ri FUBLIIHED AMD UNDER FPMIT Oft. Mi) AUTHORIZED BY THE APT OF OCTOBMt B, lflT, ON FILB AT THE POiT OFFICE OF NEW YORK, W. T. By Ordg of g« FresX A. B. Bnrloson, F. M. Qoil Največji fllomuU dnevnik v Združenih driivib. Velja sa eelo leto.........$6.00 Za pol leta............... $3.00 ta New York eelo leto____$7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day exeept Sundays and legal Holidays. me 75,000 Headers. PRISELJEVANJE DELAVCEV ZNATNO PADA TEKMOVANJE NOVIH PRI8EJENCEV Z DOMAČIMI DELAVCI NI VEČ AMERIŠKI PROBLEM. — VOJNA JE NAPRAVILA KONEC PRIHAJANJU CENENIH DELAVCEV. — LE MALO PRISELJENCEV PRIDE NA FARME. Leta 1914 je prišlo 300,000 farmerjev in poljedelskih delavcev v Združene države iz tujih dežel iii ti delavci so rekli, da hočejo stalno ostati tukaj. Leta 1920 pa je bilo pripuščenik v deželo dosti manj kot 30,000 c*eb, izkušenih v poljedelstva. Nekak> S2.000 drupili delavcev, ki niso prej delali na farmah, je bilo priptiMČenih tekom leta 1920. Upoštevajmo to obenem z dejstvom. da se jih je več kot 182.000 vrnilo v istem času v svoje domače dežele in presenetljiva točka imigracijskegu problema postane t.tkoj oči vidna. Veliko se je pihalo in govorilo glede števila in narodnosti priseljencev, a le malo informacij je bilo objavljenih glede prejšnjega posla in poklica ljudi, ki prihajajo v deželo skozi naša pristanišča z izjavo, da nameravajo postati stalni priseljenci v Združenih državah. Ker je stvar taka, se človeku zdi, da bi oila dejanska dejstva ebenem h številkami glede prejšnjega poklica in posla naših priseljencev prav posebno zanimiva ob tem času, ko je bila uveljavljena nova postava glede priseljevanja. Neprestano spravljali na dan argnumente. da tiči glavna ne-, varnost neomejenega priseljevanja, ne v družabnih in plemenskih zlih, katera pretiravojo številni kritiki, temveč v izpremembah na in-dnstrijalnem polju, bajti neprestano priseljevanje velikega števila neizurjenili delavcev ima baje za posledico ne le znižanja standarda plač, temveč tudi standarda življenja med delavstvom v splošnem. C'e primerjamo imigracijske rekorde Združenih držav za leto pred izbruhom svetovne vojne s št evilly m i za leto 1920, se pokaže oejstvo, da je bila majhna izprememba v priseljevanju priseljencev in izseljencev s strokovnim znanjem ali strokovno izurjenostjo. Skupno priseljenje je znašalo leta 1914 skoro 800,000 ljudi več kot pa je znašalo število pripuščenih leta 1920 in skrčenje števila profesionalcev, ki so prišii sem. je znašalo le nekako 2000 ali manj kot 1T» odstotkov. SSkero vse to skrčenje se je tikalo igralcev, godbenikov in učiteljev. Priseljenci, zaznamovani kot strokovno izurjeni delavski razredi, so šteli leta 1914 173.208 duš, a leta 1920 le 09,967. To je skrčenje 00 odstotkov. Število neizurjenih delavcev, drugih kot poljedelskih, je znašalo lete 1914 nekaj n»-d 226.000 in število služabnikov nekaj nad 144,000. Leta 1920 pa je padlo število takih delavcev na 81,700 in služabnikov na 37,000, kar pomenja skrčenje za 64 odstotkov pri delavcih in 74 odstotkov pri služabnikih. Skrčenje v številu poljedelskih delavcev je znašalo skoro 97 odstotkov. Pričcnši s 3. junijem tekočega leta je poslala pravomočna postava. ki omejuje priseljevanje ua tri odstotke vsake narodnosti na t' melju števila ljudi dotične narodnosti, ki so k>ta 1910 prebivali v Združenih državah. Soglasno s poročili so že na Tisoče in tisoče iuo-zcmcem zabrauili vstop. Tujerodno prebivalstvo vseh narodnosti v družeitih državah tokom leta 1910 je znašalo 1&513.886. Trije odstotki tega števila znašajo 40.V416 duš. Pred vojno je število priseljencev iz Evrope vsako leto prekašalo en uiiljon duš. 0e bi bila ta nova postava v veljavi v onem - am. bi znašalo število pripuščeuih leta 1913 ali 1914 komaj 300.000 mesto trikrat toliko ali še več. Nova postava ne bo toliko uplivala na priseljevanje ljudi s strokovno izobrazbo, kajti število takih priseljencev je bilo v zadnjem Utu skoro prav tako veliko kot v letih največjega priseljevanja. Nove omejitve bodo povzročale največ težkoč ali največ koristi, soglasno z naziranjem. katero ima človek o postavi, v vrstah polje-«'tiskih delavcev, drugih navadnih delavcev, služabnikov in razredov priseljencev, ki n^iajo n<9>eucga posebnega poklica. KRALJEV POZIV ZA MIR NA IRSKEM KONVENCIJA AMERICAN FEDERATION OF LABOR KROJAŠKE UNIJE SO PUSTILE LEWISA NA CEDILU TER __PODPIRAJO GOMPERSA. — TUDI DELEGATI RUDARJEV SE Pn otvorjenju irskega parlamenta £AJE ZAVZEMAJO VEDNO BOLJ ZA STARINO GOMPERSA. je rekel kralj, da je glavni cilj pomirjenje. Denver, Colo., 22 junija. — Izgledi John L. Lewisa, predsednika United Mine Workers, da postane predsednik Ameriška delavske federacije, so postali danes slabši. Soglasno z navodili svojega eksekutivnega sveta so delegati Ladies Garments Workers obrnili svojih 941 glasov od predsednika United Mine Workers ter jih obljubili Sam Gompersu. Tri tisoč delegatov Mine Workers, ki razpolaga s 1596 glasovi, so tudi baje zapustili svojega ožjega voditelja ter namenili svoje glasove Gompersu. Frank Farrington, predsednik Illinois Mine [Workers okraja, ki je že objavil svojo opozicijo proti Lewisu, se nahaja na poti v Denver iz IHinoisa, kamor je bil poklican po opravkih. — Dočim so pristaši Lewisa priznali, da bodo njih lastne delegacije razcepljene, so vendar trdili, da imajo na svoji strani dosti glasov, da izvojujejo zmago svojemu kandidatu. Lewisa podpirajo železni-čarske unije ter one stavbinskih strok. Imajo približno na razpolago 20,000 glasov od 38,294 glasov na konvenciji. Pristaši Gompersa trdijo, da so za njih kandidata tri velike unije v železničarski stroki, namreč unije železniških uradnikov, električnih delavcev ter takozvanih "carmen*'. Amalgamated Ass. of Iron, Steel and Tin Workers in Mine, Mill and Smelter Workers so definitivno za Lewisa. Prist aši Gompersa zatrjujejo, da bo dobil njih kaudidat najmanj 30.000 glasov, torej 10.000 več kot pa je potrebno. Delavski voditelji, ki so pazno zasledovali volilne manevre, izjavljajo, da bo boj mogoče tako ozek, da bo 214 glasov državnih centralnih zastopstev odločilo zmago tega ali onega kandidata. Pokojni Fra.ikliu Lane. prejšnji tajnik za notranje zadeve, je izjavil. da je v t»j deželi dosti pro. štora za še nadaljnih 100 milijonov Ijudi. ko je predložil načrte za irigaeijo obširnih ozemelj, ki so feedaj prazna tu neobljudena. V resnici je dosti prostora. Na tisoče in tisoče kvadratnih milj neobdelane zemlje čaka le prilike, da obrode bogate žetve. Ce bi nupeslaJi naše priseljenci, ki so izkušeni v poljedelstvu, po poljedeNkih okrajih, katerih je v izobilici od Pacifika pa do Atlan tika, mesto da jih tlačijo v na&ih industrija I ni h in trgovskih središčih in če bi t^ prišeljenei izpre-menili prerije in gozdnate dežele v produktivne farme, kot so storili to skandinavski priseljenci v naših čudovito proč vi ta joči h se državah srednjega zapada in se-verozapada, bi bila misel za omejitev priseljevanja gotovo preložena za številna leta. Prav posebno v zadnjih letih so naša mesta rasla na st roške poljedelskih okrajev. Poljedelstvo re je zanemarilo radi pomanjkanja delavskih sil in če bi ne bilo čudovitih iznajdb v razvoju poljedelskih »»troj«v, ki prihranjajo točno delo, bi bil poljedelski pro. b!em še boj j akuten kot pa je da- »«. jf'jfc i^^aH M. ** radi postavljamo a čodtb vitim tiara st kom in razvojem naših mest ter imamo v številnih o-zirih pravico '»»iti ponosni, če pri-jiierjarao starost te dežele z ono dežel, iz katenh so prišli naši očetje. Ce pa bi se priseljenci v prvotnih dneh ameriške zgodovine držali mest ter zanemarjali farme. kot je tr* postala navada y zad rji h letih, ali bi bili danes najbogatejša deželi na svetu? V Združenih državah je sest do s?dem milijonov farm. Skoro po-loviea devetnajstih tisoč milijonov a krov površine v 48 državah je poljedelsko ozemlje, in soglasno z vladnimi poročili je še 400 milijonov akiov farmske zemlje, katero je treba izboljšati. Ali je v zvezi s tem preveč staviti vprašanje: ali lahko rabimo inozemee, ki so vajeni poljedelstva ter izurjeni v obdelovanju zemlje? Celih petdeset odstotkov vseh priseljencev, ki so prišli v to deželo tekom preteklih desetih let ali več, je biio zagoslepih v polje-aelstvu v syojih prejšnih domačih deželah. Niti deset odstokov teh priseljencev pa se ni naselilo na fcrmau. Veliko je vzrokov za dejstvo, da se priseljenci zadnjih let niso posvetili poljedelstvu. S tem predmetom so se na najbolj verodostojen način pečala poročila imi- AFERA KABER. O Kabrovi morilni aferi je "Glas Naroda" že nonovno na dol-o in široko poročal. V Clevelaridu so zaprli Mrs. Marv Brickel. češ. da jc v zvezi s smrtjo Daniela C. Kabra, uglednega založnika v Lakewood, Ohio. Kahra so našli mrtvega v postelji meseca julija 1919. Zdravniki so dognali, da je bil v spanju dvajsetkrat zaboden. Bil je zet Mrs. Kr.ekel, ki je stara deveiinšest deset let. V New Vorhu so zatem a ret i-rah njegovo ženo Mrs. Evo McArdle Kaber ter dov. i najstletno Mary McArdle Kaber. hčerko Mrs. Kaber. Državno pfavclništvo je prepričano, da so ženske sklenile zaroto, da se Daniela Kahra iznebe ter se polaste njegovega premoŽenja. Malo pred obravnavo -i je hotela žena pokojnika z iglo preiezati žile za pestjo, pa so io zdravniki še pravočasno rešili pred smrtjo. Belfast, Irska, 22. junija. — Kralj Jurij in kraljica Marija, ki sta odpotovala iz Anglije ob priliki desetletnice njih kronanja, sta danes predsedovala tukaj ovorjenju Ulster parlamenta. To je bilo prvikrat izza leta 1903. da je imel Belfast priliko videti v svoji sredi angl. vladarja in sprejem, katerega je bila deležna kraljvska uvojiea, je delal priliko še za bolj pomembno. — Jaz govorim iz polnega srca, — je rekel kralj Jurij, ko je otvo-ril parlament. — ko prosim, da bi se moj prihod na Irsko danes i/.Vazal kot prvi korak proti kon-eu boja med njenim narodom, tega ali onega plemena ali vere. — V tem upanju poživljam vse Irce. naj prenehajo z bojem, iztegnejo roko v spravo, odpustijo in pozabijo ter pripravijo deželi, katero ljubijo, novo dobo miru, zadovljstva in dobre volje. — Moja resna želja je, da bi se tudi v južni Irski v kratkem za-vršilo to, kar se dogaja sedaj v tej dvorani; da bi se nudila slič-na prilika ter se vršila sličua eeri-monija. Cerimonija otvorjenja irskega parlamenta je bila stična oni, ki se vrši pri otvorjenju angleškega parlamenta v Westm:nsiru ter je nuiila sijajen prizor. Le malo prostora je bilo v mestni dvorani, kjer se je za vršil a cerimonija za one. ki so imeli vstopnice, a bila je to odlična družba, ki je opazovala prizor, katerega se smatra za važno epoho v zgodovini Irske. Sinnfeinci in nacionalistični člani parlamenta se niso vdelcžili otvorjenja od strani kralja. Obiska kralja in kraljice se smatra za primerno proslavo desetletnice njih kronanja. Kralj ni bil v Belfastu od leta 1902 naprej. ko se je mudil tam kot vojvoda iz Yorka, kajti takrat je še vladala njegova stara mati [Viktorja in njegov oče, poznejši kralj Edvard VII. je bil princ lz Walesa. Od trenutka naprej, teo se je kralj izkrcal je bil predmet ova-cij od strani lojalnih Ulstercev. GENERAL SMUTS 0 AMERIKI IN ANGLIJI Gotova bi bilo mogoče najti pot ir te zagate, ee bi se merodajni krogi z vnemo lotili rešitve tega problema. Premaganje ovir je vendar ono, na čemur je bila zgrajena velikost in prosperiteta Amerike. kVfc« I kVV^ I I kV^ Floyd C. Collins, predsednik pritožnega komiteja, ki je bil izvoljen od 400 gojencev šole v Pa-seagoula, Miss, je izpovedal, da" so bili on in drugi člani komiteja s pod en i iz taborišča, ko so prišle pritožbe konečno na senat. Pri tem je najbolj prizadet polkovnik Evans, ki je izpovedal, da je v resnici spodil doUčne lz taborišča, čeprav ni imel pravzaprav za to nikake pravice. Rekel pa je, da je bilo njegovo glavno stremljenje vzdržati disciplino. Senatni komitej bo nadaljeval s preiskavo. " ■ J »I Potni listi. Po najnovejši odredbi belgraj-ske vlade dob* Jugoslovani potne liste samo tedaj, ako prinesejo s seboj kako listino iz starega kraja, da je razvidno, od kod je doma. Take listine so: Stari potni list, delavska ali vojaška knjižica, krstni list in domovnica. Navadno pismo ne zadostuje več. Kdor tedaj nima nobene take listine, pa želi potovati v stari kraj, naj piše županstvu one občine, v katero je pristojen, po do-movnico, potem bo šele mogel dobiti jugoslovanski potni list. Nikdo naj tedaj ne pride v New York v namenu, da bi potoval v stari kraj, ak« nima kake gori omenjene listine. Frank ftakser State Bank, 82 Cortland! St, New York, N.T. t^ ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah se potom naie banke izvrinjejo po niaki ceni, sanealjivo in hitro. Včeraj so bile naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA: Aaspofilja asi zadnje pošt« in izplačuje "Kr. počtni čekovni urad" in "Jadranska banka" v Ljubljani 300 krcn ---- $2.40 1,000 kron 400 kron ----$3.20 5,000 kron . 500 kron .... $4.00 10,000 kron . $ 7.70 $38.00 $75.00 # ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJI: Razpoiilje na zadnje potite in izplačuje "Jadranska banka'* r Trstu. $26.50 $52.00 50 lir---- $ 3.00 500 lir . 100 lir .... $ 5.50 1000 Ur . 300 lir $15.90 NEMŠKA AVSTRIJA: BaspoMja na sadnje počte in izplačuje "Adriatischs Bank'* aa Dunaju. 1,000 nemsko-avstrijskih kron $ 2.75 5,000 nemško-avstrijskih kron $ 12.00 10,000 nemško-avstiijskih kron $ 24.00 50,000 nemško-avstrijskih kron $117.50 Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričakovano; is tega razloga nam nI mogoče podati natančne cene vnaprej. Mi računamo po ceni istega dne ko nam poslani denar dospe t roke. Kot generalni zastopniki "Jadranske Banka*' in njenih podrni-nie imamo zajamčene irvanredno ugodne pogoje, ki bodo vslike koristi aa ona, ki se ie ali se bodo posluževali naie banka. tam je podati najbslj po Domastla Money Order, aH pa po Haw Yctk Bank Draft d . FmkSaks* StlbBa^i i?mu»hsm nvnn GIMS TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 146. — ŠTEV. 146. NEW YORK, THURSDAY, JUNE 23, 1121. ČETRTEK, 23. JUNIJA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. Mrs. Mary Brickel. Mr*. Eva McArdle Kabar. srraeljske konisije Združenih dr-1 žuv ier razprave, ki so jih obja-| vile take avtoritete kot profesor •tenks 2 new -orškegra vseučilišča ier profesor Lauek z Washington vseučilišči ki bta bila oba v stiku z i migracijsko komisijo. Na milijone in milijone akrov rodov p ne^ 1 je čaka razvoja v vseh deiih dežele. V notranjosti naš;h Mieja so klimatične razmere, "si ugajajo okusu kateregakoli naroda iz kateregakoli dela sveta. Človek, ki je bil v stanu pridelo-i vati katerekoli stvar v tej ali oni oni deželi, bo našel v druženih državah mesto. ly bo popolnoma odgovarjalo njegovim zahtevam. Bili so priseljenci iz Evrope, ki so izpremenili ozemlja, katera so( nekoč steviln; proglašali kot nesposobna za bivališča belih ljudi, iz divjine v eno najbogatejših iu najbolj produktivnih poljedelskih ozemelj jia sv?tu. Kar se je storilo nekoe. je mogoče zopet storiti, ^posebno če je stvar zaželjiva. Ekonomska zaželjivost bolj intenzivnega razvoja naših poljedelskih' ozemelj pa je neoporečna. Kampanja, s katero hi se priee-j Io v ♦em oziru. bi seveda potrebovala tako finančne kot moralične pomoči zvezne vlade in držav, ki! imajo u^ razpolago taka neobdelana ozemlja. Povsem naravno je, da bi priseljenec z veseljem pozdravil priliko, da opravlja delo. katero najbolj razume, posebno ee bi se tako de!o izplačalo. Slaba stran cele zadeve pa je, da si mora novi priseljenec pred neposredno potrebo zagotoviti takoj to ali ono delo. On ne more Izbirati in čakati .On nima kapitala, s katerim bi se lotil farmer-stva ter je vsled tega prisiljen lotiti se dela, v katerem ni izkušen: ter je vsled tega izgubljen v večini slučaj*v ita vse čase za delo, ki bi prineslo dobiček njemu samemu in deželi, katero si je izbral kot svojo novo domovino. GRDO POSTOPANJE Z AMER. INVALIDI Senatni odsek je razkril strašne razmere. — Pohabljene so strahova li ter podili proč. Washington, D. C.. 22. junija. V vojni poškodovane vojake, ki se predrznejo pritožiti radi postopanja, katerega so deležni v šolah in iz ob raise vain ieah vlade, enostavno spode ter se jim celo zaprete, da jim bodo odtegnili podpore, če ne bodo močali. Ta in druga razkritja, ki razodevajo grde razmere v postopanju z vojnimi invalidi, je napravil včeraj senatni komitej. kateremu so poverili preiskavo teh škandaloznih razmer. Vladni uradniki in častniki, katerim so poverili oskrbo teh nes-.rečnih pohabljencev in jetičnih, so morali kot priče priznati, da so pritožbe "gojencev" upravičene. - *»■•'■ Veliko vojakov, katere je senatni komitej poklical predse kot priče, je sporočilo senatorjem, da bi bilo boljše če bi jih ne zališali, ker so jim zapretilo, da bodo vrženi na cesto, če bodo kaj javno izpovedali. Te uboge ljudi se je nadalje ustrahovali s pretnjo, da ne bodo dobili svojega bonusa. če bi si drznili nastopiti kot priče. Celi dan se je pečal odsek z ugotovotvijo teh sramotnih dejstev ter sklenil koncem zaslišanja v eksekutivni seji staviti uradnikom in predstojnikom do-tičnih zavodov zahtevo, naj takoj razveljavijo odpuste vseh, ki so se pritožili. General Smuts, predsednik Juž-no-afriške unije, se zavzema za dogovor med Anglijo in Ameriko. London, Anglija, 21. junija. — Meni je absolutno Jasno, da je .edina pot, po kateri more Anglija z varnostjo kreniti, ona, po kateri lahko krene z Ameriko, — je rekel danes Jan Kristijan Smuts, ministrski predsednik Južno-afri-ške unije, na angleški državni konferenci v Londonu. .— Jaz nočem, da bi se te moje besede napačno razumelo. — je nadaljeval. — Jaz ne govorim za zvezo z Ameriko. Ničesar takega nimam v mislih. Jaz ne zagovar-t jam nikake zveze ali kake izključ-|ne ureditve z Ameriko. Kaj takega bi tudi ne bilo zaželjivo. Kaj |takega bi ne bilo potrebno ter bi bilo tudi nemogoče. — Angleško cesarstvo ne potrebuje nikakih izključnih zaveznikov. Iz vojne je prišlo kot največja svetovna sila in le po- manjkanje razuma ali nezdrava politika bi mogla oropati to cesarstvo visokega stališča katero si1 je pridobilo. — Angleško cesarstvo ne potrebuje nikakih izključnih zvez. Prizadevati pa si mora. da uveljavi splošno svetovno prijateljstvo. — Oborožvanja so popolnoma odvisna od politike, katero se zasleduje. Najmočnejša politika, kateri moremo slediti, bi bila vsled tega ona, ki bi onemogočila tekmovanje v oboroževanju. To bi morala biti kardinalna točka naše zunanje politike. — Najbolj usodepolna napaka vseh bi bila spustiti se v tekmo-.vanje gled oboroževanja z Ameriko. Amerika je naroči, da nam ^človeško stoji najbližje. DoTniniji se ozirajo na Ameriko kot na najstarejši dominij. To je narod, s katerim najtesnejše soglašamo in s katerim smo v stanu sodelovati .na prijateljski način. GLAS NAHODA. S3 JTJN. 1921 Divjaštvo v Moultrie. V državi Georgiji imamo zoper zaznamovati stranšno linčarsko afero. C*rnec, ki je umoril dvanajst let staro belo deklico, je bil zažgan na grmadi od ljudske drhali v Moultrie, |>otem ko je bil spoznan krivini umora ter obsojen na smrt na vislicah. Smrtno obsodbo naj bi se izvršilo dne 8. julija. Žrtev je priznala svojo krivdo ter le malo kričala, ko so jo plameni počasi objeli ter uničili. Sopročilo o tem dogodku je bilo objavljeno v nedeljo. Dodano je n*- nadaljno poglavje k knjigi, ki je že zlogias-no notorična in ki i-avaja barbarske in podle izgrede, vprizorjene v imenu pravice, s katerimi *e ne morejo primerjati tozadevni zapiski nobene druge države v Uniji. Sele pred par tedni je governer Georgije. ki je spoznal nevzdrž-ljivost razmer, pojasnil svojemu narodu položaj v govorih na temelju skrbno sestavljenih statistik v upanju, da bo to dovedlo javno mnenje do prepričanja, da je treba enkrat za vselej napraviti konec linčarskim izgredom. Vsa znamenja pa kažejo, da gibanje, s katerim je započel on, še ni uspešno. Lineanje bo šlo v Georgiji naprej, dokler nc bodo prišli državljani te države do prepričanja in spoznanja, da umori, katere se vprizarja radi umorov bolj pospešujejo kot pa preprečujejo nepo-stavnost. Črnee, ki je bil zažgtui v Moultrie, na grmadi, ni mogoče zaslužil več usmiljenja kot kak divjak. Ko so prižigali grmado krog njega, je kadil cigareto. Bil je zverina v navzočnosti zverin. Taki strašni prizori pa nimajo za posledico nič drugega kot to, da se še bolj širi brutalnost in bestijalnost, ki bosta izbruhnili, karkoli se jim bo zopet nudila prilika. Grdi sloves, katerega je dobila Georgija v trm letu radi brutalnih umorov peonov, sovraštvo bigotnih prebivalcev te države do možatega governerja in sedaj to zadnje lineanje, ki presega glede brutalnosti vse, kar se ie čulo dosedaj, — vse to bi morala napolniti državo Georgijo s takim srfmom, da bi se v resnici reformirala. |Lz Slovenije. Smrtna nesreča. V petek 27. maja sta vozila z gabrškogorskega hriba nad Pod-pečjem pri Poljanah nad Škofjo Loko Anton Jereb kot lastnik in dninar Matija Šubic čresio s precej iskrim konjem. Poslednji, ki je vodil konja, je prišel, na kak način se ne ve. pod konja in voza kolesa so mu zmečkala glavo. Bil je na mestu mrtev brez vsakega glasu. Ker je bil voz zavret, a je vendar precej hitro vozil, je la-st-nik. ki je šel ob strani voza zaidaj, kričal: "Tako hitro ne bova vozila". in klicaj konju, da obstane. Konj je obstal, a ko je stopil pre-denj, ni bilo Šubica nikjer. Zdaj je pogledal za voz in ga videl ležati nekaj metrov zadaj v luži krvi s popolnoma razbito glavo. Pokojnik je bil star 30 let ki zapušča vdovo s tremi nepreskrbljenimi otroci v nežni Starosti brez vsakega najmanjšega imetja. Svo-ječasno. pred kakimi desetimi leti, je iil nekaj časa v službi pri pok. trgovcu Babiču v Ljubljani. Čudna nesreča. Na Pra genskem je brzojavni mojster Viktor Kropowiekv v nedeljo 29. maja zjutraj na čuden način ponesrečil. Mlekarica je prinesla mleko v njegovo stanovanje in rostavila steklenico na mizo. Steklenica se je prebrnila in pri padcu priletela na roko KropowLckenru, ki je hotel stekle-nieo prestreči. Padec pa je -bil tako nesrečen, da mu je razbito steklo prerezalo žilo odvodnico. Prepeljali so ga z vlakom v Maribor, od postaje pa z rešilnim vozom v bolnišnico. Zgodba o ljubljanskih malopridnežih. Vpliv kinematografa se izrazito pojavlja pri ljubljanskih malopridnežih. Nedorastla mladina je začela s tatinskimi avanturami. Sedemletna Francka in šestletna Anica S. sta po naročilu svoje matere nesli torbico, v kateri je bilo 350 kron denarja, .po Tržaški cesti do tobačne tovarne, da počakata v tovarni »apotslenega očeta. ki naj bi potem nakupil raznih živil za dom. Mali deJdaci sta korakali proti tovarni, kar ju mahoma ustavi majhen razcapane*. Nagovoril ju je s samozavestnim naglasom: "Kaj neseta?" Odigo-vor: "Torbico in denar očetu!" Mladi razcapanee pridno pobirajo darovi po vsej julijski pokral jini. Za reveže, oropane v kulturni državi svojega imetja. se je nabralo že nad 20.000 lir. Gačnikova afera. Val velikomestnega hazardnega življenja zapljuska tuintam tudi v Novo mesto. Slavko Gačnik, mesar, je bil zelo prikupi j iva prikazen. Igralska strast ga je spravila na pot hudodelstva. Kakor pripovedujejo zaslišane priče. Gačnik še vedno taji svoje dejanje in pravi, da on ni vzel Kobe-tu iz Malega Slatenika 40.000 toda njegovi izgovori so spričo dokaznega materijala naravnost brezupni. Čuje se, da je proti Gač-niku vloženih vee kazenskih o-vadb in neb roj civilnih tožb, tako da prodajajo že vse njegove premičnine izvršilnim potom. Clevelandske novice. Umrl je v nedeljo 19. junija večer v bolnišnici Anton Kovačič, star 35 let, stanujoč na 1230 East 175. St. v Oollinwoodu. V Mount Sinai bolnišnico je bila odpeljana Mrs. &kerl iz 39. ceste. Žalostno se je končala poročna nlavnoot John Duše k a na 3902 Whitman Ave. Cela družina je bila navzoča in pilo ter plesalo se je, kot ne bi bilo nobenih skrbi na !*vetu. 631etna teta ienina Mrs. Anna Aleksovič je tudi riskirala en ples, ko se je sredi plesa mrtva zgrudila na tla. Gostje so preplašeni zbežali na vse kraje. Charles Ilabig je bil obsojen na eloktrič«« ctol radi umora polica- ja Dyke-a, zdaj pa gre Krbst Lončar na obravnavo. Lončar in He-renden sta skupaj s Habigom napadala ljudi na nekem praznem zemljifcču v Colliuwoodu. in ko je prišel na mesto D\i*e, ga je eden izmed treh ustrelil- V retrtek 23. junija bodo dojbili sledeči rojaki državljanske papirje na Common Pleas sodniji: August Bede-nkovič, Framk Sodnik, Anthony Žutrt in Frank Glavič. Živeli novi državljani! Zvezni detektivi so zopet •začeli loviti kotličkarje in otrdbččin. Docim industrijalci in tovarnarji, veletrgovci in mesarji ne prodajajo svojih izdelkov skoraj nič ceneje, nekatere predmete celo dražje, moramo mi kmetje sedaj prodajati znatno ceneje, če hočemo priti do gotovega denarja, in kupovati dražje. Prej se je mislilo, da bo padanje cen najprej zadelo industrijo in velike tovarne. Toda to se ni zgodilo, ker imajo kapitalisti močne organizacije in bogato razpoložljivo glavnico. Cene poljedelskih proizvodov so se počasi dvigaj e in dosegle največ 300^1 podražitve; industrijski proizvodi pa so v kratkem času dosegli nad 10009c podražitve. Zato ni niti pravično, niti komurkoli koristno, če mora ravno - kmet ski kmet -tudi-v-tem ADVERTISEMENTS. Iščem svojo sestrično TONČKO O L ASI C", ki je pred par meseci prišla iz s!arenii''l»f5ill< jjnnSTrt"!!!^!!^"iJiu y Afco^y0fy""t llmif Mill —X 4mm hnwwll —41J In Brasnlkvv. ' ---1 Ca mm M* vatla Ml m AmmškM za Htm York aa aale lafta tr at In Canntfa MyM a pol tvtn MJK Ca mat lata tun Xm liiaam* mm emim latn trm mm lata WJ>__aa —t »ta ^_nj> • UA I N A R • • A IVnlaa mt Um U> r. MM •*■! *w awfiapt taatay« aao MOM __QilwlliMii mriy MO_ •p—tot Ira »rtrn inliciB m m prtobfinjejo. Demur naj mm ble*orotl po> ■M no Moany Qrdar. Prt ■Drwnetabi krajt naročnikov proalmo. da aa mm ta4l *rei>njQ Ortflia* it-t—t-V On hitreje najdemo MiloTiiflau OLAONAROOA ■ IWMII UmI Ooreufld of MenhnttnM. Now York. ML Y. __T'waowpof r«rtfn0t mm_ Smrtna kosa. V Golniku pri Tržiču na Gorenjskem je umrl po dolgotrajni bolezni Alojzij Andree, trgovski potnik. Pri vojakih si je nakopal jetiko, ki je preje tako krepkega moža spravila pod zemljo. Umrli so v Ljubljani: Ante Sivka, visokošclec, star 23 let, sin nadučitelja v Št. Jurju ob južni železnici. j Elizabeta Kroun, Streliška ulica »t. 22. j V obči bolnišnici je umrl Miha Kozak. Dne 28. maja je po daljšem bo-lehanju umrla Ana Mikee. Boljši dnevi t Evropi. Viia znamenja kažejo, da Anglija, Francija in Italija sedaj boljše soglašajo kot pa so pred uekaj meseci. Najvišji zavezniški svet je očividno tsklenil definithno politiko Male Azije in Gornje Šlezi-je, kar obeta bolj sstalno uravnavo teh problemov kot je bila videti mogoča pred par tedni. Kar be tiče Gornje Šlezije sta se Anglija in Italija sedaj prilagodili francoski trditvi, da mora mejo med Nemčijo in Poljsko soglasno določiti medzavezniška komisija, ki sedaj tam posluje. To bo pomenilo, da bo dobila Poljska veliko več kot b'. drugače, kajti angleški in italjanski zastopniki so bili za to, da re nemške zahteve v večji meri upošteva kot pa poljske. Uravnava potom večine, bi imela očividno sl ibe posledice, kajti odpirala bi pot neskončnim intrigam, ki bi ogrožale prijateljske od-rošaje med Anglijo in Francijo. Kar se tiče Male Azije, je poslal najvišji svet Grkom prošnjo, naj prelože nameravano ofenzivo proti turškim nacijonalistom. To bodo Grki radi storili, ne le raditega, ker je prišla prošnja od najvišjega sveta, temveč tudi nezadovoljstva med grškimi vojaki samimi, k", ne nudi skoro nikake možnosti uspeha. Najvišji svet bo naprosjl Grke, naj prepuste njemu uravnanje spora s Turki. Slično prošnjo se bo stavilo tudi Muštafi Kemalu. č> bodo Turki in Grip pristali v to metodo, bodo dobili Turki najbrž Aalo Azijo, Grki pa Tracijo. Brez dvoma se bodo Grki temu hudo upirali. Konstantin je dal izraza velikim upanjem za helenski imperijalizem. Turki bodo tudi zahtevali zase iztočno Tracijo, vsaj do črte Estos-Midia. Popolnoma jasno pa je. da je njih glavna briga obdržati Maio Azijo. Če bodo dobili to, bodo sicer protestirali, a konečno vendai pustili Tracijo Grkom z jamstvom verske svobode za tam živeče mohamedance. Grška1 pa bo^morala biti zadovoljna s tem v sedanjih okoliščinah. Nikdo ne sme pričakovati, da bo prišla uravnava kmalu. Turki bodo skušali zavleči stvar za toliko časa kot le mogoče. Upapolna stvar pa je. da so se zavezniki dogovorili glede skupne politike, kajti znano je, da je podpirala Anglija grške zahteve in aspiracije, Francija in Italija pa turške. se je tako napila, da na sodniji niti 6 ur po-areatu ni mogla govoriti ves denar, ga izročili jugosloven-ski oblaki in -ta sodniji v Škof ji Loki. Navedeni je 20 let star, trgovski učenec, zadnji čas v Ptuju, rojen sicer v Gorici in od petnajstega leta begunec. Fant bi bil rad vstopil v podčastniško šolo v Sarajevu in se je v ta namen zatekel k svojemu stricu župniku. Ker nvu pa je ta, kakor tudi teta, župnikova sestra in kuharica, od-j rekla vsako pomoč, je fant segol po denarju, da bi si na ta način j pomagal. Tako pripoveduje sam. • Preiskava bo dognala resnico. Peter Zg%a! sprejel njihov predlog za graditev železniških prog Kočevje— Brod Moraviee in Črnomelj Vinica—Ogulin. Skoraj vse občine ob teh nameravanih progah so podprle njih o ve predloge s svojimi! peticijami, le novomeška občina je ostala popolnoma pasivna. Da je bil predlog Jugoslovanskega klubaza graditev že trasirane železniške proge Novo mesto—Krško in Straža—Kočevje odklonjen, je velika — če že ne glav-na — krivica v tem. ker novomeška dbčina ni niti z mezincem ganila, da ta za celo Dolenjsko vele-važen predlog prodre in se uresniči. Dasi merodajni činitelji gledajo na Dolenjsko, ^posebno pa naj mesto> dokaj po strani in z višine, je vendar opažati dovolj dobre volje k pospešitvi razvoja trgovine in industrije pri nas. Elektrifikacija dežele je končno dobila tudi v Novem mestu domo-vmstvo. S tei n je dan zopet nov pogoj za industrializiran je lope novomeške okolice. Prod kratkim časom smo dcvbili v Novem mestu tudi prvo banko in sicer podružnico Slovenske eskomptne banke, ki obeta s svojimi kreditnimi operacijami po svojih močeh utrditi omajano gospodansko stališče Dolenjske. . Vsled tega zashižuje v dolenjskih trgovskih krogih vsestranskega vpoštevan ja. * Velike važnosti in v splošno korist pa je tudi ustanovitev novomeške podružnice zadružne Gospodarske zveze kot centrale z;, nakup in prodajo. Ker stoji na zadružni jH.dlaffi je poljedelskim krogom dana možnost in jamstvo, da za solidne cene spečajo svoje pridelke iii se tako rešijo oderuških krščenih in nekršČenih Židov; z druge strani pa bo podružnica Gospodarske zveze ugodno vplivala na primerne cene potrebščinam, ki jih kupuje kmetsko ljudstvo. S tem se bo doseglo gospodarsko ravnotežje, ki je potrebno, da sc padanje cen ne zvali samo na ra-[niHna kmetov, temveč na vse panoge narodnega gospodarstva I sploh. Ustanovite*v te podružnice pomenja nov korak k napredku in blaginji Novega mesta. Počasi •ce giblje, pa se le giblje tudi Dolenjska k svoji gospodarski osamosvojitvi in povzdigi. Smrtna kosa. Dne 17. maja popoldne je umrl , v ljubljanskem Leonišču dr. Ja-,kob Rajh, odvetnik v Slo. gradeu, I brat odvetnika dr. Štefana Rajha |\ Kočevju. Pokojnik je bolehal že dalj časa na težki zavratni bolezni in si je končno iskal leka v | sail a toriju v Ljubljani. Toda tudi zdravniška umetnost mu ni več mogla pomagati. Dr. Rajh je bil na glasu kot izboren jurist. Na Lavi pri Celju je umrl trgo-:vec Franjo Karlovšek, brat odvetnika dr. Kartovška v Celju. V Ljubljani je umrla hčerka ni a gist rat nega uradnika Dražila gospodična Mici Dražil. | Na vrsto pridejo sledeči .porotni slučaji: Strgar Josip, tatvina: Gerjovič Frane in Židanič Miha. j tatvina; Nose Franc, uboj; Fuearj Franc, tatvina; Junkar Fi\, uboj; jMiklič Jože, tatvina; (Stiene Aloj-' ■zij. hudodelstvo Wke telesne poškodbe; Briški A., tatvina. ! ') Novi poverjenik za socialno skrbstvo \ deželne A'lade v Ljubljani dr. N'i-'j ko Zupanič se je te dni mudil v . Novem mestu. Novo mesto in njega razvoj. Novo rnefrto postaja končno vendarle to. kar je že po prirodi in po svoji zemljepisni legi, namreč res središče eele Dolenjske. V tem oziru so ponosni dolenjski metropoli dani vsi naravni pogoji za razvoj, primanjkuje le malo več podjetnosti med počasnimi Dolenjci. Ugodna železniška zveza z jugom, posebno pa z morjem, bo nudila široko polje trgovini in razvoju industrije. Obžalovati je le, da smo imeli v prejšnjem novomeškem občinskem odboru na krmilu može, ki niso bili ko« svoji nalogi. Jugoslovanski klub, posebno pa poslanci Škulj, Nemanič in Sučnik so končno . doaegti, da se. je v načelu Goriške novice. Dne 24. maja sp je praznovala obletnica vstopa Italije v vojno. K praznovanju so odposlale tudi goriške srednje šole svoje poseb-, ne deputacije, pouk pa se je imel vršiti kakor običajni*. To pa ni. j bilo fašistom (po volji. Po obhodil ;po mestu okoli 11. ure so šli pred 'gimnazijo, in ker so bila vrata v' 'poslopje zaprta, so kričali na ce-1 'sti in razgrajali. Učenci so bili vsi preplašeni. Čck nekaj Časa so vdrli fašisti skozi okno v šolsko poslopje in izgnali niladmo nasilno iz šolskih prostorov. Šolska vodstA'a so vložila proti nasilni-kom oster protest. Pred nekaj dnevi ie došla v Gorico iz Vidma prva številka lista j"Communista fritriano". Fašisti so prišli k razprodajalcu ter mu )zaplenili vso izdajo. j ' Poslanec goriškega mestav- ita-3 NAZNANILO. Meadow Lands, Pa. Naznanjamo cenj. društvom, da :se bo vršila skupna seja dne 28. I junija v Rich Hill Miners Hall ob 17. uri zvečer od .Slovenskega Iz-obraževalnega Doma. Tem potoni, opozarjamo v^e uradnike, da prinesejo knjige »ni S. 1. D. Izvoljeni odbor. I __ _ ; PREDNO SE ODLOČITE za svojo družino, sorodnika ali prijatelja naročiti vozni listek, ali poslati denar v domovino, da se ga potnik sam kupi, pišite naj-prvro za tozadevna pojasnila na znano in zanesljivo tvrdko FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York (Advertisement) Kdo cnečašča Italijo? _ List "Voce Republicanspri-občuje članek pod tem naslovom. Izvaja, da je politični sistem v jiiovo priklopljenih ookrajinah Italjane razočaral, v Slovanih pa j izzval mržnjo iu željo, priti p^d driiK" streho. K nezadovoljstvu je i pripomoglo ntnogo že izjemno stanje po zasedbi. Italjansko časopisje je pokazalo popolno nepo-'/nanje naših 'krajev. Birokracija je delala samo v nezadovoljnost ljud -'vil. 'i Kje j»» bil poprej red, i jasnost, točnost, ela«4ičnost. tam je sedaj nered, zmešnjava, nedelavnost in »»lMiemoglost.'* Birokracija noče rešiti šolskega vprašanja v novih krajih sporazumno '/ mežmi. ki poznajo narodnostni zna<"*«j d^/cle. Xo/.ndovoljn«->t ,vsled tesra silno narašča. Nezadovoljni nis» samo Sh»va-ni. marveč tudi Italjani. Elementi, ki so bili I pred vojno lopo pridni, vpijejo i sedaj na korajžo proti Avstriji iu j Slovanom, ko ni več nobene ne-Ivarnosti, in s svojim krutim stra-■ hovanjem sejejr* v srcui Slovanov 'sovraštvo do Italije. Celo častniki se vdeležujejn nezak« nitih činov. "Ali je posi'-panje vlade italjansko »n pošteno. čaščenje imena Ita- tlijo na tak način?'' i _____ GLAS NARODA, 23. JUN. 1921 Ce bi bil ta možak umrl, bi bilo njegovo posestvo razdeljeno ne po njegovi lastni želji, pač pa tako kot so ga drngi prisilili. Meni je jako težko vprašati bolnika, če je že napravil testament ali ue. Bolnik, kateremu se stavi tako vprašanje, misli, da je njegov konee blizu ter da je vse upanje izgubljeno. V takem trenutku pa potrebuje bolnik vso moč, ki mu je na razpolago. Vsledte-ga napravite testament še danes ter bodite brez skrbi. Dr. Joseph Grahek, * 843 East Ohio Stret, N. S. Pittsburgh, Pa. Rodbinska tragedija. Sin zaklal očeta. Obsojen je bil na pet let težke joče. D opis. Barberton, Ohio. mu nagovarjal, ampak se me je V "Prosveti" od 16. junija me po drugi osebi povabilo, naj pri-svari Martin Železnikar, član na- dem na dom dot i enega, da mu *ega društva in glavni uradnik dam navodila /a pristop k nam. SNPJ., da naj kot organizator Da je bil prej pri omenjenem dru-na^ega društva opustim nesramno štvu. win izvedel šele čez čas in to taktiko napram društvu Triglav žopet po drugi <*sebi ker nje<*a SNPJ.. katero ima svoj sedež v nisem vprašal, Por mesecev «xl našem mestu. Kako je .prišel so- tega pa sem bil v neki hi*i in pri [brat Železnikar do te * obdolžit ve, tej priliki se mi je en rojak sam ini je velika uganka. Jaz sem ponudil za pristop k nam.. Rekel — RAČUN — med društvi in Jednoto za mesec maj 1921. Iz urada glavnega tajnika J. S. K. J. ^ KLIC ZA POMOČ! Kakor je bilo že objavljeno v časopisih, je zadela grozna nesreča našo pneblsko naselbino. Poplava, katera je v usodepolni noči 3. in 4. junija razdejala velik del mesta Pueblo, je prizadjala grozen uda ret* našim rojakom oziroma našim sobratom in sosestram. Mnogi so izgubili svoje domove in vse osebno imetje, rešiti se jim je posrečilo le svoje življenje in obleko, katero so imeli na sebi. Ti ljudje se nahajajo v največji revščini in prosijo takojšnje pomoči. Dne (>. junija sin o sprejeli brzojavko od "Foreign Language Informal ion .Service", v kateri se nas vzpodbuja na hitro pomot*. I videvajo*- veliko potrebo, sem takoj sestavil primerno okrožnico in jo razposlal na vsa društva .)SKJ. Darovi so začeli že prihajati in tu navajam prvi izkaz darov; Društvo Sv. Mihaela Arbangela, št. 40. JSKJ. $ 10.00 Društvo S\. J<žefa, "t. 45 .ISK.I 24.00 Posamezni člani istega društva: Po $1.00: Anton Gerbajs in Jakob Kovinjek. Po loc: .looeph S, Zore. Po 50e: {Neimenovani), Joseph (lolob, Martin Urajuer, Fr. De/elan, Jakob Stergar in Louis Kamlane. Po 25c: Ignac Kunstek, Lovrenc .Maček, Josip Može, Anton Smrdel, Frank Fou, Karol Brodnik in Frank Kadež. Skupaj 7.50 Društvo Sv. Janeza Krstnika. št. 71 JSKJ. 35.00 Dnišivo Sv. Jožefa, št. 8G JSKJ. 5.00 Društvo Sv. Antona, št. Kil JSKJ. 20.50 vedno spoštoval druge jeduote in društva, bodisi če sem govoril o njih ali jih omenjal v raznih dopisih v našem glasilu. Omenjeni sobrat pravi, da naj pustim člane društva Triglav na miru. Odkar sem organizator pri našem društvu. je, kakor je meni znano, pristopil k nam samo en rojak, kateri je bil prej pri omenjenem društvu, katerega je poceni ali že prej pustil.. Nisem ga pa jaz k te- _ RAČUN _ MLADINSKEGA ODDELKA za mesec maj 1921. • Skupen I. izkaz____$102.00 Za poino«"" nesrečnežev se je vstanovil "Puebio Jugoslav Relief", a katerega odboru j« več naših članov. Zato je upati, da bo ta odbor nepristransko vršil zadano -»i nalogo. Najvažnejša stvar pri takih i darovi bodo izkazani ^ Glasilu Jednot:*. Izročitev darov se bo izvršila po sklepu glavnega in nadzoru«*:* odbora. V nadi, da >e bo sleherno društvo odzvalo s primernim darilom, Of tajam z bratskim pozdravom Joseph Pishler, gl. tajnik. Iz urada vrhovnega zdravnika J. S. K. J. TESTAMENT. Naravnost čudno *e. koliko ljudi še ni riapravilo svojega testamenta. Le malokdo se zaveda, koliko sitnosti nastane vfilftdtega pO Mnrti njega ali nje. Napravi jen je testamenta ni še nikogar usmrtilo. Zakaj bi se torej vstavljali ter čakali do jutrišnjega dne! Ravno a sled te nemarnosti je potrošenih na tisoče in tisoče dolarjev. Vrednost marsikaterega posestva izpremeni Az tisočakov v stotake. To je seveda za družino velika izguba. Tega se je treba izogniti. Ko je oseba zdrava na duši in na telesu, najlažje ukrene kako dobro stvar. Možak, ki ni napravil testamenta ter ga ni postavil tja. kjer ga lahko najdejo, ni dober trgovec. Testament mora biti natančno narejen. Boljše je nič kot pa nepravilen testament, kajti sodižče nepravilnih ne prizna. Vsled tega še danes na delo. Ce napravite še danes testament. ga lahko jutri ali pojutrišnjem izpremenite. Sodišče se bo rav-r.alo le po vaši zadnji volji. Pred kratkim se je neki mož podvrgel jalo nevarni operaciji. Predno so ga operirali, so ga vprašali, če je napravil testament. Rekel je, da ne. Rekli so mu. da je boljše, če ga napravi, predno leže na operaeijso mizo. Možak je bil s tem zadovoljenj. Prišla je tudi njegova družina, bratje in sestre ter so hoteli biti navzoči. Tudi jaz sem bil navzoč. Bolnik je bil preslab, da bi ga nadlegovali. Naredil je testament v dobrobi* vsem navzočim. Ljudem smo rekli, naj za-pUste 27 28 % 2!» ;»> si 33 .M 36 37 «» 40 41 43 44 45 40 51 52 Dohodki. Izdatki. 5« 00 01 C4 6T> 6S 7U 71 75 7«> 7» 81 82 85 88 87 88 103 105 108 108 100 HO 114 110 11» 120 121 122 123 124 125 128 12» 132 55 82 Za Za april april skupaj: * 31.05 12.00 2.-J0 3.40 .90 5.25 2.25 3 3»» 10.65 12.90 14.85 11.60 10.30 270 10.25 .75 .45 16.80 0.»O 4.35 3.15 7.55 5.JW 26.25 11.10 »30 4.S« 1.35 1.2U 22.95 6.»o .60 2.25 12.15 7.»5 4.00 1.65 11.25 .15 4.50 7-6."» 2.40 8.45 4» 5.25 3.45 U35 2.55 2.70 6.00 5.55 l.Oo .45 14.25 &50 3.80 3.75 2.95 3.00 7.65 .45 10.80 12.75 8.80 2.85 1.20 3.90 10.3K 2.85 3.30 2.4O 3.15 4.20 2L55 11.85 1J20 «487.15 je. da je bil prej član SNI M., da pa so ga suspendirali, ker ni pravočasno plačal oziroma ni plačal mesečnih asesmentov. Prisoten je bil isti čas tudi nek drugi član SXPJ. in on lahko priča, da sem rekel dotične.nu naj raje iplača dolg pri SNPJ., ker tako bo imel manj stroškov kot pa če bi k nam uanoVo pristopil. Ce je nazaj, mi ni znano. Kje je torej moja nesramna taktika napram društvu Triglav, kakor ste vi omenili v "Prosveti"? Hočem pojasnila ! Ce ne odgovorite, vas bom imel za navadnega obrekovalea, kar boste to tudi r^stali. ako in i ne dokažete, kje je moja nesramna taktika. Dalje govori omenjeni sobrat tudi o nekem ""bakšiiSu", katerega nam organizatorjem daje naša JKK-1. Dalje omenja tudi struženje in trdi v " Prosveti", .da je naša JSKJ. vsak dan bliže groba. Z barvo ste prišli na dan, celo gl. uradnik SXPJ. To je prav. Hvaležni smo vam za to. Pcseft>iw> hvaležni za to. ker ste se izrazili o nas še o pravem času. Xa £ake zani-čevalne beisede katere si prišle od SXPJ.. imamo mi člani, posebno pa še organizatorji naše dobre JSKJ. le en odgovor in ta je: A;gi-tirajnio s podvojeno močjo za na-vo JSKJ ! "Prosveti" pa: Le tako naprej! Napadi na našo JSKJ. v tvojih predalih IkkIo gotovo pomagali ( ?) združitvi. Pozdrav do vseh članov in čla-nie naše slavne JlSKJ. A. Okoliš, tajnik in organizator v društva sv. Martina št. 44 JSKJ. 4«.00 $48.00 *L tajnik. ZAHVALA. Tem potom se prav lepo zahvalim naša slavni Jugoslovanski Katoliški Jednot i. katera mi je tako hitro in pravilno izplačala po-smrtnino mojega soproga Ignaca Dergauc. Pokojni je bil član društva sv. Jožefa it. 12 v Pittsbur-ghu, Pa„ skozi 22 let, kakor tudi vstanovitelj društva in jako vnet in vesten, pri društvu. Obenem se tudi zahvalim za vso podporo, katero sem redno sprejela za časa njegove bolezni. Še enkrat »e tudi zahvalim vsem ulajiom, kateri so jca obiskali na mrtvaškem odru posebno družini Muško in družini Povwr. ker so se tudi vdeležili pogreba pokojnega. Zahvaljujemo se vsi skupaj. Žalujoči ostali: Frances Dcrganc, soproga. Ignace, Frarak, C ari,- Albert, Anthony in Henry, sinovi. Gisella in Frances, hčeri. Pittsburgh, 13. junija 1921. VABILO k prvemu velikemu pikniku, katerega priredi društvo "Ljubljanski Vrh" v Detroitn, Mich., v nedeljo 26. junija na g. B. Travni-karjevi farmi, to je 11-Jfile in Deyendre Road. Vstopnina je 25 centov. Torej, cenjeni rojaki in to vam jamči odbor. — Kažipot: Vzemite Stephenson karo, katero dobite na Woodward Ave. in 6-Mile Road; potem se peljite do lOVj-Mile Road in tam vas bo čakal za to pripravljen avtomobil, kateri m popelje na lice mesta. ^ &tev. »Iruišt. Dohodki. Izdatki. 1 ? 5.*« >1.1 $ «*8T»00 2 439.15 130.00 3 162.20 4 1.W.40 :rj.(K> o 178 j t; 131.57 0 51S.r>7 1400.07 11 05.72 I:;. 32 155.02 j 33 228.16 35 160.4.% 552.83 07.00' 37 103.00 •TS 110.47 * I :e> 285.81 171 «K> 10 2.54.30 107.00 j 41 81.77 42 231.26 43 102.37 44 192.06 52 OO 45 353 05 46 00 j 47 160.58 40 »NI 49 215.09 50 102.60 15.(M> 51 601)2 52 173.60 50.001 5." 283.98 nri.oo 54 78.26 108.00 55 162.58 57 120.25 lO.OO 58 174.57 75.00 «0 101.8*1 «1 145.51 40.00 64 54.09 66 191.33 17.00 68 126.7H 69 95.13 70 170.38 71 30&57 615.00 72 40.75 20.67 75 151..83 1130 00 76 i 81.19 28.00 77 155.72 1 l.oo 7S 203.15 79 36.85 81 N7.2H loT,.NARD 8LABODNIE, BoT 480, D^Miu. r OREOOR J. PuRRNTA, Bos 178, Black Diamond. Wuk , PRANK ZORiCH. 8217 8L CUir A rt, Cleveland, O. MrdbvaW aJbar: t VALENTIN PIRa tl8 Meadow Are., Rocsdala, JoUaC, DL J PAULINE CRM ENO, 8» — Srd Street, La Salle. UL • 4 JOSIP 8TERLE. 404 E. Meaa Areno«. Pneblo, Golo. ANTON OBLABO, 708 Market Street, Waokegan. UL - Jednottco uradno daeflo: /GLAS NARODA". »J i m i ▼m rtv ari. tikajoče m uradnih otfev kakor tadl denarne po8Uja-tro naj se poBljaJo na slameca tajnika. V«e pritokoe naj m potUja ■a predsednika porotnega odbora. Protaje ca sorejem norlb«Bano? in bolniška •pričarala naj m poAUja na rrbomegn Edramlka. JngtMlortnaka Katotlfika Jednoto m priporoča raem Jugoaloran letni oče, -I 1-nez Baraga. Stopil je k -sinu in mn skušal zahraniti. da bi naprp-gel konja. Oe« je v sina zagnal poleno. V sinn je vstala strast al-^ kohola. Skočil je proti očetu. — sprijela sta se in padla mt tla. Po končanem prepiru je starec odšel v vežo, sin pa k sosedu. V, hiši je, pa začel oče jadikovati. Iz trebuhe mu je zlezlo črevo, šele sedaj je opazil, da je težko ranjen. —j Vlegel se je na posteljo. Pozvali so zdravnika dr. Raz-nožnika iz Velikih Lašč. Zdravniška pomoč pa je bila prepozna. Drugi -i-m je cče podlegel vnetju trebušne mrene. Sin, ko je izvedel za grozno dejanje. je pobegnil kot Kajn v temne notranjske gozdove, se tam nekaj časa skrival 111 so ga dne 20 januarja prijeli orožniki v Velikih Laščah ter ga izročila pravi«*:. Dne 31. maja je nadaljevala porotna razprava proti Francetu Baragi, Po prečitanjn obtožnice predsednik Regally obtožencu: "Ali se čutite krivega ! — Obtoženi Baraga: — Ne. So 110 spominjam. — V nadaljnem zasliševanju se je zagovarjal na popolno ;pi:ja»ost. Po prepiru je odšel k Tereziji Zgone. Drugi dan je šolo izvedel, kaj d:1, so jo zgodilo. Od-^el sem z doma in taval okrosr po gozdovih. V soboto dne 2H. januarja se je javil sani orožnikom v j Vel. Laščah, ko mu je bil zdravnik dr. Raznožn i k pojasnil nesre-jčo. Oče mn je v oporoki volil — 2S.OOO dote. V tem tragičnem procesu je bilo zaslišanih 12 prič. Vse so drastično opisale podrobnosti rodbinske nesreče. — Priča Ladislav Marinčič pravi, da so v pondeljek kritičnega dne pili. Rekel je med drugim: — Pil je zmeden in pi- j:-n. da sploh ni vedel, kje je. — Priča Marija Krašovec izpove in opisuje nekatere momente, kako je bil pijan i:i kaj se je z očetom zgodilo. Vsi s*i klh-ali: — Nesreča se je zgodila! — Oče je pozneje težil: — Me boli! — Drugo jutro je priča vprašala obtoženca: — Nič ne veš, kaj se ^e z očetom zgodilo? — Odgovoril je: .— Jaz še očeta videl nisem. Nič ne vem. — Obtožence v a sestra Alojzija Barsiga je izpovedala točno o vseh momentih, ki so se odigravali 11a dvorišču in kako se je dogodila nesreča. Na dvorišče so prišli oče od Zgončevih in vzkliknili: — Kam te hudič nese— Oče je prijel za poleno in ga zagnal proti sinu. Z drugim g;j. je zadel v čelo. Oče 111 France sta skočila skupaj. Oče so ga vrgii na tla. Najprej so bili oče na vrhu, pozneje France. Priča Ivan Baraga opienje nesrečni prepir tlično kot sestra. — Pripomni, da je volil oče na smrtni postelji 2.~>.000 kron dote. Izpoved očeta. Predsednik Regally je nato prečital sodni zapisnik o zapriseženi izpovedi nesrečnega očeta. Oče. na smrtni postelji je mimo izpovedal vse okornosti. kako je nestal prepir. — Oko li 17. ure je prišel moj sin France Baraga pijan domov. — Opisuje, zakaj je nastal med njim in sinom prepir. Po končanem prepiru je oče začutil bolečine v trebuhu. — zapazil je rano. črevo mu je lezlo ven. J Sodna izvedenca dr. Tičar in dr. L:*-jak st;> podala zdravniško mnenje, da j*1 smrt nastala vsled vnetja trebušne mrene, povzročene po infekciji črev. Kdaj je ta infek«*ij;i nastala, to^ra z gotovostjo ne moreta določiti. I I Ko so bile zaslišane še1 ostale priče, sta zdiavnika sodna izvedenca dr. Tie ur in dr. Lesjak podala izvid glede popolne pijanosti I s katero se zagovarja obtoženoc. Dr. Tičar je obširno razpravljal Jo vplivu alkohola na obtoženca, (poudarjajoč, da se pri obtožencu prej pojavijo duševni, kot p;» telesni znaki alkohola. Nevednost ravnanja j»l bistveni znak nezavesti dejanja prejšnjega dne. Ne more se pa izključiti na porllatri izpovedi prič neodgovornost obtožen če va. Med državnim pravdnikom in .izvedencem je došlo do zanimive znanstveno debate. Slični izvid je podal tudi dr. Lesjak. Potrtim srcem naznanjam vsem, znancem in prijateljem, posebno pa sorodnikom, da nam je po dol-1 gi. leta trajajoči bolezni, končno izčrpan telesnih moči, zatisuil trudne oči in dne 9. maja za vedno v Gospodu zaspal naš ljubljeni sin in brat , JOSEPH PERET. Ranjki je bil doma od Zatičiue in v Ameriki je bil 19 let. Tem potom izrekam srčno za-1 hvalo društvu sv. Janeza Krstni-1 ka Št. 71 JSKJ., katerega član j,-bil, za krasni venec, katerega mu* ; je položilo v zadnji pozdrav in j j mu preskrbelo dostojen pogreb, j 1 stota ko b-.pa hvala društvu Mae |<-abees * (Collinwood Branch) za krasni venec. Potem pa družinam Stare, Bradač. Prelo^ar (teta), KavSek (strie> in pa Jarem (sestra ranjkega) tudi za vence, ki so mu jih položili na grob v večni | spomin. Najlepša hvala tudi Rev.j Jos. Škurju za njih trud in deio ' kakor tudi onim. ki sij vozili brezplačno na mirodvor. Končno pa. «e onim, ki so čuli pri njem in s tem tešili meni grenke solze ob tej' bridki uri težke .preizkušnje. I Pokopal: smo ga dne 12. maja' na sv. Pavla pokopališču v Not-1 fingham Priporočamo ga v moli-' j lev in blag spomin. Bog mu mir' I in pokoj daj, večna luč mu »veti1 I naj! Žalujoči ostali .* Ivana Peret, mati (vdova). Ivana Jarem, sestra. James Peret, brat. Cleveland. O., 15. jun. 1921. • (Žx 20&23—6) I Po govorih državnega pravdri-ka in zagovornika ter zaključnem 1 prejrledu predsednika so porotniki z 11 glasovi potrdili krivdo u-boja očeta, soglasno p aso zanikali vprašanje polne pijanosti. Na podlagi tega krivdoreka je bil i France Baraga obsojen na pet let 'ječe zaradi hudodelstva uboja bMžnjej/a sorodstva. Obtoženec je j kazen sprejel. I _ Jsj-e<> človeško — .sveta stvar? > \'e sal i ž njim se mi nikar. J v njem nekel n«; je bi naš raj. ;se srcem našim ne igraj! Simon Gregorčič. ROJAKI IN ROJAKINJE. BERITE! Jugoslovanski konzulat nazna-,nja, da vlada avstrijske repub-Jlike neprestano pritožuje, da do-jbiva iz Amerike mnogo pisem, na j katerih kuvertah stoji zapisano j"Austria'', dasi je pismo name-,njeno v Jugoslavijo. Mogoče ne bofite vrjeli. toda dejstvo je, da 'je v Ameriki najmanj 20.000 Jugoslovanov, ki še danes 110 vedo, da njih domovina tip spada več (pod Avstrijo, pač pa je samostojna država Jugoslavija. Nad 20 tisoč pisem je avstrijska pošta prejela iz Amerike, ker je bilo na kuverti zapisano "Austria", doeim se je pozneje dognalo, da so vsa ta pisma za Jugoslavijo. Avstrijska pošta ima raditega ve'jke stroške. Jugoslovanom v Ameriki pa se priporoča, da že vendar vedo, odkod so doma. GLAS NARODA, 23. JITN. 1921 1 Razborijm doživljaj i * pogumne ženske. v . k f i _*__ - 1 ■ ' ——--- - - Ji. Lep* Mri. Kosit* Forbes j« prepotovala šest sto milj na.kameli skozi puščavo ter prodrla v glavno postojanko skrivnostnega Seniudf rodu,. Mrs. Rodita Forbes mirna mlada Angležinja, se je ravnokar vrnila 17. izvanredne^ti potovanja v Kvifro, katero mesto leži skrito v srcu Libijske puščave, enega dela Saharske puščave. Kufra obstoja iz skupin rodovitnih oaz. v katerih prebiva skrivnostno fanatično pleme mohamedancev, Imenovanih Senusi. To pleme pobira carinske pristojbine od cele trgovine v puščavi ter vzdržuje uspešno vlado v oazah. Glavno mesto in obenem sveto mesto se imenuje Padž, ki leži v neki skalnati zarezi, dočiin leži na kratko razdaljo od tejra mesta čudovito krasna in rodoviina dolina, iz katere dobivajo prebivalci mosta vse, kar potrebujejo za svoje življenje. Cela Kufra pokrajina izgleda kot shka iz Tisoč in ene noči. Najbolj razburljivi doživljaj se je pripetil v zadnjem delu njenega potovanja, ko je dospel^ do zunanjega reba tega ozemlja ter hotela pr<»dreti v sveto mesto. Tam jo je napadla tolpa Arabcev, ki r iso hoteli pustiti, da bi prodrla v njih skrivnostno mesto. Mrs. Forbes se je hotela prepričati, kakšne namene imajo do-marini ter pričela spravljati skupaj svoj šotor, ko jo je naenkrat ob-ko'ila kričeča množier. bradatih mož. oboroženih z dolgimi noži ter starinskimi puškini. ^ G!:fvar, posebno divje izjjledajoč človek, z dolgimi, mastnimi lasmi ter uhani v uše>ih. je šel proti mladi ženski z- razprostrtimi roka- 1 S Hj S — Pojdi z menoj, ti si meja sužnjah— je rekel v-arabskem je-, siku. ' ■ ■ t Vse je izgledalo kot d« ne bu mogia-mlada ženska uiti tragični i usodi, — ali smrii ali pa snženjstvu, ki bi bilo hujše kot smrt. Mrs. Forbes je vsled tega skočila nazaj, potegnila iz svoje oble-1 kc dva revolverja, ju nnnierila na glavarja ter zakričala po arabsko: — Le dotakni se me t roko, in poginil bo« ko* pes! 1 Šejk s svojimi sledilri se je pričel obotavljati, kajti riskiral je" svoje življenje, če bi stopil le-še en korak naprej. ' V tem kritičnem trenutku je prihitel na lice mesta glavar neke-j ga drugega plemena, Teb«, s svojimi vojniki ter zahteval, da ne sme' biti nobenega prelivanja krvi. Mrs. Forbes je namreč prej uživala gostoljubnost tej?« arabakfffH rodu. Nobena bela ženska ni pred njo obiskala Kufre. V namenu, da pride tja. je morala potovati kot mohamedanka, deloma angleškega deloma arabskega izvora in celo tako je bilo ujetio življenje nepre-' stano v nevarnosti. Nadalje se rbes pravi, da je odpotovala iz Benjrazija ob Sredozemskem morju, kjer se pričenja stara karavanska pot. ki vodi skozi Li-' tijsko pušeavo, predsiavljajočo iztočni del Sahare. 1 Beng-azi je soda i v rokah Italijanov. Italijanski poverner je predstavil pogumno raziskovalko Sidi Idris el Smusiju, šejku Senu-' si sekte, ki se je slučajno mudil v Brngaziju, kjer je skleni lmirovnoi pogodbo z Italijani, šejk ji je dal nato priponx.'liio pismo na svoje-1 ga brata, Sidi Reda, njegovega zastopnika v Jedabia, osemnajst milj južno <.d Iienjrazija, k.itr naj bi se potovunje preko puščave dejan-J ski pričeJo. Mrs. Forbes je jahala na konju do Jedabia kjer je nameravala! kupiti Vamele za svoje nadaljno potovanje. Sidi Reda je bil gosto-' ljuben, a nekateri večji fanatiki v rodu so bili proti temu. da se ji| dovoli potovanje v sveto mesto. Sidi Reda je pridobil nekatere teh! fanatikov na svojo strau s tem. da jih je spoinyil na prerokovan je j Sidi Mohamed lien Alija. ustanovitelja sekte, da se bodo Angleži ia-i preobrnili k mohamedanstvu. Hadži Fetal a, zelo ugleden član sekte in star osemdeset let, ji je i obljubil, da jo bo spremljal do mesta Padž. a je opustil svoj načrt,i ko je pronašel, da so se drugi člani sekte zaroti!i. da bodo oropali in I vmorili pojrumiui ženske na poti. Ko je Sidi Reda izvedel za ta na-j •'•rt, se je zelo razkadil ter dal Mr*. Forbes na razpolago svoje lastne j Lamele in sužnje kot spremljevalce. Ko se je pripravljalo karavano, se je razkrilo neko nadaljno za-j rt-to in vsled tej?«, je sklenila Mrs. Forbes nenadoma odpotovati sre-' di noči, preoblečena v Reduinko, kajti le na ta nnein je upala dospe-, ti do Kufre. Prisiljena je bila pustiti za seboj svojo obleko, svoje provizije ter večino drugih stvari. — Mi smo bili obdani vsepovsod i>d špijonov, — poroča Mrs.' Forbes, — ki st> opazovali vsako naše gibanje. Po^ečilo pa se nam je povabiti jiU zvečer na čaj. v katerega smo pomešali neko uspavalna smUtvQ. Ob eni ponoči je dospel neki črn suženj, ki me je spre-( mil na dogovorjeno mesto, kjer so eakale kamele. V njegovi družbi Ko se nahajale štiri temne postave. , , — Bila je to temna mrzla in vetrovna noč ;n imeli nismo nobe-, neua voem bila znana kot Sid Kadija. mohamedanka, napol angleškega. napol ejrip^i:nske?ra izvora. V tem slučaju sem bila prisiljena moliti po petkra' ns dan ter opraviti vse Iruge ceremonije. — Prvi dan potovanja me je hotel neki črni vojal; ustreliti kot krist-janko. a ljudje, ki so bili krog- mene, so postali kmal uprepričani, da sem v resnici mohamedanka. Pri mestn »Jalo je pojavila karavana, katfro je obljubil Sidi Beda. Jalo se nahaja np. robn Cirinajske visoke planote, dvesto milj od BengVija Tam se je prišlo potovanje v neznani svet. Karavana j* obstojala iz osemifajstih kamel, devetih črnih vojakov, dveh sužnjev, enepa vodnika, treh Beduinov ter Mrs. Forbes. Karavana je zadela na strašne peščene viharje ter dvakrat sko-rc poginila. Prisiljeni so bili nositi s seboj vso vooo. katero so potrebovali, po en kvart za vsakega na dan, vsa. živila, krmo in kurivo. Puščava je Itila namreč brez vsakega sledu vegetacije ali vode. Tekom tega potovanja je zadelj Mrs. Forbes na znamenja lesa in človeškega orodja. J* znaeilo, da je obstojala nekoč v tej puščavi civilizacija. Štiri dm so potovali naravnost proti jujrn. in na erti poti niso zadeli na nič druirefra kot na okostnjake kamel. Šestega due je pričelo primanjkovati vode in krme in črni sužnji so hoteli ustreliti vodnika, — katerega so pa rešili Badtiini. Osmega dne so bili vsi brez vode in M ris Forbes je iz p rem en il a pot proti jug« - vzhodu, v upanju da bo našla kak vrelec. Našli so ▼ resnici vrelee sLane in nepitne vode. Devetega dne so bili še vsi bres vode in n-koro vsi člani karavane so bili bi iz usmrti ali blaz- Popoldne istega dne so zadeli na nezaznamovao vrelee pri El Hara£u, kar je rešilo ekspedicijo. Zatem jt zasledovala Mrs. Forbes svojo po: po odpadkih kanfel j#|» oaze in v&si Buzeima. Domačini so bili sorrfiini in treba je bilo pojaviti obrambno taborišče. Ko «3 ponudili darove, so postali do- Od Buzeimc je bilo štiri dni potovanja da Havari. najbolj severne vasi Kufra oaze. Xa poti so prišli mimo skupine človeških o-k osti j, domačinov, ki so pred nedavnim časom poginili od žeje. | V Havari so prišli špijoni, da, iznajdejo, če l^očejo tujci zavoje vat i oazo. j V tej pokrajini živi pleme diw, jih poganov, Arabcev, ki sovraži-, jo tako mohimedance kot kristjane. Vodnik, ki se je bal. da ba postal znan njegov neuspeh, je naščuval domačine, naj umore Mrs. Forbes :n celo ekspedicijo« pod pretvezo, da hoče zavojevati1 oazo s pomočjo svojih magičnih inštrumentov, kompasa, barometra in tako dalje. Nameravali so vprizoriti. nu.saker v trenutku, kc bi se eksnedicija napotila proti mestn Padž, svetemu mestn o-aze. Ko se je hotela dvignitC jfi bil« tuleče - množice __ divjakw,: in vsi vojaki, z;izjejku> dveh, so zbežali. Ona in njeni .verni tovariši Huse-in be j, Mohamed in Jusuf so.se pripravljali na boj. Takrat se je tudi pripetil razburljivi doživljaj, katerega* smo opisali v pričetku tega. članka. Mrs. Forbe* in njeni tovariši so se morali umakniti v svoje šotore j a ponoči se jc Mohamed izmuznil ven ter odšel v Padž, kjer je povedal nadomestujoeemu glavarju (da je Mrs. Forbes prijateljica Sidi Idrisa. Sedem ur pozneje je .prišla pomoč in s tovariši je za-roogla nadaljevati potovanje v PPadž, kamor je dospela brez vsake nadaljne ovire. — Padž je čudno majhno mesto, obstoječe iz hiš, ki nimajo ni-,, kakih oken in ki so zgrajene kot trdnjave, s solidnimi zidovi iz črnega kamna, — pravi Mrs. Forbes. — Nikogar ni videti izven hiš in Padž izgleda kot zapuščeno mesto. Vse, kar se potrebuje, se prinese iz doline pod mestom. — Nobene vegetacije ni, nifi e-nc- bilke trave na skalah, ki skoraj popolnoma obdajajo dolino j Kufre. Dolina je nekako trideset j milj dolga ter dvajset široka na I svojem najširšem mestu. Zareza,; v kateri leži skrita ta dolina, se I naenkrat pojavi na površini eno-I lične puščav«, ki predstavlja po-jvršino temnega kamena ter rdečega peska. Mi smo bili oddaljeni i le par sto jardov, ko smo prvi-|krat videli, da je tam zareza v zemlji. — S presenečenjem se ozira človek navzdol v to mično dolino obdano od pečin in rdečega peš-,čenča, pomešenega s kremencem. Pogledu človeka se razkrivajo intenzivno modra slana jezera, sivo močvirje ter polja na nekaterih krajih, kjer raste ječmen, pšenica. proso in vrtni sadeži. V poletnem času uspevajo rqže, slive, — marelice in breskve. Videla sem palme, tamariske, akacije, nimo-ze ter različne vrste trnja. ! Kufra obstoja v resnici iz šestih ločenih oaz, s številnimi razvalinami Tebu vasi in gradov. — V oazah ni nikake težke vode in izvedela sem, da ni padla že osem le4 nobena kapljica dežja. Vso vodo se dobiva h vodnjakov. Obstoja izvrsten irigacijski sistem s pomočjo umetnih kanalov in cistern. — Senusi se poslužujejo velikega števila sužnjev - delavcev, katere se redno prodaja in kupuje v Jof. Možki stane približno $100 ženska pa $150. j — V Kufri ni nikakih ptic z izjemo rac in golobov in nikakih1 divjih živali, a najti je številne' vrst/ kač, majhnih in velikih. —' Nekatere teh so strupene, kot na-j primer "kača Kleopatre". V do-, lini je pet vasi. Sedež vlade je v [večjem mestu Jof. kjer se nahaja tudi slavni konvent, katerega je ustanovil S:di Mohamed Ben' Ali es Senusi, ustanovitelj sekte. ^ I — Nastanili smo se v Padž, v' lastni hiši Sidi Idrisa, kjer nam1 je streglo veliko število sužnjev.} j — Šejki petnajstih rodov so' nas obiskali in po burnem zboro-' ,vanju so izjavili, da ne smemo' navzdol v dolino, da obiščemo va-' si, dokler ne dobimo posebnega dovoljenja za vsako posamezno1 vas od Sidi Idrisa. Kljub temu pa' smo natančno preiskali celo doli-' no ter ugotovili pozicijo vasi in jezer. ! i — Živela sem življenje zakrin-1 kane Arabkinjo devet dni ter obi-1 skala ^k-etišče Sidi el Mahdija, —' bivšega načelnika reda. Imela1 sem s seboj kodak, a morala sem1 ga skrivati v svojem obširnem" vrhnjem plašču ter delati slike na skrivaj, skozi nalašč napravljeno luknjo v plašču. Vse naše inštrumente smo morali skriti. Z največji mnezaupanjem se je opazovalo celo kompas, kajti Beduini so bili prepričani, da bo blesteča konica kompasa, kažoča proti severni zvezdi, začarala in uničila edinega kažipota, katerega imajo ponoči. | Potovanje v Krrfro je obsegalo nekako šest sto milj. Mrs. Forbes se je vrnila iz oaze v smeri proti Egiptu m njena naloga je bila olajšana, ker ji je egipčanska vlada poslala nasproti egipčansko patrulo, ki jo je spremila nazaj v civilizacijo." Nacionalisti proti grofu SfoczL "Idea Nazionale" ostro napada grofa Šforzo, ki je po njenem mnenju popolnoma indolenten v gornješlezijskem vprašanju ter se mu ni posrečila niti formalna u-pravičba poljske vlade. List končuje : — Kaj'bo delal Sforza v, Boulognn ? Katero tezo ba zašlo-1 pal t Pravijo pomirjenje. To se. pravi neembinott, mi, hlapčev-- . ... Kam gremo. Univ. prof. Ivan Žolgar. V zadnjem čaesu se množijo v našem tisku članki, ki so naperjeni proti francoskemu narodu. Tu čitamo, da "je francoska politika ravno tako sovražna Slovanom, kakor je bila nemška", da je — '"francosko prijateljstvo le krinka za egoističrio izkoriščanje naših .duševnih in materijalnih zakladov." i V drugem članku čitamo. da so naši zavezniki, posebno pa še, l"Francozi. ti naši oboževanei" ves čas, ko so se vršila mirovna po-[ gajanja skupno z našimi zakletimi sovražniki Italijani** brili norce iz nas Jugoslovanov. Uvideti moramo, da nimamo na celem svetu niti enega resničnega prijatelja in da je treba, da se vsi slovanski narodi združijo. "In kadar se to zgodi, kadar bodo Slovani res ena sama velika družina razprostirajoč se od enega konca sveta do drugega. potem so nam lahko deveta briga Clemeneeau, Tardieu, Lloyd George in še mnogi, mnogi drugi." ' In žtopet v nekem članku čitamo, da je že dosti te "nesrečne ljubezni". ki jo od Napoleonove Ilirije sem gojimo do Francije, in da sedaj, ko nismo več "nerazvit, kulturno nizko stoječ, ampak kui-, 'turno in naeijonalno krepko razvit narod", ni več Časa, da "se poni-! žujemo". Predvsem je konstatrrati, da biti pravičen v svoji sodbi napram j^mgim. posebno takim, ki nam ničesar ne dolgujejo, ni nobeno po-Iniževanje, nego da je to ie elementaren znak čjsto priproste in še ne •posebno razvite kulturnosti. Nepravična in krivična je pa vsaka obsodba, ki iz celega kom-1 Ipieksnega dejstvenega polpžaja, kakor ga od človeške volje neotlvi-jsni tok zgodovine od dne do dne ustvarja, iztrga posamezno činjeni-co, in le iz tega omejenega vidika izvaja svoje peremtorične konklu-zi je. Drugo pa je, da nam gospod anonimni člankar, ki hoče zasnovati svojo bržkone imperialistično politiko izključno le na združenje slovanskih narodov, žalibog ni povedal, kdaj da imamo to združenje pričakovati in kako si naj do tega zaželjenega dne v burnem valov-ju časa vzdržimo svojo svobodo. Jaz se zelo bojim, da ta dan še ne napoči tako hitro. Ne glede na to, da se kakor g, člankar sam pov-darja, Rusija in Poljska zaradi par stotisoč duš med seboj koljeta in da je par premogovi-ikov že vzrok težkim konfliktom med Čehi iu Poljaki, je moja skrb in bojazen v tem oziru tem večja, če pomislim, da niti v naši ožji jugoslovanski drnžini ne moremo v temeljnih vprašanjih naše narodne in politične eksistence priiti do sporazuma. Kar se tiče prijateljev, jih bomo imeli, če bomo zmožni one kulturnosti, ki je predpostavka vsakega prijateljstva v privatnem kakor v mednarodnem življenju, če smo zmožni vpoštevati tudi težave in stiske svojih prijateljev, če vemo, kaj smemo in moremo od njih zf litevati, skratka, če nismo enostranski in vsled tega krivični v presojanju svojega prijatelja. Gotovo je, da je Tardieu za jadransko vprašanje predlagal rešitev. ki je noben Jugoslovan ne more odobravati in ki jo tudi naša mirovna delegacija odklonila. Ali ta činjenica nas še nikakor ne opravičuje, zavesti naš narod v mišljenje in naziranje, ki je neutemeljeno, za francoski narod krivičnp in žaljivo m ki nas mora pred svetom, ki delo francoskih državnikov na mirovni konferenci v prilog Jugoslovanov prav dobro pozna, spraviti v glas moralne defekt-nosti. Da se takemu počenjanju zastavi jez, hočem ugotoviti nekatere einjeniee, ne da branim Tardieuja — tega on in francoski narod ne potrebuje — ampak da obvarujem naš lasten narod moraličnih in političnih izgub, ki mu s take površne in enostianske presoje pretijo. V to svrho konstatiram, da a-i ko bi nam francoski delegati in! eksperti na mirovni konferenci ne bili šli povsod in brez pridržka j na roko, -potem b\ — da govorim j samo o slovenskih mejah — sedaj v Mariboru ne vihrala uaša zastava, potem bi Prekmurčani ječali pod ogrskim terorjem, potem bi bili Koroško brez pridržka izgubili. Kar se Koroške tiče. je Vrhov- j ni svet kot zadnja najvišja instan' ca mirovne konference dne 21. maja 1919 definitivno sklenil, da tvorijo Karavanke mejo. "Le s pomočjo Clemenceaua in Tardieuja mogla naša delegacija doseči revizijo tega sklepa in le vztrajnosti francoskih delegatov se ima mo zahvaljevati, da je Vrhovni svet potom novih in vsled naših intervencij vedno revidiranih — sklepov stopoma prišel do rešitve, ki je slednjič vzšla v mirovno pogodbo. Dne 2. junija je Cle-j menceau, ko so vse mogepe inter-, Jveneije naše delegacije bile ostale brezuspešne, na lastno roko eliminiral iz pogodbenega teksta, ki bi naj se izro?^ tega dne Avstrij-, ceni, določbe o Koroški in da se na ta način ustvari nepremenljiv 'položaj glede Koroške.. Tarideu- je pa kot predsednik teritorijalne komisije, ki je imela I razne sklepe Vrhovnega sveta za formulirati, te sklepe park rat zasukal v naš prilog, tako da je prišel v osebne konflikte s pred-jstavniki drugih velesil, j Francozi so se glede Koroške .postavili popolnoma na naše stališče in so bili edini, ki se niso dali impresijonirati po Milesovem poročilu. Ako niso mogli prodreti, tema ni vzrok "brezbrižnost" ali da so "brili norce iz Jugoslo-. vano.y", ampak ker so ostali o-samljeni. Štajersko, ki je kakor znano, v zadnjem hipu, tik pred podpisom pogodbe prišlo v najhujšo' nevarnost, sta nam dobesedno rešila Tardieu in Clemeneeau. Novi italijanski delegat, minister Tittoni. hoteč svoj prvi nastop markirati z uspehom v prilog Avstrije, je v Svetu, ko ni bilo več Wilsona v Parizu in ko je bila štajerska meja žedavno kot absolutno fiksna in nedvAnna v ,točka ugotovljena, stavil predlog. Jki je-pom en j al za nas gotovo izgubo Dravske doline z Maribo-| n>m in Pohorjep capadnih Slo-vepakih Qoric in Apačke-kotline. Clemeneeau je bil edini, ki se je z vso svoja zgovornostjo uprl proti predlogu, ali ker je ostal i sam, je predlog prodrl in terito-rijalna komisija je dobila nalog, da sklep revidira in vrine v pogodben tekst. In zopet je bil Tardieu tisti, ki je s svojo požrtvovalnostjo in lojalnostjo napram nam in s svojo spretnostjo in svojim poganom odvrnil skrajno nevarnost, ki — nam je pretila S tako vnemo je zastopal v komisiji naše stališče, da je komisija v svojem poročilu izjavila, da zahtevane formulacije ne more izvršiti ter je stavila po moji sugestiji take protipred-' loge, da je na prihodnji seji Vrhovnega svet a Tittoni po hudem osebnem spopadu s Tardieuom kateremu je očital, da je sklep —■ Sveta vedom-i eskamotiral, bil prisiljen svoj predlog umakniti. To so le nekatera fakta izmed mnogo drugih, ki jasno kažejo, da so na mirovni konferenci Fran cozi in ravno oni z vso odkritosrčnostjo ter uspešno podpiran naše težnje in da so nasprotne trditve neutemeljene, vzrasle iz ne-poučenostL ki pa je baš za publicista, ki piše o mednarodni politiki, najhujša ter za narod naravnost pogubonosna napaka. | Taka fakta pa moramo, ako hočemo biti res kulturen in razsoden narod, pri. splošni presoji tn-di tedaj upoštevati, ako bi posamezni čjn kazrl drugo lice. To pa tembolj, ker jc za vsakega, ki po-, ložaj pozna, jasno, da Tardieu 'svojega predloga nikakor ni "iz sovraštva" do Jugoslovanov stavil. Kakor mnogim drugim, je tudi Tardieu šlo za to, najti neki izhod iz zagate, v katero je vse js< dransko vprašanje spravil lon^ 'donski pakt, ki ga je pa — in te-|ga bi posebno g. člankar, ki hoče našo politiko izključno zasnovati 'na slovansk o vzajemnost, ne-smel pozabiti — žalibog podpisala tudi Rusija. | V Ljubljani, dne 30. majnika deta 1921. ! Papež m .irsko vprašanje. I Papež je daroval irskemu Rdečemu križu 2. miljona lir in {kri tem izjavil, da želi, naj bi v svrho rešitve irskega vprašanja ves ir-'ski narod rabral delegate, katerih $ ki epe naj bi vzeli v pretres obe-dve najmočnejši irski stranki ter | jih predložili v pretres angleški t vladi. — Ako -bo le Ao] Mlaiisticoa gradba sovjetske Rusije. (Leninov članek). V prvem listu "Krasnaja Nov." ki ga izdaja kemisarijat za politično prosveto, je objavil Lenin članek, ki ozrfačuje novo smer bo-ljševiške gospodarske politike mnogo nazorneje nego vsi doslej znani Leninovi govori. Zaraditega se nam zdi potr. bno, da objavimo njegova izvajanja. Najprej razpravlja Lenin v članku o državnem [gospodarstvu z žitom in o uvedbi proste trgovine z žitom in potem 'nadaljuje: — Beda in razkroj je tako velik, da ne moremo na mah obnoviti velike socijalistične državne industrije. V ta namen bi potrebovali velike žitne zaloge v centru in teh nimamo. Zaraditega moramo pospeševati v prvi vrsti malo obrt, ki ne rabi strojev in velikih zalog surovin, ne kuriva, ne živilskih zalog. To seveda potrjuješ, da bosta malomeščanstvo in majhni kapital zopet nastala. Smešno bi bilo, tu zapirati oči. Če pa eksistirajo mali producetni. bi bilo neumno in samomor, prepovedati vsakršno zasebno izmeno blaga, to je trgovino, torej kapitalizem. Kar je potrebno, ni prepoved razvoja kapita-jlizma, marveč razvoj naravnati v smer državnega kapitalizma. — Združljiv je z diktaturo, ker je nax>redek jiapram patriarhališkemu 'nraloposestništvu. ' Prva oblika državnega kapitalizma so koncesije. "Delavska in kmetiška vlada prepušča tujezemskim kapitalistom našo industrijo, pridržuje si pa nadzorstvo. Druga oblika državnega kapitalizma so zadruge. Te uvedejo i.iale kapitaliste v najprve vrste. Z.'kaj neumnost in zločin bi bilo. če l»i tega ne hoteli videti, da je v svobodi in pravici zadrug zapopade-na svoboda in praviea kapitalizma. Kot oblika trgovine nam je koristnejša kot svobodna trgovina. Tu olajša združenje milijonov ljudi i: vse h družabnih razredov in je zaraditega važna za prehod k novim socijalnim oblikam. Tretja oblika državnega kapitalizma je v tem, da država pritegne trgovea ter mu proti tolikim in tolikim odstotkom naroči, da prodaja produkte državnih industrij ter oskrbuje nakup produktov malih producentov. Četrta oblika obstoji v tem, da država da v najem kapitalističnim podjetjem državne obrate, gozde itd. To je ibto kakor koncesije tujezemskim kapitalistom. To je, kakor vidimo, pravi program kapitalistične obnovitve. — Dajanje industrije, ki je bila pred tremi leti iztrgana kapitalistom iz rok, v najem deloma tujim deloma domačim kapitalistom in prepustitev razpečevanja blaga deloma kapitalističnim trgovcem deloma km'etiikim in maloobrtniškim zadrnpram — to je popolna obnovitev kapitalizma. Lenin utemeljuje to kapitulacijo, pred kapitalom tako-le: — — Mi (namreč boljševiki) smo predstraža proletarijata. Ne smemo pa pozabiti, da je predstraža le majhen del proletarijata in proletariat le,majhen del vsega prebivalstva. Da najdemo ugoden izhod iz našega položaja, moramo poznati ai-ednjo pot, po kateri pridemo do nadaljnega razvoja. Oglejte si zemljevid. Med Volodgo, R,q-Ftovom na Donu, Saratovom, Omskoni se razprostirajo ogromni prostori, na katerih bi imeli prostore tueati civiliziranih držav. Toda povsod vlada tam isto patriarhalno, napol divjaško stanje. Spomnite se na izgubljene kote ruske zemlje, daleč proč od železnice, brez cest, brez zveze s civilizacijo, s kapitalizmom, z veliki mmestoin. — Ali je mogoče iz tega stanja, ki prevladuje v Rusiji, napraviti neposreden prehod k .socijalizmu? Da. mogoče bi bi'o z elektrifikacijo! |če osnujemo deset velikih podeželnih central, bomo lahko mnogo rapravili. Toda to zopet potrebuje najmanj deset let pripravljalnega dela. Ta čas bi se utegnil vendar skrajšati, če bi nastala med tem proletarska revolucija v Angliji. Nemčiji in Ameriki. Kapitalizem je zlo v primeri s socijalizmom. Toda kapitalizem je napredek v primeri s srednjim vekom, malo produkcijo, birokra-tlzmom. Kolikor ni mogoče prestopiti nepo.iredno k socijalizmu. je kapitalizem neizogibna razvojna faza produkcije in izmenjevanja. — Ti stavki znači.jo popolno kapitulacijo Leninovo j>red menše-vizmom. Zakaj prav s takimi argumenti so ruski menjševiki utemeljevali svoje naziranje, da Rusija še ni zrela za ?'»rijalizem, da mora prej preživeti kapitalizem ter da ne more nikakršna nasilna oblast manjšine preskočiti neizogibno razvojno fazo. Dovoljeno število priseljencev., Število inozemcev, katerim bo dovoljen vstop v Združene države v zmislu zakona od 19. maja 1921, imenovanega 'Zakou za omejitev priseljevanja v Združene države", je sledeče: Rojstna zemlja ali kraj. 0(1 a - :)0 junija. s Od 1. julija tOUl do 1. juliju 1022. Nuj /eč vsaki mosec. I Albanija 22 287 57 Avstrija 571 7444 1489 Belgijska 119 1557 311 Bulgarsko 2TJ 301 60 Oehoslovaklja . 109.1 142«9 2854 <>dariHko t Daoaig) 285 57 Dansko 433 5W4 1129 Finska 298 3890 778 Reka 5 71 14 Francija 437 K8039 13608 Nemčija 5219 680;« 13006 CSrSk* -J52 IZPUH 657 Ogrsko 432 42021 8404 Italija 3224 42081 8404 •Jagaslaaija 4»1 0405 1281 LakMemburško 7 92 .18 Nizozemsko 276 3602 720 NwrreSko _ 930 12116 2423 Poljska 1528 201« 4004 Vzhodna Galicija 451 5781 41156 Portugalsko (vstevši Azure in Madeirske otoke 177 2269 45« Rumunjska 569 7414 1483 Rusija (v.števsi Sibirija) 2627 34247 6848 Španska 51 663 133 feredsko 1531 1905& 3991 Švica > 287 374S 749 Angleško ■ W 5223 7720« 15441 Ostala Evropa (všt^vSi Aidoro. Gibraltar. Ldebtensteia. San Marino ia. Izlandsko) 6 86 17 Armenija 123 1588 31« Palestina _ 4 56 11 S mirna In okraj _ 34 438 88 RfriJa 69 905 fSl Ostala Turčija (v Evropi in Asijh 16 215 43 , Ostala Azija (rštevši Perzija in ostale dežele razun Sibirije, ki niso sploh izključena v Rusijo) 6 78 1« Afrika 9 120 24 Arwtralija 21 271 54 Nora Zelandija - 4 50 Atlantski otoki (razen A to rov. Madeira hi otokov tik ameriškega kontinenta) 5 ^ 69 12 i O trnki na Pacifiku (razen Nove Zelandije in ' ^ otokov tik ameriškega kontinenta) 2 22 4 - _ Slrapnoj ~ 27298 355825 71183 GLAS NAKOPA, 23. JUX. 1921 Pueblo Jugoslav Relief EXECUTIVE COMMITTEE. N. Badovinac, Pre*.; Rev. P. Cyril Zupan O. S. B., Vice-Pres.: Peter Cnlig, Sec y; J. M. Stebley. AWt-SeCy; Frank Grahek, Treas.; J. D. Butkorlch, Joe Culig, Aiitlro Petros and John Dr&kulich INVESTIGATING COMMITTEE —— Louis Aiizuli. luo Tomkovicb, Nitk Fabijaukh, Sime Burin, Joe Purkatt. Tony Kui«r, Mile Brmbolieb, Jovo Pavlica, John Kimonioh, Joe Cuzak, Jake Vidmar, J M. Stebley, Joe Pritekel, Rev. P. Cyril Zupan OSB, John Mobar, Jake Henigsman and Anton Stare GENERAL COMMITTEE VhL Stalick. Dr. J. F. Knedec, Matt Jerman, D. P. Predovich, John Gorsich, Mich. Rocieh, Joe Hočevar, John Kuhar, George Thomas, Joe Cuzak, _ _Jake Vidmar. John Mohar and Jack Henipsman — --—- t -.---- . OFFICE: 217 E. NORTHERN Am PUEBLO. COLORADO Povodenj v Pueblo, Colorado. Vsi seveda ni bilo resnično, kar se je poročalo prvi dni, pa straš i no in gro-zrio je bilo, da jlwo mogli »pretirati, jezik nima besedi J in živa dopmljija Danteja bi ne bila ko« popisati strahote naše po vodu ji 10. junija ponoči. Signali so venomer opominjali ljudi na nevarnost, pa kdo se je nadjal? Črni, t*žki oblaki so vi-' seli na zsapadu mesta in kar na-trlorna so se jeli trgati. Strugi rek Arkansas in Fountain nista mogli vee oklepati premočnega navala. Vode, kakor izpuščene iz verig, iz oklepov iz silnega zapora, so vdrle na vse strani ter pote gnile s seboj, odtrgale in podrle, kar je >4alo pred njima. Ljudje so se jeli šele umikati, ko so videli vodo, da je drla proti njihovim »t a nova« jam in ni bilo časa več kaj oteti kakor golo življenje. i Ob dev«tih je začela voda preplavljati naš Grove. T*Qaj vse v tek na viSje kraje. Nekaj nas je zbežalo v našo trdno zidano cer-j kev, kv»r uno res mislili, da bomo j na varnem. Videč, kako je silna' v oil a drvi I a pred seboj velika dre-i vesa. težke /»dezuične vozove, hiše| eno- in dvonadstropne, ko so sej podirala pred očmi močno zidana, poslopja, tedaj smo bili priprav-1 Ijeni za najhuje. Vsak si lahko misli, kaj smo počeli v eerfcvi' Mislim, da nikdo ni bil š.- v »vojem življenju tako! skrbno pripravljen za smrt kakor' to polnoč. Bo«; daj. da bi vsak' večkrat ponovil svoje sklepe, na 1 rejene teli par ur, kar nam bo pri-! neslo največjo korist. Zjutraj »>*> treh. k<» je voda do-j vrwila svoj** strahovito dek». f?rup. *a drujfetra nismo vedeli. Menili! srno vsi. da bomo pokopavali svoje mile. če jih ni voda sama po-j k<*pala ali odnesla v daljne deže-j le. Mislili srno, da so prestali «%vo- je zemeljske (težave. Tega vsaj ni j bilo, twii onega nismo izgubili. V Grove se vidijo le razvaline j in opustosene prostore. Rečem nad 200. naših pa kakih 100. Nekateri so izgub i Li vrednosti od 3 sto, drugi tisoče, do 10 tisoč. Naj-liuje prizadet je menda naših Mr. Josip Russ, ki pa mimo trpi ne-' popisJjivo nezgodo. Kdaj in kako dospemo nazaj na prejšnje stališče ali vsaj nekoliko bližje, je seveda odvisno od usmiljenih bratov Jugoslovanov in pa Rdečega Križa (Red Cross). Posestniki drugih narodnosti so izgubili nad stotlsoče. Rdeči Križ je bil kar hitro .pripravljen pomagali trpinom in u-bežnikom. Res smo tukajšnji rojaki vestno prispevali vselej za Rd eči Križ, pa v prihodnje bomo! storili Z veliko večjim vesel jen?, ker izprevidimo, kaJio se naklada za enake nezgode, ki se pojavljajo dnigtKl. Pueblo Jugoslav Relief stoji v tesni, prijazni zvezi z I Rdečim Križem, ki nas ne bo pre-jziral. Rdeči Križ je narodna velikanska meč, ki je tako lerpo pri-| pravi jena: nezgode, izgube, ne-Isreče olajša. j lirzu misleči rojaki so hitro že j prvo jutro poklicali rojake, naj |bi redno iskali pomoči. Urad Rde-t"ega Križa je bil tega vesel ter je j stopil z nami v zvezo. I)a se kaka oseba ne prezre, nočem naštevati j marljivih, požrtvovalnih »otrud-jnikov; vidiš jih lahko v razposlanih pozivih. Velikega prtzna-'uja je pa vredno, da so nekatere |jugoslovanske organizacije brzojavno obljubile pomoč in nam i znatne svote naravnost poedale. tMoral i io pozneje objaviti tudi čas' jpolloči, ki nam prihaja; ker dvakrat i- bemce. "Danes smo prišli na jezero. Ostaaiemo le štirinajst dni. C'e bi izvolili priti gor, bi me! zelo veselilo. Če mogoče, pridite v četrtek popoldne. Strand vila. Nela." "Zato nocoj te misli! Čutile so njeno bližino." V srcu mi je eadrhtelo. Ni bila ue radost, ne žalost, bila je velika tesnoba, strah — strah pred njo,' pred njeno krasoto, njeno ljubeznijo iu strah pred menoj samim. Ugasnil sem luč in sem stopil k oknu... Zunaj še vedno ista ti-1 ha. sanjava noč. Le nekoliko jas-' nejša in prozornejša je bila —| nad lesi, boječimi na hribih proti jutru, se je dvigal ravno lunini Ščip. bled, zaspan in mrk. Odsev] njegove medle, bele svetlobe se je razlival v mirnih, komaj vidnih' valovih po vsemiru. iz dolin so' kipele megle, tenke, blede in raz-] trgane kakor bi jih razčesala razposajena ali jezna roka. 1 Naslonil sem se ob okno. Zasanjal sem? =Jpodaj šumi je-j zero. Površje se blišči, kakor bil ležalo v dolini neizmerno ogledalo. da se ogleduje v njem popoldansko solnee. Samoljubno opazuje svojo krasoto, koketno se poigrava samo s seboj m s svojo veselo, zlatolaso deco. s srvojimi žarki. . . Tam proti Otoku pluje par-uik; drug, «ivkastočrn pas se vije nad njim. "Hvala vam, da ste prišli. Pričakovala sem vas vse ijopoddne." V gozdiču nad vilo stoji v lahki. rumeni obleki, brez kloibuka. Med vejevjem 1 i jejo solnčni žarki na njene zlate kodre, da se lesketajo kakor krona na glavi kraljičini. 1'steca se ji smehljajo z znanim smehljajem — tako mehkega nasmeha nisem videl še nikjer drugje. Drobno roko mi proži v pozdrav. i "Pričakovala sem vas." "Hvala, komtesa." Smehlja se v tihi radosti, njene oči me zro »polne sreče. "Vedela sem. da me ne pozabite." "Kako naj izbrišem iz srca njo, ki sem jo ljubil s prvo ljubeznijo svojega življenja!" Njene oči so vse srečne in blažene. "Vračali ste le mojo ljubezen... In vendar... " Njene oči postajajo zamišljene in otožne. "In vendar sem vas žaliL A vi mi oprostite in odpustke, ker ste tako dobri in blagi. Odpuščali ste mi vedno — in tudi zdaj se ne srdite name?" Njene oči me gledajo-z velikim rilo v teh silnih časih! Gruda molči, ta naša gruda, ki je nekoč tako veselo in glasno prepevala z nami! Ne gane se; nobena prošnja. noben klic je ne vadramL i Tudi nebesa molče: v vsej svetlobi svoji so ledena in neprijazna.! i Gozd ne šumi več. tiho je polje, škrjanci so obnemeli. Ta vesoljna tišina je vsa prežeta z brezmoeno žalostjo; življenje ne sope več, vse je okamenelo, mrtvo. Oj, saj ni nedelja: veliki petek je, dan trpljenja, kesanja in bridkosti! Nemi kleče kristjani v tihi, temni cerkvi, trkajo se na prsi. čela jim klonejo do mokrih tal. fji blede ustnice šepečejo trepe-taje tiste velike, čeznaturne ljubezni polne besede: "Odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!" Pritajena, šepetajoča je ta molitev, ali vepdar je glasna, kajti ne zvona ni, ne orgel j, niti ne mi-nistrantovaga zvončka. Zato ne, ker je veliki petek ?.a vernike in za nevernike, od vzhoda do zahoda. Vdrugič je bil križan Kristus; obsojeni od farizejev, bičani in križani so bili z njim kristjani, njegotvi otroci. Ko se je zgodilo to strašno po-veličanje na Golgati, se je nebo stemnilo, se je zemlja stresla v p rešilni igrozi In v to grozo, v to noč je vriskaje planik) novo. svetlejše solnee; zagrinjalo stare zaveze se je pretrgalo od vrha do tal. in evangelij je nastopil svojo pot. da nese odrešenje od naroda i do naroda. Velikega petka je bilo treba za veliko nedeljo; smrti Boga same-ga je bilo treba, da je zazvonilo in zapelo ponižanemu človeku veličastno vstajenje. usmiljenjem. Vidim, da mi odpuščajo. "Ne srdim se. Oprostila sem vam že davno. In vedno sem mislila na vas in zdaj sem prišla in sem vas povabila, da vam povem : Vse se iu vam odpustila." "Hvala! — Vedel sem: poleti pridete in mi poveste, da ste mi odpustili. Tn prišel sem, da vas prosim odpuščenja in vam povem, kako vas ljubim še vedno z ono veliko ljubeznijo.. _ " NAZNANILO in PRIPOROČILO. Nas stalni zastopnik Mr. JANKO PLEŠKO pobira naročnino za Glas Naroda na 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, in daje vsa druga pojasnila glede potovanja v stari kraj ali dobiti svojce od tam, glede denarnih pošiljatov in sploh ▼ vseh drugih zadevah. Ima v zalogi tudi knjigo Peter Zgaga. Rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo Glasa Naroda. »ZAČIMBE. ŽEUSCA IN NAJ-J RAZNOVRSTNEJŠA 3 : domaČa zdravila ; »katera priporoča nsgr. Kneipp, 4 * 1 Imam vedno v zalogi. ! k Pišite po brezplačni cenik. < MATH. PEZDIR ►P. O. Box 773, City Hall Station; ► New York City ............... . . . Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK 63g Pen Ave. Pittsburgh, Pa. Dr. Kol« J« naj etaraJAl alorexukJ ■d rm Tulle Ipecja- H»t v Pittaburcho. kl lata 34-letno prakao v ■dravlje-aju vaefc atofklh Minit Eas'.raplJenJ* kr-t*. sdr&Tl a (U-•orltem Ml. kl n j« tsumel Or. prot Br 11c h. Co lin&to moan: j« all mehur-'fike ro telesu, t fcrtu. Ispa4a*ije laa, bolečin* t kosteh, pridite la IxCletli vam bom kri. Ne čakajte, k«r ta bo fosen naleta. V* molke bolezni sdra-rlm po p-fcrajtanl mtodl. Kakor hitro <-eči*a. flkrori« ln dru*e ko-Kue bu.eznl. k: murtanejo raled mO-•te krvi. oxoravlm t kratkem časa tn nt potrebno letati. I Nekateri drogi xdr_rnl]tl rabijo tol-piate. da raz razumejo. Jas znam Ve is starega kraja, sato raa laMJe Jedr*. rim. ker tu razumen slovenski ■Uradne ur*: ob delavnikih od •. do ». [POb nedeljah od I do 1. BO JAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NABODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEV-! NIK V ZDR. DRŽAVAH. "^J COLUMBIA GRAMOFONE OD $36.60 — $350.00 — VELIKA ZALOGA —, PLCiČ V VSEH JZZL DH. BREZPLAČNE CM-NIKE DOBITE PRI: VICTOR NAVINSEK, 331 6reeve St., G0HEMAU6H, PA Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York ■GENERALNO ZASTOPSTVO Jadranske Banke in \seh njenih podružnic. Jugoslavija: Beograd, Celje, Bnbtmnk, Kotor, Kranj, Ljnbljana, Maribor, Metkovič, Sarajrro, Split, fcbenik, Sagreb. Italija: Trst, Opatija, Zadar. Vffcika ATrtrlja: Dunaj. Iivršujs hitro in poceni denarna izplačila v Ju-slaviji, Italiji in Neružki Avstriji. Isdaja eeke v kronah, lirah in dolarjih placlpve na vpogled pri Jadranski banki v vseh njenih podružnicah. Prodaja parobrodne in železniške vožne liatfce na vse kraje in sa vse trte. Izstavlja tudi čeke plačljive v efektivroca zlatu pri Jadranski banki in njenih podružnicah b pridržkom, da se izplačajo v napoleonih ali angleških šterlingih, ako ni na razpolago ameriških dolarjev v zlatu. Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvanpe-dno ugodni pogoji, ki bodo velike koristi za one, ki se bodo posluževali naše banke. Slovenci, prijatelji in poznavalci naie banka bo vljudno naprošeni, da opoaorijo na ta nai oglas svoje is Hrvatsko, Dalmacije, Istra, Goriška in Črnogore. FRANK SAK8E3 STATE BANK ntAHK BAKBKR, predsednik. GLAS NARODA, 23. JTTN. 192f DOCTOR LORENZ EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK 644 Penn Ave K ub naglici, s katero delali, je bilo že >koro deset, ko je gospod 1' ntu v družbi svojih gostov zapustil grad Valfeji. Mesto dii bi odst* t'O glavni t*esti. m> odšli p«» neki »lezi. ki je tekla med parkom madame de Lanaseol in vodila diagonalno do mestu iz mreže. To jc bila najkrajša pot do gostilne, v kateri je bil pustil Lekok svojo prtljago. Ko so šli naprej, j«* pričelo gospoda Planto skrbeti, kaj je z njegovim vrednim prijateljem Curtoa. — Kakšna noreča pa je pač mogla zadeti * — je rekel proti dr. Gendronu. — Bedastoči služabnika se moramo zahvaliti, da nismo izvedeli prav ničesar. Na \>ak način pa je to pi>mo gospodične Lavreneije povzročilo vse "o. Tedaj *«» že df»vp"li do Vernega *rernadirja. V »»lik človek 7. rdečim licem je kadil dolgo pipo pri vratih ter vc naslanjal na zid >» hrbtom. Govoril je z nekim železniškim uslužbencem. Bil je gostilničar. / — No, gospod Planta, — je zakričal, — kakšna strašna afera je to! Ve«"- ljudi je notri, ki »o videli morilce. Kakšen lopov je ta stari Berto. Iti ta tJe^pin! Prav rati bi šel pes v Corbeil, da ga vidim viset«. — Malo usmiljenja gospod Lenfant. Pozabi!: ste, da sta bila ta dva mogoče vaša najboljša gosta. Mojster Lenfant je bil zmeden vsled tega odgovora. Njegova prirojena nesramnost pa je km;rajeo v roki. je rekel gospod Planta : — S^laj pa hitimo, kajti jaz hočem izvede4.*, kako se godi našemu ubogemu županu. Vsi trije so pospešili svoje korake iu stari mirovni sodnik, katerega so navdajale žalostne misli in ki se je skušal boriti proti njim, je nadaljeval: • — Oe bi se kaj pripetilo pri županovih, bi gotovo že izvedel do sedaj. Mogoče je Lavrencija pisala, da je bolnti ali da se slabo počuti. Madauia Curtoa. ki je najboljša ženska n*- svetu, se razburja radi vsake najmanjši stvari. Najbrž je hotela, tla odide njen mož Uikoj po Lavrcneijo. Videli boste, da je bil to popolnoma napačen alarm. Ne. neka katastrofa se je morala pripetiti. Večje število vaških žensk je stalo pred vratmi županove hiše. Baptist, ki je stal sredi te skupine, je mahal ter razkladal. Ko pa se je približal gospod Planta. so se ženske razkropile na vse strani kot t~opa preplašenih kokoši. Nepričakovani prihod starega moža je bil skrajno mučen za 1'aptista, kajti prekinilo se ga je sredi sijajnega govorniškega iz liva. Kar pa je imel velik strah pred gospodom Planto, je skril svo jo nevoljo pod svopjim običajnim smehljajem. — Ah. gospod, — je zakričal, ko je bil Planta še tri korake vstran. — kakšna afera! Ravno sem bil namenjen k vam... — Ali me Tioče tvoj gospod videti? — Bolj kot si morete misliti. Prihitel je tako hitro semkaj iz Valfeji, da sem ga komaj dohajal. Ponavadi ni tako nagel, saj veste. Morali bi ga videti ob tej priliki, čeprav je debei. Gospod Planta je nestrpno udaril z nogo ob tla. — Dobro, prišli smo konečno sem. — je nadaljeval Baptist, — in gospod je pohitel v sprejemno sobo, kjer je našel madamo ihtečo kot Magdaleno spokornieo. Tako je bil iz sape, da je komaj mogel | govoriti.1 Oči so mu silile iz jamic in jecal je: — Kaj____kaj____se je zgodilo? Madama. kr^tudi ni mogla govoriti, je pomolila pismo, katero je držalu v roki in katero je bila poedala gospodična Lavrencija. Trije poslušalci so stali kot na žrjaviei. Lopovski Baptist je to z&pazrl ter govoril vsled tega še bolj počasi. — Nato je gospod vzel pismo, šel k oknu ter ga prečital kot z enim pogledom. Zakričal je zamolklo nekako tako: — Oho, — nakar je pričel mahati po zraku z rokama, kot pes, ki plava. Nato je pričel hoditi gor in dol, a naenkrat padel kot žakelj z obrazom naprej. To je bflo vse. — Ali je mrtev! — so zakričali vsi trije ob istem času. O ne, — je odvrnil Baptist. — Videli boste. ADVERTISEMENTS. &PECIJALIST MOŠKIH BOLEZNI. PITTSBURGH, PA-J^^ Moja stroka je zdravljenje akntnib In kroničnih bolezni. Jaz sam fe zdravim nad 23 let ter imam skuSnje v vseh boleznih in ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spoznati vsio bolezen, da vas ozdravim ia vrnem m oP in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil i »osebno skušnjo pri ozdravljenju moških bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pn je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čimpreje. Jaz ozdravim zastrupljeno kri, maaulje In lise po telesu, bolezni v orlu. Izpadanje las. bolečine v kosteh, stare rane. tlvčne bolezni, oslabelost, bolezni v mehurju, ledicah, Jetrah In želodcu, rmenlco. revmatlzem. katar, zlata lile. naduha Itd. Uradne ure «o: V pondeljek, sredah in petkih od 9. zjutraj do 5, popoldne. V torkih, četrtkih In sobotah od 9. ure zjutral do 8. ure zveEer. Ob nedeljah pa do 2. ure popoldne. PO POŠTI NE ZDRAVIM. PRIDITE OSEBNO- NE POZABITE IME IN NAILOV. Dr. LORENZ *** a« Pittsburgh, pa. Nekateri drugI zdravniki rabijo tolmače, da vas razumeio. Jaz anam hrvatsko ie Iz starega krala. zato ves laiie zdravim, ker vas razumem. V sivo domovino S posredovanjem rvrdke Frank Sakser so odpotovali v staro don f movino sledeči rojaki: S parnikom Pannonia 4. junija : Ivan Mlakar iz Kountze, Texas* v Travo. Vinko Mlakar iz SabiuetowxL. Texas, v C'abar. Ludvik Mlakar iz Kouhtze. T>x, v Travo. Peter Paul ar iz SabinetDwn. Texas, v Prczid. Frane Zbašnik jz Warren. Ark., v PTešee. I Jožef Vertačie iz Joliet. 111., v Orehovico. / Jožef Bizjak iz Joliet. 111., v Svibno. Alojzij Po vse z družino iz De-pue. III., v Svibno. Franc Iludoklin iz Depue, 111., v Št. Jernej. I Franc Cucič iz BrookJaud. Pa.,' v Vrtojbo. j (»abriel Adanice iz BarbeptonJ ,Ohio. v Vukovar. i | Hilarij F. Gjurgjevič iz Montreal, Canada, v Dalinae/ijo. | Anton Tomšič iz Verona, Pa., i v St. Peter na Krasu, j Jožef Beaiet iz Ironwood. Mich., , v Kranjsko goro. | Mihael D.agots * iz Ironwood, Mich., v Adlešiče. Luka Lušina iz llostettcr, Pa., v Kostanjevico. Fram- Spitalar iz IlosSetter. Pa., v Prelesje. j Ivan Markovčič iz Crowford-ville, Ga., v Gerovo. S parnikom France 9. junija: I Frane Ličan iz Sheffield, Pa., v Podirajo. J Karol Bartol i7. Munising, M-ich, v Loški potok. »Tos. Levstek u Munising, Mich, I v Loški potok. 1 j Jernej Bartol iz Forest Lake, jMicli.. v Loški potok, j Alojzij Lavrič iz Milwaukee, I Wis., v Dobraiče. Alojzij CVimlar iz Cleveland, Ohio, v Ljubljano. Ignaeij Slak z družino iz Cleve-i land. Ohio, v Višnjo goro. S parnikom Lapland 11. junija: Franc Perkovič iz Chicago, 111., v Novo mesto. Jožef Stebla j iz Ghisliolm, i M 111-. v Ribnico. Anton Zbašnlk iz Chisholin, Minn . v Loški .potok. Matija GešH iz Chisholin, Minn., a- Dt*blice. Janez Košnierl ix Chiabolm. Mnn.. v Loški potok. Karol Dejak iz Chas&olm. Minn., v Ribnico. Jurij ililaroe iz Hiwabik. Minn, v Ribnico. Tomaž Giumlia iz Biwabik. MiniL. v Zagreb. Atou M at kov ič iz Hlbbing. Minn., v Črnomelj. Alojzij Kordrš iz Chisholni, Minn., v Loški potok. S parnikom Italia 14. junija: Peter Pra^nLkar iz Linton. Ind.. v Kranj Anton Božič iz Linton. Ind., v Tolmin. Karol Trojak iz New Yorka v Koprivnico. Franc Vidic z družino iz Ehn-grove, W. Va., na Rako. Stefan Knez iz Sonny side. Pa., v Zagreb. Jožef Gombač u Tscoma, Wash, v Hrušico. Jernej Bergant iz Claridge, Pa., v Vodice. Janez Gombač z družino iz Taborna, Wash., v Hruaico. S parnikom Princess Matoika 14. junija: • Mihael Josef iz Moran, Pa., na Moravsko. 8 parnikom Belvedere 18. junija: Matija Selak iz Girard, Kansas, Litijo. Blaž Škodlar iz Girard, Kana-?, Ljubljano, Primož Legat z ženo iz Cleveland, Ohio,'v Mošnje. Kooatija Germ iz New Yorka. v Bueko. Frančiška Pelooa z otroci Chicago, III., v Gorico. - Silvija • Peioza t' otroci iz Chicago. HI., ▼ Gerieik- Franc Fende iz Sh^bovgan. Wis., v Slavonijo, IGRALCI HARMONIK! Dobil ve?jo množino blaga iz starega kraja kakor glasov «sti-niei in kovanja. Kdor hoC-e <1«h. bro harmoniko, .solidnega »leta. naj piše ali pa pride osebno k svojemu rojaku. ANTON MERVAR 15218 Hrimes Ave.. Cleveland. O. CQMPA6HIE GENERALE TRANSATUXTIQUE V JUGOSLAVIJO PBEKO HAVRE CHICAGO .................. 25. liintja PAR,S ...................... 85. lunlla LORRAINE ....................................lull la FRANCE ..................... r. tulila SAVOIE ...................... 14. Jullla Direktna f«l«znllka zveza Iz Pariza * alavn* toSk« Juaoaiavll* Hitri oarnlkl a ftlrtml In «vama vllak*-ma. Poaebcn zaLtopnlk Ju^oslovanaK« vlad« bo orlCakal potr Ike ob orlhodu na. lih par nlkov v Havru ter Jih todno ad. oramll kamor ao namanlenL Parnlkl Franooaka črta ao transportlrat takem vojna na tlaota £ahoalo>va Iw\|iiKH. MB 1.60 Zdrnxenik držav 15 81o v^ensko-nemfki slorar Kranjeke dežele JM (Jjicežič Bartol) 4.00 m Blovenako-nemiki elo- Zemljevid Evrope .80 vartek 1j0O Velika eteneka mapo «* r.«. Evrope 2.60 zaoavM^lUMdnii Zemljevidi: N«w York, w . l*^' 111, Kan«., Colo., Mont. Amerika in Amerik«. Pa, Minn., Wia, Wyo. * , vw 8 00 W. Vo.f AJaaka Knjiga sa lahkomifelne mM m m Ijndi. epiaal 1. Cankar 1.75 ^ Pet tednov v zrakoplovu 2.00 MntitrantH Doli s oroijea JO _ Zbrani spiai Jakok Bajeki Glaaovf, Aleiovee w P^tn evezano .90 Kako — ae jam iiwi T nanje veaano 1.80 ' Prvi deL 1M T kort 1.7C Dragi del 1JSS )veta Ura, Tretji del 1M ▼ platno mano 1.00 (dtibljaneke alike. v nanje veaano 2.00 Oetrti in peti del IM t* koet veaano 1.80 Opomba: Vorofillom Jo priloŽitt denarno vrednoat, MM r fofcoTtai, potal nakaantol aU poitnih ma. tak Mtete Jo pri OMk iMMh vrataiM. Deveto poglavje. ! 19 (Nadaljevan|e.) So, - je rekel zdravnik, — sedaj nam re preostaja drugega kot umakniti se. j Ravnokar wm hotel prositi za tozadevno dovoljenje, — je rekel jfi^(>ot-in pripravljen, tla ostanem preko noči. Prinesel m ta * xrboj >vojo lrajco, katero sem pustil v mali gostilni ob <-e»ti vpotlaj. Ti.ni boui večerjal ter spal. Nal>o bost. naleteli pri Vernem grenak i jn, — je rekel stari mirovni sodnik I5 »ljše jf*. če greste iu večerjate z menoj. — V rt"»uici ste j»r« več dobri, gospod ... Razventega si mamo dosti | oveiiati in ostali boste pri meni |.1 eko noči. Vz.-li tm-ir hruju uočno »rajco, ko pojdetiio miliiu go- - • 1 stilne. bom vzel s seboj, doktor. — jt nadaljeval gospod Planta. «*-e hočete ali ne. Nik a rte reči ne. Če hočete iti v Corbeil ic danea, vas odvedemo tjakaj po večerji. Delo pritrjenja pečatov je bito hitro zaključeno. Ozke proge pergameuta, pritrjene z velikimi pečati, se je pritisnilo na vsa vrata iti tudi na predal pisalne mize. v katerega se shranilo predmete, namenjene za preiskavo. SKRIVNOST ORCIVALA. DETEKTIVSKI ROMAN. Francoski spisal Emile Oaboriau. — Za O. K. priredil O. P, l Gospod Lekok je bil potrpežljiv človek, a ne tako potrpežljiv kot si mogoče mislite. Razkačen od način Bap^stpvega pripovedovanja, je položil na tla svojo culjo, prijel služabnika za desno roko, mu pokazal zelo gibčno palieo, katero je držal v drugi roki.ter reke!: — Poglej to. deeko. Č*e se ne boš podvizaj, že veš, kaj te eaka. To je bilo vse. kar je rekel. Služabnik se je strašno bal tega majhnega, plavotasega človeka s čudnim glasom ter močno pestjo. Vsled te«»a je hitro nadaljeval ter se pri tem A*e«*krat ozrl na palico Lekoka. ! — Gospod je imel napad vrtoglavice. Cela liiša je bila v zmešnjavi. Vsi so izgubili glave, z izjemo mene. Padlo mi je v glavo, da I je treba iti po zdravnika in odšel sem po dr. Gecdrona, o katerem | sem vedel, da je na gradu. Na cestnem vogalu pa sem srečal Robe-Jota. ranocelnika. — Sledite mi. — sem mu rekfrl. — On se je pokoril On je poslal vse služabnike proč ter izpustil gospodu kri na obeh rokah. Kmalu nato je pričel gospod dihati, rato odprl oči in pričel tudi govoriti. Sedaj je zopet popolnoma pri sebi ter leži na sofi v sprejemni sobi Rekel je. »la lioče videti gospoda Planto in jaz____ i < — In gospodična Lavrencija f — je vprašal Planta s tresočim se glasom. — Baptist je zavzel tragično pozo. i (Dalje prihodnjič,) Razne vesti. Odtiski nog, ki naj služijo identi- i Akaciji. j | V miu.igih porodnišnicah, da' obstoja v tem. da se naipravi od vsakega novorojenčka odtisk uo-j žice kar je jako lahko in se je izkazalo za ravno tako sigurno, kot so to bili doslej odtiski prstov. I Pot japonskega prestolonaslednika v Evropo — prevara. i Londonski list "Daily Mail** prinaša seirzacijonalno razkritje, češ, da japonski prestol oaia.se Kl-nik. ki namerava prepotovati vsa evropska glavna me*,ta. v resnici niti ni pravi prestol on »'Jedjiik. I Pravemu prestolonasledniku so politični krogi onemogočili pot o-' vanje. Ker pa je bilo potovanje. .iap«.nsko}*a pi"e?itoh»naslednLka že določeno in najavljeno. oblast i | zaplenile dolgo pred otlpiktova-nje:u \-ve slike japonskega presto-j lonaslednika in st1 je določila neka dripga oseba dvora, ki naj pre- ^ potuje mee-rto pravega prestolona-sl.Mlnika p«xl njegovim imenom yrlavna mesta Evrope. Kdo bo Vesn.oev naslednik v Parizu? | Sarajevska "Hrvatska Sloga" prinaša iz Belgrada sledečo vest: " političnih krogih se govori, da naj bi zavzel mesto našega poslanik:: v Parizu dr. Ante Trumbič. ali ta želja v vladinili krogih ni ni«šla razumevanja, marveč je dila odpor, ke** je dr. A. Trumbič glasoval proti centralistični list avi. ADVERTISEMENTS. KRETANJE PARNIKOV KEDAJ PRIBLIŽNO ODPLU JEJO IZ NEW YORCA. » luni. — Havre AQUITAN1A .27 loll. — Havra KROONLAND m luni. — Cherbouro ' PARIS I Z1 jull. — Tr»t OLYMPIC t5 luni. — Cherbourg CALABRIA 27 lull. — Trst CALABRIA 27 Jui|a — Tr»t KROONLAND 30 )ult. — Havre 2 JUni" ~ Tr*1 WASHINGTON 30 ,ull. _ ^herbour* BERENQARIA 90 lun. — Cherbourg ROUSILLON 2 avg. — Havre POCAHONTAS SO luni. — Mnoa ADRIATJC 3 avB- — Cherboum RYNDAM .2 Jull. — Bouloqne LAFAYETTE 3 avg, — Havre LAFAYETTK 2 lull. — Havre FRANCE 4 avo. — Havre •XEELAND S lul. — Cherbourg MAURETANIA 11 awB. _ Cherbourg AQUITANIA S lul. — Cherbourg LA LORRAINE 6 avg. — Havre LA LORRAINB • Jult. — Havre CANOPIC 9 avg. — Genoa ADRIATIC • lull. — Cherbourg BELViDERI t1 aug. — V,^ ^w I .,U.,,V ~ HtVr« BERENGARIA 18 avg. _ Cherbourg PRES. WILSON 9 lullla — Trei BOURDONNAIS 9 avg. _ Havre FINLAND 9 lull. — Cherboum AQUITANIA 23 ayq. — Cherbourg CRET1C - 12 lull. — Ger.ea ZEELAND 6 avg. — Cherbourg MAURETANIA U Jul. — Clterbourg OLYMPIC 13 avq. — Cherbourg LA SAVOIE 14 lull. — Ham LA SAVOIE 13 avg. — Havre P. MATOIKA V4 lull. — Genoa t LEOPOLDNA 16 avg. — Havre LAPLAND 16 lull. — Che-bouro , PARIS 17 avg _ Havn OLYMPIC 1« lull. — Cherbourg ! LAPLAND 20 av„. — Cherbourg ARGENTINA 21 juN. — Cherbourg la TOURAINE 20 avq — Havre »AXONIA n lull. - Cne,bour. AQUITANIA 23 avg. — Cherbourg AMERICA S3 lull. — Cherbourg AMERICA 24 avg. — Cherbourg FINLAND 23 lull. — Hwn FRANCE 25 avq — Havre ROCHAMBEAU 25 jull. — Havre WASHINGTON avg. — Cherbourq LA TOURAINE » l"_M. — Cherbourg ADRIATIC 31 avg. _ Cher^-ou.a Glede cen za voxne listke in vse dru^e pojasnila, ob m L te re n* trrdko -RANK SAKSER STATI? BANK 8? CsrtUndt St. New \ortt. NAREDBA GENERAL. ! JU60SL KONZULATA V«ak bo lahko dobil potni list, kdor ima dokaze, da j 3 v rcsnici jugoslovanski podanik. Soglasno z zadnjim odlokom ministrstva zb zunanje zadeve bo konzulat izdajal potne liste vsem iržavljanom kraljevine Srbov,-Slovencev in Hrvatov, ki bodo I svojim prošniam za potni list pri- j Jcžili tndi zadostno dokaze o ju goslovanskem državljanstvu. Ko se bo konzul nt prepričal, da *o predloženi dokMmenti pristni n radostni, bo dobil prosilec potni list. V slučaju, da bi pa nastali kaki pom'sl^ki, bo izdan potni list iiele z dovoljenjem ministrstva. Ker je število prosilcev ogromno in t vsakim dnem narašča, ni kcnnlatu mogoče takoj opraviti vsega dela, toda polagoma bodo priOi vsi na vre*o. Nihče naj ne kopi iifkarte prej, p redno se osebno ne zglasi na konzulatu ter dobi potni list. V vsakem drugem slučaju ne bo konzulat prevzel nobene odgovornosti za čakanje v New Yorku i.'' Če ladja, za katero so vzeli karto, odpluje brez njih. V dokaz sdržavijans*va je treba predložiti: stari potni list, domov-oico, vojaško knjižico, delavsko knjižico, krstni list ali potrdilo okrajnega sodišča v starem kra-' ju. Kdor tega nima, bo dobil potni list sele s posebnim dovolje njem iz ministrstva. American Line Direktna služba NEW YORK Y HAMBURG "Veliki in iroderni paroikl na dra vijaka. MINNEKAHDA (novi) 30. jnnija samo tretji razred MANCHURIA .. ..14. julija MONGOLIA ........ 28. julija Red Star Line NEW YORK - HAMBURG 6DANSK- UBAVA SAM LAND ........ ?.6. julija (f-iiiiio it. razred.) Vprašajte pri pisarni koupanlje 9 BROADWAY NEW YORK ali pri lokalnem agentu.