Gospodarske stvari.
Dobra setev, dober pridelek.
Vsak umen kmetovalec premišljuje, kako bi več pridelka na svojem polji dosegel.
Odgovor na to vprašanje je labak, in sicer ta, naj 1) na prav obdelano zemljo 2) dobro seme 3) pametno seje.
Kdor dobro obdelane zemlje ne pripravi za setev, tak trati seme. Dobro obdelana zemlja je podlaga dobremu pridelku, ako ne pritisne kaka vremenska uima.
Drugi pogoj dobrega pridelka pa je dobro seme, tretji pa pametna setev o pravem času. Katero seme pa je dobro? — Dobro seme je tisto, ki je popolnoma zrelo, čegar zrno je veliko, težko in celo, pa čisto brez plevela in zdravo. Naj se zato ne jemlje seme od rastlin, ki so komaj začele zoreti, pa tudi ne od takih, katerih seme je prezrelo (mrtvo, zrelo). Le dobro seme ima močno kal, taka kal pa, ko začne gnati, potrebuje prvega živeža, kakor žival od matere: v zrnju iz moke in žlezca njegovega, dokler koreninice dosti moči ne zadobc, v zemlji sami si živeža iskati. Zato so tudi manj dobra taka zrna , ki so prijulačvi poškodovana bila in niso cela.
Ce je seme prezrelo, kali počasi in neenako, nekatere rastline iz njega so močne, nekatere pa jako slabotne. — Zarad semena je pa še dalje to opomniti, da se vzame od takih rastlin, o katerih skušnje učijo, da so primerne podnebja tistega kraja, kjer jih sejemo.
Izprva dobro seme pa se spridi in kaljivost zgubi, Če ni dosti posušeno ali če je v mokrotnem kraji hranjeno bilo, da se je na kupu zgrelo in oprhnilo, ali pa, če je preveč posušeno bilo, na priliko, na vroči peči, ali če se ga molji lotijo in mu moko sned6.
Gledati je pri setvi tudi na pravi čas in ugodno vreme ob setvi. (Jas mora biti primeren rastlini, katero hočemo pridelati, — primeren podnebju, o katerem ima rastlina rasti, in pa zemlji, kjer jo sejemo.
Star pregovor je že: „o pravem času sejano, je na pol gnojeno." Za navadna naša žita velja to, da se sejejo v suhem, pa vendar ne presuhem, a tudi ne pri mokrem in mrzlem vremenu; — za jesensko setev je zgodnja setev, posebno pšenici, tembolj potrebna, Čembolj je zemlja vlažna, mrzla ali malo rodovitna;   —   pri  spomladanski  setvi se   na   suhi
zemlji bolje sponaša bolj zgodnja setev, v vlažni in mrzli zemlji pa pozneja setev.
Kedaj naj se pa več, kedaj pa manj semena vzame, tudi je odvisno od podnebja, dobre ali sla-beje zemlje, od časa setve, od namena pridelka in pa tudi od tega, kako se seje.
Semena več je potreba v mrzlih krajih, — več ob suši setve, kakor pa pri vlažno gorkem vremenu, — več pri pozni setvi v jeseni in spomladi, — več pri težki, mokri in slabo pripravljenem zemljišču, — več na slabo pognojenem in ne Čisto izoranem zemljišču, — več pri zrnju nepopolnoma dozorelem in ne dobro ka-ljivem, — več, če se seje z roko, kakor če se seje z maŠino.
Setev ne sme preredka biti, to je ne taka, da več praznih plaz ostane na njivi, kjer potem plevel raste. Al tudi pregosta setev je napačna, ako je taka, da je ena rastlina drugi na poti krepki rasti.
Veliko ležeče naposled je tudi na tem, kako globoko se seme pri setvi v zemljo položi, kar mora primerno biti lastnosti semena, ali je namreč bolj težko ali bolj lahko, da težje ali lože prerije zemljo, kedar začne kal poganjati. Čem bolj težko je seme, tem globokeje sme pod zemljo priti, — lahko seme pa se zato mora bolj plitvo sejati.
To so glavna pravila, katerih je treba se držati, da kmetovalec pridela, kar največ je mogoče na svoji zemlji.