddelka s prilagojenim programom so se predstavili s pesmijo Prijatelja. Tudi Maček Muri seje prikazal ... Z recitiranjem, petjem in plesom, tudi rašplo, so se spopadli četrti razredi.
Program je bil vnadaljevanju vse zahtevnejši. Zborovsko petje, flavti in violina so poslušalce
Na OŠ Mirna šolski sklad
Šolski sklad OŠ Mirna je bil ustanovljen že v lanskem šolskem letu, zaživel pa je prvega septembra letos in zajema vrtec Deteljica, šolo s prilagojenim programom in osnovno šolo.
Z ustanovitvijo sklada želimo otrokom zagotoviti večjo kakovost vzgojno-izobraževalnega dela -torej različne obogatitvene programe, ki se ne financirajo izjavnih sredstev ustanoviteljice Občine Trebnje. Nadzor nad sredstvi ima upravni odbor, ki ga sestavljajo štirje predstavniki staršev in trije predstavniki šole.
Sklad pridobiva sredstva na osnovi prosto-
voljnih prispevkov staršev, občanov, zapuščin in drugih virov, kot so šolske prireditve, prodaja izdelkov učencev, zbiranje starega papirja, del najemnin, razna donatorska in sponzorska sredstva. Gre za prostovoljne denarne prispevke, ki posamezniku ne pomenijo velikega izdatka, skupaj pa predstavljajo vsoto, s katero se lahko kaj naredi za dobro naših otrok.
Uspešnost šolskega sklada je tako odvisna predvsem od staršev, ki bi prispevali vsak po svojih močeh, in sicer na podračun Šolskega sklada OŠ Mirna 01330-6030684304zrazličnimi sklici: za OŠ Mirna sklic 2919-100, za OŠPP sklic 29190-11 Om za vrtec pa 291900-120.
O pomoči bomo javnost seznanjali prek medijev.	Predsednik U0 ŠS Roman Herman
dejala vodja OŠPP,
Prisotneje pozdravilatudi ravnateljica OŠ in pohvalila prizadevanja učiteljic in učencev, da so skupaj dosegli tako zavidljiv uspeh.
In začelo se je čaranje ... Abrakadabra ...Učenci... pardon!... čarovnice in čarovniki so izvedli svoj program brez napake. Doživete recitacije, ubrano petje in zahtevni plesi ... Predstava nekoliko drugačnih je srca prisotnih napolnila z močnimi čustvi in še bolj utrdila prepričanje, da so nastopajoči vse manj drugačni.
Predstavo bi moralo doživeti še več občanov.
D. Z
utrdili v prepričanju, da v šoli trdo delajo skozi vse leto. Vsi nastopajoči so bili deležni močnih aplavzov nabito polne televadnice, najbolj spontano pa so zaploskali nastopajočim z oddelka s prilagojenim programom in dekliškemu oktetu, ki da sestavljajo delavke (beri: učiteljice) mirnske osnovne šole, Voditeljice so poslušalcem zaupal, da se je oktet sestal po veselem sindikalenm izletu na Brione, ko so na avtobusu uskladili glasove, doma pa je sledila še avdicija,., Na prireditvi se niso mogli pomeriti športniki, ki jih na šoli ni malo, so pa najmlajši prikazali nekaj gimanstike s preskoki in vaje na orodju. Ob koncu so gledalce vcirkus povabili pravi pravcati klovni - tretji razred.
Z občutki zadovoljstva in zaupanja v vodstvo in delavce šole so si krajani zzanimanjem ogledali še bogato razstavo učencev. Res odlična prireditev,	D. Zakrajšek
september 2007 «= MUJUII .. ....................
EKOLOŠKI KOTIČEK
Vaščani Brezovice ZA	Čistilna naprava na
deponijo Globoko	Mirni spet čisti
Krajevna skupnost Mirna je na prvi avgustovski dan vgasilskem domu na Sevnici pripravila pogovor o stanju in usodi deponije Globoko. Pogovor je vodil trebanjski župan Alojzij Kastelic, za posebna strokovna pojasnila pa sta poskrbela v. d. direktorja JP Komunala Trebnje, mag. Šrefan Veiečič, in Marjan Bregar.
Udeležba na pogovoru je bila sicer skromna, so si pa bili prisotni vaščani enotni, da deponija v neposredni bližini življenja v vasi ne moti. Dodali so, da ne zaznavajo niti smradu niti povečanega števila glodalcev, da pa je moteč povečan prometskozi vas, kije močno poškodoval cesto, in smeti, ki jih komunalni delavci občasno premalo zaščitijo z mrežami na kontejnerjih.
Če bo širitev odlagališča potekala po evropskih standardih, ji prebivalci Brezovice ne nasprotujejo, Pričakujejo pa uresničitev nekaterih obljub, ki so jim bile dane že ob gradnji deponije: postopna postavitev javne razsvetljave z zahodne smeri vasi, sanacija odseka ceste od deponije do glavne ceste Mirna - Trebnje in omejitev prometa na tem odseku za osebna vozila, popravilo železniškega postajališča Gomila in gradnja ekološkega otoka,
Prostor na deponiji Globoko, kije namenjen odlaganju odpadkov, je velik slabih 36 hektarov, z odlaganjem odpadkov pa so začeli maja 2004. Celotna vrednost naložbe jetakrat znašala 1,8 milijona evrov. V skladu z novo zakonodajo, ki predvideva čim manj deponij za čim večje število prebivalcev, bo treba deponijo zapreti, če kodlaganju odpadkov vtrebanj-ski občini ne bodo pritegnili novih občin, Na območju nekdanjeobčineTrebnje namreč živi nekaj manj kot 19tisoč prebivalcev, če pa bi želeli deponijo ohraniti, bi ta morala imeti vsaj 55tisoč uporabnikov. Do zaprtja deponije Globoko lahko pride, četa do konca prihodnjega leta ne bo pridobila okoljevarstvenega dovoljenja. Tako bi postala zbirno-sortirni center, od kjer bi odpadke odvažali na večje centre, ki imajo okoljevarstveno dovoljenje, npr. Cerod. Stem bi bila tudi cena za zbiranje in odlaganje odpadkovvišja.	P. Krnc
Po večletnem pregovarjanju sta občina Trebnje podjetje GOP Mirna kot solastnik in upravljalec mirnske čistilne naprave letos vendarle podpisala pogodbo o začetku (ali bolje rečeno nadaljevanju) čiščenja kanalizacije z desnega brega reke Mirne, ki je centralnačistilna naprava zaradi neurejenih pogodbenih razmerij od maja 2003 ni čistila. Po podpisu pogodbe, ki je usklajena tudi z ministrstvom za okolje in prostor, so delavci trebanjske komunale očistili 200 metrovzama-šene kanalizacije na desnem bregu. Čistilna naprava tako trenutno čisti levi in desni breg, torej približno 530 gospodinjstev.
S podpisom pogodbe so izpolnjeni pogoji za neprekinjeno, nemoteno in enakopravno čiščenje komunalnih in padavinskih vod. Ato je le začasna rešitev. Občini Trebnje in Šen-trupertter zavod Dob naj bi v prihodnjih letih zgradili novo čistilno napravo pod Dobom, ki bi rešila problem čiščenja na Mirni, v novi občini Šentrupert in vzavodu Dob,
Nova čistilna naprava bi obeobčini stala med štiri in pet milijonov evrov, zato občini računata tudi na sofinanciranje projekta iz Evropske unije.
Župan Alojzij Kastelic očitke, daje gradnja nove čistilne naprave na Dobu, medtem ko stara na Mirni obratuje, marsikje drugje v občini pa zadeve še tudi niso urejene, razsipanje denarja, zavrača. Dodaja, da gre za medobčinski projekt in da je tehnologija mirnske čistilne naprave precej zastarela, tako da iščejo možnosti za najbolj ugodno rešitev. »Če že v osnovi nekdo zavira preučevanje in reševanje na strokovni ravni, pri idejnih rešitvah,je to politikanstvo,« pojasnjuje Kastelic.
P. Krnc
Tudi Mirna je del našega planeta, ki je zbolel - ima vročino
Prvi aprilski ponedeljek je Osnovna šola Mirna skupaj z Gorazdom Marinčkom iz E-foruma pripravila tehniški dan o energiji in podnebnih spremembah z zgornjim naslovom za učence sedmih, osmih in devetih razredov
Najprej so se zbrali všolski avli, nato pa so se razdelili venajstskupin, ki so imele različne naloge. Učenci in učenke sedmega razreda so se ukvarjali z vprašanjem, ali se doma obnašajo energetsko varčno in pa kako bi se lahko še bolj. Obnovljivi viri energije (sonce, veter,
voda, biomasa) so bili temeljno področje, ki so ga raziskovali osmarčki. Biogoriva pa so bila tema v devetem razredu - ugotovili so, da se v Sloveniji že usmerjamo v proizvodnjo bioetanola, biodizla in bioplina.
Poštirihšolskih urah raziskovanjajesledila predstavitev rezuitatovin priprava razstave, na koncu pa so osnovnošolci sklenili, da bodo z zdravljenjem planeta začeli kar doma - na Mirni.
po zapiskih osnovnošolcev povzela Petra Krnc
Delovna akcija v Zabrdju
Nekega dnesmoob kozarčku vinca modrovali in prišli tudi na pogovor o naših zabrških cestah. Ugotovili smo, da je cesta marsikje nepregledna, da so bankine močno poškodovane, da se kamenje kruši na cesto... Sklenili smo, da je treba obsekati veje in grmovje, nasuti in zakrpati bankineter očistiti kamenje. Padla je ideja o delovni akciji in hitro so bile razdeljene naloge in določen termin. Vse priprave so stekle breztežav; Kremen je odobril gramoz, KS pa malico.
Intakosmose 16. junija zbrali sredi vasi, si razdelili delo in odbrzeli vsak na svoje mesto.
Akcija je potekala v veselem vzdušju in zelo uspešno. Po končanem delu, ko smo pri Draganovih sedeli ob malici in Janezovem cvičku, smo vsi zadovoljno ugotavljali, da smo naredili mnogo več, kot smo načrtovali. Prevladovalo pa jetudi skupno mnenje, da bi se take akcije morale dogajati večkrat, saj tako lahko tudi sami poskrbimo za boljšo kvaliteto našega bivanja,	ToneStarič
OBVESTILO VODJE POLICIJSKEGA OKOLIŠA
Kljub opozarjanju policisti ugotavljamo, da občani še vedno puščajo vodklenjenih vozilih in nezaklenjenih zidanicah oz. vikendih torbice, denarnice in vrednejše predmete, Policisti apeliramo na občane, naj tega ne delajo in naj vozila in vikende zapirajo in zaklepajo, Jeseni se morajo udeleženci v cestnem prometu prilagajati vremenskim spremembam Outranja megla, deževni dnevi), zaradi katerih postanejo ceste mokre, spolzke in kottake neverneža vožnjo. Zaradi tega vse udeležence v cestnem prometu opozarjamo in prosimo, da hitrost svojih vozil prilagodijo trenutnim prometnim razmeram.
Zaradi opravil na poljih opozarjamo uporabnike kmetijske mehanizacije, da jo očistijo, preden se vključijo v javni promet in tako zagotovijo varno udeležbo v prometu tudi drugim udeležencem, V kolikor pri opravilih na polju pride do onesnaženja ceste, prosimo, da jo očistijo in s tem preprečijo morebitne prometne nesreče zaradi spolzkega vozišča (onesnaženje ceste je prekršek po Zakonu o varnosti cestnega prometa),
Vse občane in občanke prosimo, da o morebitnem pojavu sumljivih vozil in oseb takoj obvestijo Policijsko postajo Trebnje na tel. 07 3462700 ali na številko 113, priporočamo pa tudi, da si zapišejo registrsko številko sumljivega vozila, kajti le s skupnimi močmi lahko preprečimo marsikatero kaznivo dejanje in pripomoremo k varnejšemu bivanju v svojem okolju.
SKUPAJ ZA VARNOST,	Janez Senica,
VAŠA POLICIJA!	vodja policijskega okoliša
REKREACIJA - KOŠARKA
Z začetkom novega šolskega leta boža vse ljubitelje športa v športni dvorani na Mirni rekreacija košarke obtorkih in petkih med 20, in 21, uro. Za vse ostale informacije pokličite koordinatorja Klemena Severja na 041 349964,
Z. R.
Zmaga balinarjev
Športnih iger upokojencev so se kotvsako leto doslej udeležilitudi mirnski balinarji. V Kočevju je naši ekipi uspel »veliki met«! Premagali so vse nasprotnike in osvojili pokal za I. mesto.
Zmaga je še toliko slajša, ker so nasprotnike iz Kočevja vfinalu premagali na njihovem »terenu«.	D.Z.
Na fotografiji je zmagovalna ekipa DU Mirne. Z leve: Franc Jalovec, Nace Jerovšek, Dušan Zakrajšek in Jože Hrovat.
Prijateljska tekma v pikadu
2. julija je bila v Škocjanu prijateljska tekma v pikadu. Organizirali so jo v Društvu upokojencev Škocjan. Tekmovalo je šest ženskih in šest moških ekip. Ženska ekipa Društva upokojencev z Mirne - Slavka Drganc, Zdenka Baranašič, Marija Dizdarevič in Anica Janežič -je osvojila odlično drugo mesto. Prvo mesto je sicer pripadlo Škocjanu, tretje pa Šentjerneju. Janežičeva je osvojila še tretje mesto posamezno.
SPORT
Trije Novaki, balinarji
Igor Novak je že pri dvanajstih letih začel z balinanjem. Kot pionirček je igral pri ekipi Dana, potem prestopil k Mirni in tako prišel v drugo državno ligo. Ko seje odvijala prijateljska tekma med Krim Špico in Mirnčani, je fanta opazil trener Krima in ga povabil k sodelovanju, Igorje tako že peto leto član Krima in tu je odigral že preko 60 tekem. Pribalinalsije naslovdržavnega prvaka, vdvojicah je dosegel tretje mesto, ima tudi več priznanj.
Nina Novak, Igorjeva sestrična, je najprej igrala badminton, pa že pri osmih letih začela z balinanjem, za katerega jo je navdušil oče Edo Novak. Nina je začetke ubirala pri ekipi Dana, sedaj pa je že sedem let igralka ekipe Krim Špica, Tudi Nina niza uspehe. Ekipno so bile petkratdržavne prvakinje, na evropskem ekipnem tekmovanju pa so zasedle drugo mesto. Ekipno so dosegle tudi zmago v disciplini četvork.
Jože Novak, sicer medicinski tehnik, jez balinanjem začel pri svojih tridesetih, Prej je igral košarko in nogomet, bil pa je tudi košarkarski sodnik. Tudi Jože je izšel iz Danine ekipe, sedaj pa je že štiri leta član ekipe Krim Špica. Ekipno so dosegli 4. in 5. mesto, v zimskem delu tekmovanj pa imajo cilj doseči drugo mesto in si tako odpreti pot na evropski pokal. Jože je poleg igralca tudi fizioterapevt za soigralce. V prostem času je balinar in gobar, občasno tudi pevec. Trener Sodec M i ha je uspehov dolenjske trojke zelo vesel, V svojem trenerskem razmišljanju zelo poudarja lepoto balinanja in njegov moto je, da bi moralo čim več mladih balinati. To ni grob šport in morda bi bilo
dobro, da bi ga spoznali že v šoli,
Nina pravi, da se ob balinanju sprosti, napolni si baterije za študij, ki ga opravlja na Fakulteti za družbene vede, smer mednarodni odnosi. Igorje študent radiologije. Oba z Nino sta odlična študenta,
Jože Novak omenja prijateljstvo, ki se tke na balinišču med najmlajšimi, tistimi srednjih letin celo takimi, ki se bližajo osemdesetim. Lepo in koristno za vse generacije balinarjev. Vsi trije so mnenja, daje balinanje lep šport. Na balinišču se ne kadi, ne pije alkoholnih pijač in ni grobosti. Vsi trije pa so zaskrbljeni, ker med Mirnčani krožijo govorice, da se bo balinišče podrlo. Mnenja so, da bi bila to športna in družbena škoda, Apelirajo na tiste, ki lahko kaj storijo, da pomagajo ohraniti balinišče tam, kjer je, z lastnikom zemljišča pa naj se dogovori primeren znesek za odškodnino, V premislek vsem, ki radi balinate.
Balinarska trojka Novak so edini iz dolenjske regije, ki so v slovenski Super ligi. Čestitamo!
P. Hrovat
BADMINTONSKI KOTIČEK
Ze 13. mednarodni badmintonski turnir
Mednarodni badmintonski turnir bo potekal od petka do nedelje, od 12, do 14. oktobra letos, Že 13. zapored bo organiziral Badmintonski klub TOM sedaj že enega največjih turnirjev v Evropi za mlade igralce badmintona - 13. TOM Junior & Youth International 2007. V starostni kategoriji do 19 let, ki šteje za evropsko mladinskojakostno lestvico, se bo pomerilo več kot lOOtekmovalcevintek-movalkizlSdržavvdiscipli-nah posamezno kot tudi v moških, ženskih in mešanih dvojicah. Med domačimi imamo tudi dva aduta, in sicer lanska zmagovalca med dvojicami Aljoša Turka in Matevža Bajuka. Prav tako lahko oba dosežeta odlično uvrstitev tudi med posamezniki,
V kategorijah do 11,13 in
15 let se bo pomerilo približno 200 tekmovalcev iz več kot 10 držav, med njimi pa bodo tudi mladi Mirnčani s svojimi badmintonskimi veščinami poskušali doseči zmagovalne stopničke.
Spodbujanja tako v dvorani OŠ Trebnje in še posebej v dvorani OŠ Mirna, kjer se bodo v nedeljo odvijali vsi polfinalni in finalni dvoboji vseh starostnih kategorij, bodo veseli vsi tekmovalci.
D. Skerbiš, ml.
fSffifll
©ppelM ^)® \MmW
Ob krajevnem prazniku 2007
Dragi sokrajani, cenjeni g. župan,spoštovani gostje!
S katerega koli konca prideš v našo krajevno skupnost, te prevzame brezmejna lepota: pa naj bodoto vinorodni griči, prelestno zeleni travniki in gozdovi, čarobna privlačnost in mogočnost Speče lepotice, spoštljiva starost našega mirnskega mostu, ki nam požira potrpežljivost, ko v koloni pred njim pohlevno čakamo na vrsto, neprecenljiva vrednostumetninvcerkvi sv. Janeza, Danin vzpon med najuspešnejše, občudovanje pred uspehom naših drugih pomembnih delovnih organizacij, naša prelepa in delovna šola, številni gostinci, ki vsak po svoje privabljajo goste...
Mimo vsega tega pa spokojno teče Mirna. Verjetno ne razmišlja o uspehu in porazih ljudi, ki smo doma ob njej, Preprosto je tam in teče, Kotteče čas, ki smo mu morda predolgo dovolili, da obide naše želje, potrebe in sanje,
Ampak od same lepote se še dopoldne ne živi - naj mi oprosti Melharica, ki jo boste spoznali čez 13 dni v naši komediji.
»Kar v življenju boli, ni odpovedovanje, ki
je zares potrebno, temveč so to radosti, ki bi bile nujne.
leso le izzivi človeškega bivanja, ki jim ni lahko zadostiti in ki - nikoli ne prenehajo povsem.«
Ljudem navadno upade pogum, kose resničnost vse bolj oddaljuje od njihovih potreb in želja. Morda pajezato prišel čas, ko je Mirna postala nemirna, dokler ima še dovolj poguma, da si ob vseh lepotah zaželi še kaj več zase.
21 društev in organizacij deluje na Mirni, pa čepravjim KS lahko le sem intja primakne kak euro kot pomoč za njihovo delovanje, 6 odraslih zborov prepeva ob različnih prireditvah, pri vsem tem pa skozi streho našega kulturnega doma opazujemo sonce ali podstavljamo vedra, če nebo tako hoče. Ko pa smo že pri zborih, naj mi bo dovoljeno, da v imenu vseh nas čestitam ŽPZ Zimzelen za njegovih 15 let in se zahvalim zborovodji Stanetu Pečku za vso predanost njegovim damam.
Spoštovani! Kdo nam bo pomagal, če si ne bomo pomagali med seboj.
Krivično je govoriti, da pri nas v preteklih nekaj letih ni bilo nič narejenega, kajti stem izničimo dolgoletni trud vseh tistih, ki so se razdajali za dobro vseh krajanov, ko šoti v večini lahko mirno stali ob strani.
Resnici na ljubo moramo priznati, da smo pretežno pasivni spremljevalci razvoja in neusmiljeni kritiki, ki preprosto čakamo. Večina
modrih predlogov in pametnih rešitev se oblikuje ob gostilniških debatah, le redki so pripravljeni priskočiti na pomoč. In vsemtem se pravtoplo zahvaljujem.
Mogoče pa je pravta praznični dan priložnost, da se zavemo, kaj in koliko smemo upati za naprej, kako ni dovolj samo upanje, kako moramo dalje, pa naj bo razdalja, kije pred nami, še tako velika.
Delati moramo, kot najbolje znamo in kot najbolje zmoremo, a vse moramo početi skupaj.
V roke našega župana smo položili veliko odgovornost, da poskrbi za vse, kar je v preteklosti ostalo neizpoljnjeno: cestno železniški prehod Zapuže, industrijsko poslovna cona, obvoznica, individualna gradnja na Rojah, ki jo nestrpno čakajo številne mlade družine, športno rekreativni center pod gradom, bazen ali ribnik-saj je končno vseeno, da bo le mogoče uživati vtistem idiličnem okolju.
Toda, spoštovani, stem da smo izvolili svet KS in da zdaj čakamo, kako bo njegovih trinajst članov rešilo vse tegobe 2591 prebivalcev, nismo naredili še ničesar.
Morda bodo moje misli komu preveč zadišale po preteklih časih, ampak napredka ne bo, če si zanj ne bomo prizadevali vsi, pa naj bo to še tako preživeta parola.... Želim vam lepo praznovanje in prijeten večer.
B. Kraljevski
1.	Okolice nekaterih blokov so urejene, pri drugih pa se zdi, kot da v njih že več let nihče ne živi. Nepokošena trava, razraščeno grmovje...
• • •
2.	Stare in podirajoče se stavbe ob cesti in celo v neposredni bližini šole so slab zgled za mlade, za kraj pa sramotne.
• • •
3.	Voznikom je prav malo mar, kje parkirajo, saj so njihovi konjički močnejši kot pešci. Zdi se, kot da jim ni mar, kje bodo hodili invalidi, otroci, mamice z vozički... Očitno pa to ne zanima niti policije, sicer bi že naredila red.
• • •
4.	V kontejnerjih ob pokopališču se vedno najde veliko odpadkov, ki tja pridejo od vsepovsod, samo s pokopališča ne.