—* 229 •— Krčmar Martin. Napisal J. P. ^|^^^^^~| b cesti mu je stala krčma, ob cesti brez konca. Ozri se \g^.s^jy!z\ ^M navzgor: bela črta; navzdol: bela črta. Cesta vsak dan, ¦J*^f'L$^*v ¦ vsa^° n°č> cesta v poletju, cesta v zimi. II !/l' $L 3 II ^a Je sec*e' ^rčmar Martin za omreženim oknom, W^iir*ilfiL Jk se(*el> ^0 mu Je bilo dobro. jj^jl^^^^^ Voznik je pripeljal, konja sta postala. Kot gora je naložen voz, naložen visoko in široko, kot gora, ki ne more naprej, kot velikan, ki čaka mirno. Da, gora iz mehkega, sočnega sena. In čujte, kako da bi šel voz mimo in naprej, voz, težak in obremenjen, kako da bi vozila dva konja, shojena in spenjena tako, da je zadnjo reber pena kar v plasteh padala v suhi cestni prah! Kako vendar! Vem, da ne moreta dalje. Saj je voznik dobro videl, kako je šel hlap nad živalcama, ki sta vlekli z zadnjimi močmi črez kamenita tla, saj mu še dobro zveni v ušesih skozi prašni zrak žvižganje biča. Popolnoma prazna cesta: ne hiše ne drevesa; časih pobeljen grm in časih pokončen kamen in časih visok drog. To bi bilo vse! Zato pa je skoro čudež, ako zraste iz globeli hipoma nekaj velikega. Zraste streha, se vzdignejo zidovi in v zidovih okna. Cetudi le to in nič več, vsekakor skoro čudež! In da ne bi voznik pognal in da ne bi pridržal ter ustavil konj, ali je mogoče sploh verjeti! Prazno je na cesti, a voznikov glas skričan, skoro hripav, a v grlu žeja, globoka žeja; ni čudno, da ustavi konja, pa da stopi trda hoja v kamenito vežo. Eden več pri krčmarju Martinu, eden več z vzdignjeno glavo in osornim glasom: ,,Martine, vina daj, vina!" . . . . »Martine, vina ..." Martin je uren. »Vina?" In že je na mizi, črno in močno, da se ga voznik ne more ubraniti, da se vtope njegove oči, da se pogreznejo žejne do samega glad-kega dna. BNe vem; škoda hvaliti, škoda hvaliti, čeprav je voznik tudi v žeji iz-birčen. Pa saj ga poznaš, Martin! Poznaš voznika kakor on konja, poznaš cesto in žejno grlo, poznaš dobro in bolje bo, da molčim!" Pa udari z bičem ob tla, da vstane prah iz preperelih desak, pa pije, da raste žeja z vsakim požirkom. ,,Še, da tni ne zraste žeja črez glavo in da se konja spočijeta; pre-dobri živalci, da bi ju gonil brez usmiljenja črez cesto ..." In tako se vrste vozovi črez cesto; naložen na vse strani prihaja in odhaja voz. V vzdignjenem prahu bič, bela kolesa in daleč nekje ropotanja zadnji glasovi, vozniki žejni in veselejši, a krčmar Martin zadovoljen, zado-voljen in razpoložen. Besede so krepkejše in goste: odkod toliko besed? Odkod? —« 280f •— Nov vrelec z novimi koraki v veži: eden več pri krčmarju Martinu, eden več z vzdignjeno glavo^in osomimi gfasomr nDaj vina, Martine, vina!u Martin ni truden; skozi zrak, zgoščen, da bi ga rezal z nožem, sliši! Ne moti gff; šum in> mu; ne zastane noga: Panj^ a panjtnjp vajen;; par. prida' ura^ liitro pride. im več:: vozovi odvozijo v mrak. in: voznike oBjame cestfej Morajo naprej, po»cesti navzgor; navzdol. Konji>so spočitiiin ne hranijpi sil} zato beže, treže: pred bičem. Visoko. črez vse pa zvezde im skozi nje noč irr na očeh trudna teža. Zatnan bi; iskali lučh v temi-irr zarnan-hitel. zan svetlini! dnevomi; dhevai ni daleč naokrog. Nii več sveilih barv v glbbočihi zapada, nii soinčne svetlobe podnebam:. Visoki? obrisi poldanskih gričev so se umak-nili; v tema im sei zenačili; z njo in zato nii moglo oslali nič; nič. raren orne siene:.... V' nofc paa in« v samotoi atopi Martinova* suhola>; zalopljena je vnara* šeanja mini^ zavitai v. ne.vidhosi: Prav. kekor izbrtsana-' \z> pokrajine. In ko bi jori videl;.ka;ko sb. je: izgubila. zvečer in ko bi: imel drugo< jiitfo stopiti tam mimo} patbi gotovo, rekel:: ni mogače, da staji suhota še danes! Ali suhota stoji trdno; krčmar Martin pai s peirokjko. v lbvici. Niso vei adprtai debela vrata. k; njemu;. zak4bnil< jih je in zasunilj. aaklenil, ključ p* spravih. Te3«o bi; bila> da-Martina in težko* doključa'. zadhje železno okno je pairesei krčmar z: dolgo rokov a vsaiko drfiiza stojmož.. Ni mogoče do; Martinai! Qm pa^ s petrnlejfccnnavzgDr: v. vsak kotiček mora* pohiteii svetlotte in še črez pod in še črez strop. Saj se Martin ne boji, saj- ima roko./in-imai piaoa;:tudi dvehi bi; se: nt bašJ: A\ kaj* ko: bi jihi pri^o več?' TiHa in: neopazno skazi &nino,.vefi; ko bii jih-. prišlo, bosih; ins pri-pravljenimi mišicami! Kaj potem, Martin? Kaj? Zaklenil je suhoto, zaklenil dobro- šer seb&- Se je luč* zraven njega, še trenutek samo~> in ne. v^eč. KrčmarMkrtin-mislil T6 in ono gre mimo njegovib težkih očr• s plašno negotovostjo, pa se z brzino izgublja v temo in skozi temo. Čemu bi mislil?' Čemu bi: mislil, saj se ne irplačar'.' Noč je- in povrtiu še pozns noev čemu, pavejte, čemu naj bi mislil? Ali raisli se grmadijo; vedno višja je njih gora in še prihajajo, šte-vilhejše in nenavadhejše. Martin se jih brani, a prazen mu trud'; Martin se ne more ubraniti; vse bi zvrnil s sebe, vse te nevabljene gostfe, toda roke nočejo. Ptav kakor da ne bi poznale dela: nočejo, pa je! Z životomi bi se uprl, da bi vse zropotalo z njega, a život. ne more; Riiklenjen jp in noge. so^ tudi priklenjene. Vzdignil bi se visoko, da bi za-zvonila veriga z njega, a odkod naj mu. pridejp moči? Težko>diha Martin; težje in težje, in. pot mu stoji preko čela. Tiho! —< 291 ~— rGredo ali vsege snra. .Pod ikaraki škripljejo lesene stop- nice, ki se hočejo vsak čas sesutj, ,a mihče se ne ustavi; naprej navzdol, spredaj tema, zadaj tema. In v temi in globočini te bodo, Martin, izgubili in ne boš vidžl -s6lnca vso dx>lgo 'večrrost. Le TeiTa.pomoč ti še ostaja, aali zalostna pomoč, ki'ji rii mogo^če verjeti. Le ena pomac.'%aj, ko bi spaljro- ¦Tidčni voznik niimo'tvoje krčme,'ki 'pa :že 'ne more tiiti več tvpja, vcnnik -ali 'pa tatii -ttruga duša,:ki *bi *te ^ltšala v vsi nesiečf? Martin, Le cana;pomoE: "kričl! * In 'Martin je zavpil, tte so se protrešle grede v -štrehi. JWbro ,\e. iiilo; še enkrat in še 'erikTat!Tako-se j« tresla torej 'hiša v'krčmarjevi zadnji uri, -b riittče'rii mog^l šifšati v samoti in Skozi glbboko nor. 'Maftin, :krčmar, tvo|e Tomanje -gre 'k zadnji postaji. 'Hlad te bbjame in mraz čutiš -skoži iivx>t. Totia ne bo dih angela smrti, tudi rre stratroba po- ^lednje ure! Nikakar ne; -iz gcrtkote -so te potegnili -niepravfčrifki, ko ši jih 'najmarij pnčakoval, iirte-spravili^po stopnicah navzdbl do kleti in tto sotiov. Najbrže zato, da'bi jitn dal-pijače s svojo rtko, ko si jim vendtrr obljubll. —o-i 232 *-»-— Najbrže! A ne daj nič, ne zaslužijo grešniki! Nič jim ne daj, niti kapljice, če se ne poberejo in te poiščejo ob svetli uri in ob taki priliki, ko bodo njih mošnjički bolje poznali svojo dolžnost do lepih Martinovih buč. Tako je, nič ne daj! Ej, Martin, ti si pa že visoko! V resnici. Osem rok ga je vzdignilo nad obširno kadjo v kotu, ki ga je napol osvetljevala petrolejka, osem rok in z njimi se je dvignil smeh, ki se je kar tolkel ob vlažnih stenah. Do-ločeno je, nobene misli več! Pa je zabobnelo. Kakor dolg in širok je ležal Martin pred posteljo in se v trenutku zbudil; sto misii mu je pohitelo skozi možgane in še drugili sto. Z roko je potegnil črez oči, ali videti ni mogel ničesar: še dolg kos noči je bil napoti. Vstane Martin in prižge luč; zasvetilo se je: nikogar nikjer. In tudi na stopnicah nič in tttdi v veži živg duše. V vsak kotiček je pohitela svetloba, v vsak kotiček in še črez pod in še črez strop: vrata zaklenjena in zasunjena, a okna zaprta, trdno zaprta do jutra. Vse zaprto in varno. Še do kleti je stopil krčmar Martin, tiho in oprezno. Prisluškoval je na vratih in dolgo zadrževal dihanje in ni se premaknil. Skoro se mu je zazdelo, da sliši pritajeno govorico in takoj se je začudil, kako malo je ta govorica podobna onemu drznemu smehu, ki je šel ravnokar od njegove sobe navzdol po vseh stopnicah. Zazdelo se mu je, začudil se je in v istem trenutku s truščem odprl močna vrata, ki je za njimi čakala dolga vrsta sodov. Nikogar. Pa se je dvignil smeh in udaril na vlažno steno in se odbijal v na-sprotno; tresla se je roka s petrolejko in tresel se je krčmar Martin od vrha do tal, zakaj smejal se je, kakor se je znal smejati le on . ..