ARODA
List slovenskih delavcevy Ameriki.
POZOR, NAROČNIKI...
Naročnikom Mfiwnft—. d« ve« ne pobijamo potrdil ta poslano naročnino. Zadostuje potrdilo poleg naslova na listu— do katerega dne, meseca In leta je na-roinina pltfana	Uprava.
TELEFON: OHtbta 3-1242	Intend as iaoond Clan Matter September n, 1903, at the Poet Office it Mew York, K. Y„ uder Ask of Oongnas of March 3. 1879.	TELETOM: Clltlm l^iau
No. 277. — Stev. 277.	NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 27,1937 — SOBOTA, 27. NOVEMBRA 1937	Volume XLV.—Letnik' XLV.
POSTA IN BRZOJAV V SANGHAJU V JAPONSKIH ROKAH
Mir pred velikimi boji na Španskem
JAPONCI PRAVIJO, DA NE BODO PREJ ODNEHALI DOKLER NE DOBE KONTROLE NAD VSO KITAJSKO
Japoncem se je zopet posrečilo prebiti kitajsko črto. — Letaki bombardirajo umikajočo se armado. — Čankajšek za zanaša na pomoč Rusije, Carinska kontrola v Sanghaju je poostrena. — General Matsui napoveduje podom Cankajše-kovega režima.
SANGHAJ, Kitajska, 27. nov. — Japonska jc danes prevzela v Sanghaju kontrolo nad vso poročevalsko službo. S tem je toliko rečeno, da je Kitajska v tem oziru odrezana od ostalega sveta, kajti vsa njena pošta in brzojav se koncentrirata v Sanghaju.
Poštni in brzojavni urad so zasedli japonski vojaki. Vse brzojavke so podvržene najstrožji cenzuri.
Nadalje je bila kontrola nad carino znatno poostrena.
SANGHAJ, Kitajska, 27. nov. — Japonsko vojaštvo prodira dalje v smeri proti Nankingu. Ceste so prazne, in vojaštvo ne zadeva na odpor.
Vrhovni poveljnik japonske armade, general Matsui, je izjavil, da Japonci ne bodo prej odnehali, dokler se ne polaste kontrole nad vso Kitajsko. To jim bo prej ali slej uspelo.
Istočasno je Matsui napovedal skorajšnji padec Cankajšekovega režima.
SANGHAJ, Kitajska, 26. novembra. — Japonska artilerija, vojaški in municijski vlaki so prehiteli japonsko infanterijo, ki je v dveh dneh prodrla tako daleč, da -ni imela nikake zveze z ozadjem in cela armada je pričela razbijati kitajsko obrambno črto daleč zapadno od Sanghaja.
V četrtek ob 8 zjutraj so Japonci zavzeli važno utrjeno mesto Vusih, blizu severnega obrežja jezera Taj ter so s tem zdrobili najmočnejšo obrambno črto pred Nankingom med Vusihom in Kian-(gnom ob reki Jangce.
Kitajci še vedno drže Kijangin, ki pa je izpostavljen japonskemu artilerijskemu ognju.
Vusih-Kijangin obrambna črta je bila prebita r>a razdaljo 15 milj in japonska armada je že prodrla I 3 milj pri zapadu.
Sedanje bivališče in gibanje I 7 kitajskih divizij, ki so sestavljene iz polkov iz provinc Sečuvan, Hunan in Junan in ki so dospele v Nanking pretekli teden, je velika skrivnost.
Divizije so odšle iz Nankinga protf vzhodu in jugovzhodu, toda japonski letalci jih ne morejo najti. Kot poročajo japonski letalci, vse kitajske čete beže proti Zapadu od Vusiha.
Po zavzetju Hučova prodira japonska armada ob zapadnem bregu Taj jezera proti Vuhu ali Nankingu.
NANKING, Kitajska, 26. nov. — V razgovoru z inozemskimi časnikarskimi poročevalci je marali C ankajšek rekel, da se bo Kitajska borila proti Japoncem do zadnje pedi zemlje in do zadnjega moža, navzlic temu, da japonska armada prodira proti bivšemu glavnemu mestu Nankingu.
Rekel je, da bodo Nanking branili do zadnjega in da je prezgodaj o tem govoriti, ker so Japonci še daleč od mesta.
Na vprašanje glede ruske pomoči je Cankajsek odgovoril, da pričakuje Kitajska, da ji bo Rusija pomagala v okvirju Lige narodov.
HONGKONG, 26. nov. — Japonski letalci so dvakrat bombardirali Kanton-Kovlu železnico, toda napravili so le neznatno škodo.
ZALOŽNIK UMORJEN
V HOTELU
Zločin je še vedno dvomljiv. — Predno pa je Kendalla zadela smrt, je mnogo pil.
V svoji sobi v Hotel Madison v New Yorkn je bil najden mrtev bivši mornariški častnik Claude H. Kendall, ki je bil KI let zelo podjeten in uspešen založnik knjig, toda je njegova trgovina prod dvema letoma propadla. Truplo je kazalo inuogo oteklin, ki morejo izvirati od udarcev, okoli vratu pa mil je bilo ovita rjuha.
Zdravnik dr. Gonzales ni lintel povedati svojega mnenja glede vzroka smrti, dokler truplo ne bo raztelešeno. Truplo je našla neka črna sobarica.
Kolikor je bilo do sedaj do-gnano, je Kendall ves dan precej pil in je bil z v ere r v družbi z založnikoma Johnom Sou-tliom in J. B. Raillyjem. Kot pravita, sta Kendalla srečala v sredo že pijanega in sta šla »kupno ž njim v Soutliovo sobo v istem hotelu, kjeer so že dalje pili.
Ob 1130 ponoči sta peljala Kendalla v njegovo sobo in sta ga položila v posteljo.
Kot pravijo hotel, uslužbenci, je Kendall pozneje zopet šel iz hotela in se je vrnil z nekim neznancem, katerega do sedaj policija še ni mogla najti.
Kiehard Barrj- in njegova žena, ki stanujeta nad Kendallo-vo sobo, sta izpovedala, da sta, ponoči slišala velik ropot, ki je bil podoben pretepu. Ker pa m nikdo klical na pomoč in je ropot kmalu prenehal, nista o tem ničesar poročala, dokler ni bilo najdeno Kendallovo truplo.
Kendall je bil obut, ko je bilo najdeno njegovo truplo. Klokuk in suknja pa sta ležala poleg trupla.
MACHADA SO
ARETIRALI
V neki newyorski bolnišnici so včeraj ameriške zvezne oblasti formalno aretirale Gerar-da Maohada, svoječasnega predsedniki republike Kube. Ko je izbruhnila leta 1OT na Kubi revolucija proti njegovemu režimu, je ^lachada pobegnil iz (ležeie.
Iz bolnišnice ga niso odvedli, pač Ih> pa zastražen, dokler ne prestane ojieracije, kateri se bo te dni podvrgel.
Aretiran je bil na zahtevo sedanje kubanske vlade, ki ga js obtožila nrnora. poneverbo in celo vrste dragih zločinov.
Njegov odvetnik je rekel, da je bila aretaci ja jnivsem brez-potrebna, ker je Machado vodno pripravljen, da ga zasliši-
DEMONSTRACIJE PROTI VLADI
Zaprte so vse trgovine in Šole. — Mladinske skupine v Libanonu so bile razpuščene.
BEIRUT, Libanon, 26. nov. — Po cekun Beirutu je v teku stavka proti vladi; vse trgovine in šole so zaprte.
Policija pa je bila na to pripravljena in je prišlo le do nekaj malih izgredov, v katerih sta bila ranjena en moški in ena ženska, ko je bila policija prisiljena streljati.
Stavka je posledic« uOgotf-kov v nedeljo, ko je bila ubit:«, ena oseba, nad 50 oseb ranjenih in več sto aretiranih, ko so se Labanouci spopadli s policijo. Do demonstracij je prišlo, ker je vlada razpustila dve vodilni napol - vojaški fašistični mladinski organizaciji, eno krščansko, po imenu KI Kataib in eno muslimansko, po imenu El Xagada.
Dopoldne se je zbralo več tisoč mladih fantov, večinoma dijakov, na trgu pred vladnim poslopjem. Ko se je s svojim avtomobilom pripeljal nadomestni visoki komisar, so demonstranti od njega zahtevali, da izpusti aretirane demonstrante, da je kabinet odslovljen in palrament razpuščen.
Ko se je pripeljal mimo pred sednik poslanke zbornice Petro Trad, so demonstrant je kričali : "Doli s Petrom! Doli s parlamentom! Doli z ministri!" in so na avtomobil metali kame-nje.
Demonstrant je so nato odkorakali prod hišo maronitskegu škofa Moubarraka in pričeli kričati, nakar se je škof pokazal na balkonu ter je imel o-gnjevit govor, v katerem je o-<tro napadal vlado in parlament ter je izjavil, da se ne bo nehal boriti proti vladi, dokler J po|M))notna ne vstreže zahtevam Libanoncev. Rekel je t ud', |da jo sedanja libanonska vlada I uajdabša, ker so ne briga za potrebe ljudstva, toda je pozival prebivalstvo, da se vzdrži vsakega nasil ja.
ARETACIJE ZAROTNIKOV V FRANCIJI
Gen. Duseigneur je bil aretiran v Parizu. — Aretiran je bil tudi bankir Deloncle.
PARIZ, Francija, 26. nov. — General Edouard Arthur Duseigneur, bivši atašej zra enega ministrstva in bankir K. Deloncle, ki sta bila voditelja tajne družbe Cagoulards, se nahajata v ječi. General Dusei gueur je bil aretiran v nedeljo zjutraj iu je bil poslan v San-tf Prison kaznilnico.
Detektivi so bili presenečeni, ko so na glavni ulici Pariza kmalu popolnoči našli Delon-elea, o katerem so domnevali, da se nahaja v Rimu. Detektivi so mu sledili do hotela, kjer je začasno stanoval
ST0TIS0Č FRANCOVIH VOJAKOV BO ZAČELO NOVO OFENZIVO
SALAMANCA, Španska, 26. novembra.—Na bojni fronti vlada mir, toda v tej tišini se general Franco pripravlja na veliko ofenzivo. Mnogo Francovih polkov, ki so se bojevali na severu, po-riva, toda na krajih, od koder morejo biti v kratkem času poslani na fronto.
ITALIJA NI Z ABESINIJO DOSTI PROFITIRALA
Vplivnim Italijanom je žal za maršalom Grazi-anijem. — Rim je oviral razvoj Abesinije.
vana, je vendarle neprijetno zadela vplivne Italijane v Abo-siniji. Maršal Graziani je imel velik vpliv in je bil prava oseba na pravem mestu. ,
V nadaijni preiskavi zarote,^ nomulmu ki je imela namen strmoglav.-1 ^ ,kra,ia inarAala _ ti sedanjo vlado in postaviti !ddfo Grazianija z vojvodo monarh is t leno diktatorstvo, jo A<)gt ^ nj bi,a Iiepri&|ko. bil aretiran tudi arhitekt P. Parent, v čegar kleti je policija našla strojnice in mnogo drugega orožja in munieije.
Policija je preiskala tiskarno lista "Courier Royal", ki je last Pariškega vojvode, sina pretendenta na francoski cesarski prestol vojvode Guise.
Vojvoda de Guise in Pariški grof pa sta na gradu d'Anjour blizu Bruslja zanikala, da bi bila v kaki zvezi s Cagoulards, ali pa bi bila na kak drug način zapletena v zaroto, da bi bila postavljena inonar,,:-f;čna vlada v Franciji.
Grof Hubert Pastre, proti kateremu je bilo izdano zaporno povelje, se je vrnil iz Madžarske, kjer je bil na lovu na divje prašiče in se je prostovoljno zglasil na policiji in je bil takoj aretiran.
i Fašisti so prepričani, da republikanci v doglednem času , ne morejo pričeti z novo ofen-jzivo in da jo mora p-^Tti general Franco.
| Fašistična armada, katero cenijo na 100,000 mož, se stalno I premika, kakor tudi muuicija. I Zelo pa ovirajo pošiljanje vojaštva na fronto porušeni mostovi. Fašisti pa delajo s trdno voljo in pri tem zelo pomaga lepo vreiue, ker hočejo pričeti z ofenzivo, predno Driene padati sneg.
Nad orne- MADRID, Španska, 26. nov. Ko- ~~ (>li(),i Poldneva je V2 fašističnih neroplanov nepričako-vano napadlo Guadalajaro in vrglo okoli 120 bomb Do večera je bilo najdenih 15 mrtvecev.
Pri Guadalajari so bili v marcu Italijani poražeui in vsak Španec ve, da se hoče za Maršal Graziani bo sredi do jto Mussolini ravno pri Guadalajari maščevati. Najbližja fronta se nahaja 20 milj od
( DŽIBUTI, Francoska Soma-
\ >!••	1	VI.,
cembra odpotoval v Riin in u pa, da se bo z osebnim razgovorom z Mussolinijem sporazumel o resničnih potrebah A-besinije iu o pravem postopanju Rima v Abesiniji-
Že dalje časa j'- vmešavanje Rima v Abesiniji zadrževalo razvoj in napredek dežele.
Alessandro Lessona, ki je bi! minister za italijansko Afriko, je bil največ odgovoren za nc-povoljne razmere v Abesiniji. 20. novembra pa je Mussolini odpustil Lessouo in je sam prevzel ministrstvo za Afriko in italijanski uradniki v Addis Ababi upajo na boljše razmere.
Izboljšanja v notranjih zadevah ni še nikjer opaziti. Nedavno so vstaši razdejali cesto med Addis A babo in Jimnio 50 milj od Addis A babo. V,»Jed te-
Agenti Surete Nationale, ki so aretirali Evgena Deloncle, pravijo, da jo Deloncle ustanovil tajni revolueijonarni odbor, ki je hotel z oboroženo silo ovreči republiko.
Polici ja noče naznaniti, koliko orožja je bilo zaplenjenega'ga mora promet stražiti voja-
Guadalajare.
Z ozirom na poročila zadnjih dni, da se obe stranki na Španskem pogajate za mir, je republikanski poveljnik general .Jose Miaja rekel:
"Xikdar ne bo sklenil nobenega sporazuma s španskimi izdajalci, ki so dovolili tuj vpad v deželo, dokler ta sporazum ni sklenjen na podlagi naše popolne zmage, da se uporniki brezpogojno preda jo republikanski vladi. Imeti moremo samo eno geslo: "Španska za španski narod in izgon za vse, ki so vpadli v našo ze rnljo."
NI BIL ROPAR, PAČ PA PES
TKRRA BELLA, Ca!., 2f». nov — Ko je prišel poštar M. Drake v postni urad, je dobil vse razmetano. Šipa pri oknu jo bila ubita. Takoj je obvestii oblasti, misleč, da se je završii rop. Policisti so pa dognali, da se je bil v poštni urad zatekel l*es, ki je nekaj časa divjal med mizami in po mizah, nato pa >kočil skozi okno.
po celi Franciji, priznava pa, da bi bilo mogoče ž njim oborožiti več tisoč mož. Taka armada, ki bi, oborožena z modernim orožjem, udarila na dan iz kanalov, bi se mogla naglo polastiti vseh oblasti in odstaviti republikansko vlado.
Pri preiskavi Delonclejevega stanovanja je policija našla popolni načrt pariških kanalov, po katerih bi se mogla pomikati uporna armada
Proti dcportaeiji se bo pa z vsemi eilami boril, ker ve, da bi ga zadela smrtna kasen, če bi stopil na kubanska tla*
POSL DAVIES SE VRAČA
— Ameriški poslanik Davies je odpotoval iz Moskve ter namerava preživeti božične praznike s svojo ženo v Washingto-nn. Na svoje mesto bo vrnil v januarju,
— . «—-
štvo.
V severnih krajih so bili v deževni dobi boji na dnevnem redu. Toda sredi novembra je maršal Graziani odpotoval v one kraje ter je tamošnjega generala nadomestil z drugim.
Gospodarski položaj v deželi se slabša z dneva v dan, kajti domačini nočejo opravljati nobenega dela Iz zanesljivih virov je-tudi znano, da so plače vojakom in delavcem daleč za-ostale.
Ako bo Mussolini dovolil novemu podkralju vojvodi d'Ao-sta več svobodt v upravi dežele, 'bo mogoče z razumno via do sprijazniti domače prebivalstvo z novimi razmerami in dežela se bo mogla boljše razvijati & napredovati,
NEMCI J A BO ČAKAL A NA KOLONIJE
AUGSBURG, Nemčija, 22. novembra. — Kancler Hitler je v svojem govoru naznanil, da ne pričakuje, da bi bilo vprašanje glede nemških kolonij rešeno prej, kot v petih alt šestih letih. Glasno je bilo pozdravljena njegova izjava, da mora Nemčija postati veliko cesarstvo, kot .so Anglija, Francija in Rusija.
Hitler jo rekel, da sedaj svet še noče poslušati nemških zahtev po kolonijah, da pa se bo v nekaj letih navadil na zahteve Nemčije. Po njegovem zatrdilu bo svet še |h> treh letih nasprotoval vrnitvi kolonij, toda v petih letih bodo države našle rešitev tega vprašanja.
Proti koncu je rekel Hitler, da bo Nemčija še bolj glasno , zahtevala kolonije in eret jfli iw bo mogel ojjjdouiti, ______,

_______ jj i
-- ■■■■___.___L.___-
"QLA8 KAAQDA


Glas Naroda
Vnuk Sakm,
AOVDOG
>. President
* f
■r	S*'	„1	- .
New York, SaturdayV Novemfaer 27, 1937
J. Lapaha, Bee.
M flNr,H.l
"SLAB SAIODI (Mm ti fee tapk).
Imrtj mo
Dmj
^ po^ iiti »i
Km čttrt Ma


b Tort a It pol leta •»•< Za limwitfo ■
2« pol leu ....

«7j00 flM

-am Ntrudt" lakaja mkl du
oedelj !■ priolko*
"GLAS NABOOA". »I W. 18th Street. New Ymk. K. I.
Telephone: GHeljea 3—1242

PO ŠTIRIH LETIH	,
Štiri leta so že minila, odkar je bila preklicana prolii-bicijska i>ostava. S preklicioni je bila stoodstotno izpolnjena že v^aj ena izmed obljub Rooseveltove vlade.
Z veseljem laliko ugotovimo, da se zlobna prerokovanja suhačev niso vresničila. Amierikanei niso postali "nezavedna Jolpa pijancev". Baš nasprotno, čut za pravičnost in red so je Še l>olj utrdil v njih.
Prohibieija je bila ustvarila poseben razred — razred gangsterjev in butlegarjev, ki še do danes ni popolnoma za-trt oz roma izstrebljen.
Izza leta 193Ti sc je število avtnih nesreč, povzročenih vsled pijanosti voznikov, zmanjšalo. Ko je bila pijača pre-l>ovedana, je bilo videti na cestah dosti več pijancev nego sc-<i:ij, ko je prodaja alkoholnih pijač postavuo dovoljena.
Z odpravo prohibicijo so pa v zvezi tudi razne gospo-Jarske prednosti
Zagovorniki preklica 18 amendmenta so napovedovali, da bo davek na alkoholno pijačo prine-el vladi vsako leto 7;"A) milijonov dolarjev.
V fiskalnem letu, ki se je končalo 30. junija 1937, je samo zvezna vlada kolektala 58.'i milijonov. K temu pridejo pa h* dohodki posameznih držav in občin. Le še dohodninski davek donaša nekoliko več kot davek na alkohol. In kolektati pa je dosti lažje ter ni proti njemu tako hudega nasprostxa kot v slučaju dohodninskega davka.
Postavna prodaja alkliolnih pijač je pa tudi za industrijo velikega pomena. Pivovarne, distilerije, vinogradniki in gostilničarji so investirali v svoja podjetja milijone dolarjev.
Izza preklica prohibieije porabijo pivovarne in distilc-rije vsako leto osemdeset milijonov bušljev žita. Več stotisoč delavceT je dobilo stalno delo- Carina na importirano pijačo donaša zvezni zakladnici čedalje več dohodkov.
Navzlic temu pa niso dani industriji taki pogoji kot bi jih morala imeti. Prodaja alkoholnih pijač je v gotovih ozi-rih omejena, kar je zaradi ljudskega zdravja potrebno. In baš to je vzrok, da so butlegerji še vedno aktivni.
Distilerije so nakuhale ogromne množine žganja, vsled cesar se je pojavila med njimi uničujoča konkurenca, ki bo i-mela usodne posledice, ako vlada ne določi cen.
Denarne pošiljatve
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
▼ ITALIJO
liliJI I Mi
91 JI
I11JI
Din. m
DUMI
S13S .......... Ur 1M
111»_, Ur m
9 21M .......... Ur m
t I7Jt_Ur UM
tlim_Ur MM
_Ur MM
SB OBNB SEDAJ HITBO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE TODVBtENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
li baijte ptfpt
Izplačila v ameriških dolarjih
* LS
SLOVENK PUBLISHING COMPANY "Glas Naroda*9
N.1
POŠILJATELJE OPOZARJAMO,
jwi paiUjatrak akragte udi
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ3X
/ New York, N. Y.
Kot sem že zadnjič poročal, se je vnšila preteklo soboto v slovenski cerkvi na Osmi cesti poroka mojega prijatelja Frank Kiglerja z Miss Mary
Tihotapstvo bivšega poslanika Bodija
se obravnava zdaj pred beograjskim sodiščem. Obtoženi
Kuau«. Nato se ie tisti vrni SOf ka,kor znal10' Bodijeva so-
gradu. Policijski agent je imel pri sdbi velik sveženj najrazličnejših dokumentov in meti vožnjo je vse spise pokazal Nečujcvu, ki je nekatere, posebno obremenilne listine u-
iMiaui*. i\aio se je tisti ve»vr, '	—>«	;...... —............- v ,
vršila velika svatiba. na stano-jP™^ U<,i->a' trgovec Ivan Ne- nieil, policista pa plaeal za to vanju znanega rojaka Mr. R11- ,jVv in bivši Polici.iski agent]uslugo 5,000 din. Agent Eror dolfa Križ;, nn 01 1 f.««t ififlrt, Stanko Eror h Osijeka. Ob-'pa si je še sam vzel nagrado
v obliki dragocene doze za ci-
dolfa Križa na 214 East 168th ™anko h;ror ™ Osijeka St., Bronx, N. Y. Povabljen tožl,,ca obširna, zagovor sem bil tudi podpisani s svojo vsel1 tre1' obtožencev pa je zelo garete, katero j«- baje našel boljšo polovico.	.kratek. Lidija Bodijeva vneto'avtomobilu.
Ko dospeva tja krog 9. ure	^a ™ imela niti poj-
zvečer, je bilo stanovauje Mr. ma* s kak»ni Posli s<? F ha vil Frank Križa še popolnoma n-'tn mož- Razlagala je, da je polno. Bilo je veliko sorodni-.11-1"™ mož r'll<len flovek in (la 1,1 kov in prijateljev ženina ininiktIar pripovedoval o svojih neveste. %
Takoj _
oba zelo čislana. Najbolj me (li <1oma	diPlomat ka"
je veselilo, ko sem opazil oče-;kor v svo-i» službi' Ivan Xer'a" ta neveste, Mr. Joseph Knausa,'*^ P" 2rovori saino 0 kateri je prišel iz daljnega me-ltr-ovini ter atW ^ 111 •sta Kane, Pii.. da prisostvuje1 b]ar Poizvedoval, na kakšen pri poroki in na svatbi, o,,1 »ačm so prišle preproge, katere je še pravi korenjak,prava slo-: '" P"*^«1- Pr<*° meje. Zani-venska grča. Poznam ga žej",,va z-rKll?a troijV^1 f>Lto' ninogo let, ter sva si bila vedno j ^onca* 1)1	P0,itMiskp-a a"
dobra prljatt'1 ja. Želi........ « I jrenta. Ko so lani v začetku
KAKO SO NASTALA
IMENA KOVANCEV.
j poslih. Po njenem pri povedo-sem ugotovil, da sta ranil1 -io bil bi™ ^,anik Bo*
Frank st' mora zahvaliti za svoje ime latinskemu napisu Franconim rex — kralj Frankov na cekinih, ki so jih kovali prvi franški kralji. Funt je dobil svoje ime od teže srebra, potrebnega za izdelavo novči-ča. Italijanska in turška lira sta istega izvora. Lira pomeni isto kakor I i vre — funt. sfco inie peseta pomeni majhen, droben kos. Nemška marka je nastala iz francoskega marc. S tem imenom so nekoč ozna-lervali zlat ali srebrn denar. V Jugoslaviji se dolgo ne Florin, pozneje zlatnik, je bil bo preveč zdravnikov. ,rana(VJl,a za ,1('uart veljaven v
Peter
• •
Zgaga
Ko je žena zholela, ji je svetovala soseda:
—	Dobro župeo si skuhaj, pol iz kurjega, pol iz govejega
Span-juiesa.
Ko je žena ozdravela, je pa mož zbolel. Ali veste, kaj ji jo svetovala soseda:
—	Gorak cegel mu daj k nogam. — je rekla, gorak cegel 11111 daj, pa bo olrajt.
Florenei in odtod tudi njegovo ime. Ruski mbl j«» dobil ime
V Beogradu je bil III. kongres zdravniškega sindikata po slovanskem izrazu rubli, kar Jugoslavije. Na njem so se pomeni nazobačnost. In res so obravnavala zdravniški stan bili prvi ruski kovanci nazo-•zadevajoča \*])ra>anja. Ugo-jhačni. Portugateko ime eseu-tovljeno je bilo, da v Jugosla-jdo izvira iz francoskega ecu. vi ji še dolgo ne bo preveč; T11 ta izraz je pomenil toliko zdravnikov. Država ima zdaj,kakor ščit, znak. Ameriški
111 mu o-, ,
bilo sreče pri njegovem poslu i raaJa ^H5«1' tihotapsko afero,
bilo naročeno pri poli-
v državi Pennsvlvania v upa- n,n
s.ki, da našo naselbino zopet (x'!^ki "^ravi v ku- ,ia;> obišče i) pn i priliki.
Svatba
seje vršila v ne
| in odpeljala st !	i >e proti B' O-
tam, zakar sta	iicuinomo skr-
Niičaj«,va o<]prenii v Beograd. !Triins)M>rt tega uglednega jet-1'pcm pika j<" bil izvršon na ta način, redu, zakaj bi se ne, saj je bi- (|a jt» Xečajev 7. agentom lo dosti fantov in deklet <*l Eroriem zaklel svoj avtomobil fare na\"zočih. Tmli lepega petja ni manjkalo, ker je bil med nami starosta slovenskih pevcev Mr John Potušek. Plesali tso tudi 4*povštertanc'* ic<»t j l>c»ls«. Mr je že naša stara navada pri sli«*-; *ast vanKI nih prilikah. Za ples je igral neumorno celo noč naš dobro znani rojak Mr. Joseph Ž'.go«. Bili smo tam do zore, pa se ni bil n<»beden zadovoljen posloviti se. (iodca sem vprašal, če je kaj utrujen, pa je rekel,
to ni meni nič par dni skupaj 1 bil«, tega večera ne bom ni-igrati. I videl sem takoj, da kdar |walli| belini vam iz
srca obilo sreče in blagoslova v zakonskem stanu v upanju, da se v prihodnjem let« snidemo na krstu krepkega vajinega naslednika ali naslednice.
Prav iskrena hvala tudi za vso postrežb«) Mr. in Mrs. R. V. Križu, kakor tudi Mr. Knausn, ki je tako pridno donašal pijačo na mizo. Iskren pozdrav vsem skupaj!
in Mrs. Križ. Vsa Seveda sta pri tem imela tudi nekaj pomoči obeh spolov.
Ženin in neve<ta sta bila, I kakor s« 111 vi;lel ginjena do solz samega/ veselja, ko sta videla koliko dobrih prijateljev imata. Iskrena vam hvala z.a pova-
nekateri ljudje so menda zares iz železnega mišičevja ustvarj* ni. Odpočil se je le malo v dotični noči, samo za par minut sem in tja. V tem času pa ga je nadomeščal ro jak Mr. Markovič s Prve Ave.
Da je bilo vsega več kot v izobilju, mi skoro omenjati ni treba, to je pijače in jedače vsega kalibra. Kar je mogoče danes dobiti, vem da je bilo
Mr. in Mrs. A. J. Svet.
6.000 zdravnikov, tako da pride 1 zdravnik na 2.500 prebivalcev. V Franciji pride en zdravnik na 1.500 prebivalcev, v drugih državah je pa zdravnikov še več. V Jugoslaviji je pa precej mladih zdravnikov brez službe. Krivila je v tem. ker so zdravniki neraeijouel-no zaposleni, tako da so mnogi po bolnicah, po uradih in bolniških blagajnah prezaposleni.
19 let je star, pa je bil že trikrat oženjen.-
V	Jamerju pri Slunju živi 20-letni mož, ki je bil že štirikrat oženjen. V vasi Prisjek pri Karlovcu je pa Janko Lu-kič že tretjič oženjen, čeprav je star šele 1J) let. Prvič se je oženil, ko mu je bilo 14 let.
Velika poneverba občinskega tajnika.
V	občini Senta v dumvvski banovini so zaključili preiskavo proti občinskemu tajniku Franji Malagurskemu, ki je poneveril milijone običinske-ga denarja in 22!MKM) nek< 11111 društvu, kjer je bil komisar. Mah»gurskega so izročili sodišču.

PROSLA\'A 20. OBLETNICE SOVJ. UNIJE
NT4R0<'TTE SB NA "GLAS NARODA" NAJSTAREJŠI j SLOVENSKI DXEV2TK V AMERIK?
dolar ima svoj izvor v nemškem imenu Taler. Ta naziv izvira iz (V ške. V Paelmnovni so kovali iz bogatih zalog ja-chyinm'skih srebrnih rudnikov kovance, ki so jih nazi-vali jaclnmovski tolarji, pozneje pa samo tolarji. Tradicija teh tolarjev je bila slavna in kovanci istega imena so se razširili za časa Marije Terezije do Lcvanta in do zadnjega so bili zakonito plačilno sredstvo v Abesiniji. Skandinavski rixdak je prevod nemške besede Reiclvstaler.
Tmlijska "mpij« je dobila svoje ime iz sanskrita. Rupa pomeni v sanskritu toliko kakor živina. Živina je bila v starih časih v Tmli ji najbolj razširjeno nienjiiilno sredstvo. Izraz piaster izviira iz besede jaastra, ki pomeni v italijanščini in španščini tenko, kovina-sto ploščino, (tiški izraz drahma izvira iz grške besede dras-sein, prijeti, otipati. Označba, ki se rabi za ameriški dolar, je zelo stara. Dvakrat prekrižani iS izvira od naj.-starejših maurskih kovane* v, na katerih so bila updoobljrna vrata sveta. Herkulova stolpa — se-danji Gibraltar. Stolpa sta 1 bila dva in ovita sta bila v la-vorikovo vejico v podobi velikega S. Pravijo, da je ime za angleški funt prevzeto od Ki-taiccv, kakor tudi delitev na 12 šiilinsrov po 12 pene. Označba za šiling iz\Tira od latinskega solidns.
PRESENETLJIVO ŽEODCNO ZDRAVILO ZA JESEN IN
ZIMO: TRINERJEVA ANGELICA TONICA
Izčisti črevesje. Pri vseh lekarnarjih.
BHEPEH K HOBbIM
1 -rr •. ^ '
Slika nam kaže plakat, s kakršnimi je BilIT o proslavi 20. obletnice sovjetske revolucije preplavljena .vsa Rusija. Na plakatu je napis: — Naprej do novih zmag pod zastavo Lenina in Stalina f	^
Važno za potovanje.
Um- Jt mmnlm patavatt t utari kraj ali Miti kf» tam, ^ pilf^ii, (te Ja pmOtm v vseh stvareh. VM aaie dal«a-Mm *ataja Va« inwi 4aU n«|Mjla pajMb ta todl na prahvketi. Šm Ja patavNiJ* miIm te Ulic. aa
pavrataft 4aTaU«aJ«, patataaja |iln>ii t
M prwfcrfciaM tk, kidU pfainja a tnl Hala. vlaaja te wfUk vaa. kar Ja ■aJUtreJkM Cpaa. te kar Ja (favna, sa
NcMavlJaai naj m aMibl trpi
PttMa tanj lakaj n 4a kaala paccni te
da zadajaga trnmtka, ker davaUaaJa. EE-KNTRY
navadila te tafaiavlJaaM Vaa,
palaraU.
SLOVEN3C PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
216 Wrst 18th Street 1 New York, N. Y.
( 'asniski poročevalce je imel srečo. Posrečilo se mu je priti v pisarno bogatina, čigar pre-ženje se je v zadnjih letili po-desetorilo.
•Poročevalec potegne iz žepa svinčnik in papir ter ga vpraša :
—	Ali mi hočete razodeti tajnost svojega uspeha!
Bogatin nekoliko pomisli i a pravi:
—	(.'emu pa ne - Toda tudi vi mi morate prej nekaj razodeti. Kdo vas je i»oslal k meni: urednik lista ali državni prav-dnik?
—	Ali si že zajtrkoval: — »o vprašali rojaka.
—	Ne, niti kapljice ne.
r^p
Fantek je liil star štiri leta, in saj veste, kakšne misli imajo štiri leta stari otroci. V družini sc je pripravljal vesel dogodek. Drugi otrok je imel priti na svet. Nekega dne 11111 je mati rekla:
—	Tako sam si, revček, nikogar nimaš, da bi se igral ž njim. Veš kaj, ti pa bom pa j a/, nekaj kupila. Kaj pa hočeš: malega fautka ali malo punc-2io
Fantiček je malo pomislil, nato jc j »a moško odvrnil: — Mama, konjička!
Takrat, ko ti ljudje nehajo pripovedovati, da si se postaral in smatrajo tvojo starost za nekaj samo po sebi umevnega, takrat, prijatelj, si se zares postaral.
Nekateri baptistovski duhovniki so začeli pridigovati, kaj naj ljudje jedo llputi je, da bodo imeli s svo-
^jimi pridigami več uspeha kot so ga imeli, ko so pridigo vali ljudem, kaj morajo piti.
c^p
Ta tako, oni drugače.
—	Poročila se bom, — pravi ženska, — ker hočem spoznati življenje in njegove tajne.
—	Poročil .se bom, — pravi moški, — ker sem sc naveličal življenja.
Toliko se piše o napredku, tla se človek nehote vpraša, kaj je pravzaprav napredek, oziroma kaj smatra Amerikanee za napredek.
Odgovor na to je laliak. Amerikanee smatra za napredek vse, kaj je več kot šestdeset milj na uro.
Moderni romani! Kdo jib razume T Jaz jih ne.
Citfrt sem že roman s takim-le koneem:
—	In slednjič sta se poročila. Ona mu je bila vedno vdana, 011 se pa ui dosti brigal za njo. Stirinjast dni po poroki se je spri ž njo in odšel neznano-kam. Nikdar več ga ni videla. Jokala je in jokala, toda njene solze ga niso mogle priklicati uazaj. V znamenje ve<ike ljubezni, ki jo je gojila do njega, ga je vsako leto obdarovala s sinčkom ali hčerko, on se pa ni brigal za ta znamenja vdanosti in ljubezni Nikdar vec ga ni bilo. Ona ga je še vedno ljubila, strastno, do groba...
illlM^'iUI lili
e*. *ei

•»" 't. .. .. v

"0 LIB irk HODA*
KELVIN L.:
ZADOŠČENJE
44Uospo«l pisarniški vmlja skupek ntanjcvmliiosti, ki se Petersen! To pismo bost«* do- j je -zavedate, ko imate ko sablja bili v roke, pndeii boste Ali krive noge in ste napihnjeni ko zajtrkovat iu ee boste videli na meh. A ko sem nekoč videl, kuverti ,da sem jaz pisec pis- kako ste se ogled(nnli v zrcalu ura, si boste pač mislili, da vse-, in bili sami sobi všeč, sem spre-buje kako opravičilo, ker bo videl, da zares mislite o sebi, moj prostor danes v pisarni da ste človek, ko drugi. prazen. Vam na žalo*t pa mo- , nično, velika je človekova do-ram sporočiti, da nisem prav mišljivost! lirč bolan in da me le zato ni. In tako smo si' \>i prepričali, ker se mi v tem krusm m vre da nas zato tako ^k) notah muči-menu ne ljubi iti v pisarno." to in uganjate hadntiijo /. lia-GHejte, ja wn» tisti najmlajši ini, ker nimate nobene nvtori-uradnik tvrdke ki o njem meni- tete, ker ne smete pri tvrdki te, gospo«! vodja, da ga morete;o ničuuer odločati in pa zato, hue ti ".za PepČka." Vendar ker vas vaša žena (Bo<r ji daj viti na to, da boste čez ne vam moram nemara vse sort; dobro za to!) doma z železno; tednov "bivši vodja pisan
so so zanimali za to, niso mogli denarja položiti na mizo. Vil že ne. Petersen! Zakaj, dasi ste' lepo število let prejemali prav j čedno plačo, ste jo vendarle do zadnje kosti oglodali. Jaz kakor veste, sem imel doslej tisoč dinarjev plače, od tega si nisem mogel nič devati na stran.' A sreča mi je bila mila. Pred nekaj dnevi sem zadel srečko — pet in sedemdeset tisoč do-laijev —<saj ne zadevajo znn--raj le Inigatini, — in sem kupil vso to tvrdko. Torej se mo-j riite že zdaj z veseljem pupra . viti na to, da boste čez nekaj;
pisarne".
New York, Saturday, November 27, 1937
lili I II I...... i—g-M—msm—
VSAK LETNI CAS
SEDAJ LAHKO PRIPRAVITE PEHTRAXOVO POTICO . . -PEHTRANOVE ŠTRUKLJE... a'.i kako drugo podobno Sperij»-liteto i konzerviranim pehtranom po imenu —
"ESTRAGUST--PURE FRESH LEAF TARRAGON FLAVOR"
(Rojristotvi! V. S. Patent Office I
CEXA \A PROBXO \\ Ft'XT. ŠKATIJI 20 mitov.
Rojaki ali rojakinje, ki Iti jib veselilo prirflajafii v svojih doiut'.-fih naselbinah to priljubljeno i» slastno dišavo, naj pišejo za na-daljna pojasnila izdelovalen in niziMtšiljfllm:
ALOIS A US EX IK
Andre Avenue
TAPPAN, X. Y.
THE LARGEST SLOVENE DAILY IS UJ9Z.
Georges Ohnet:
Zadnja Ljubezen
•j.)
p« vedati o vas samih. tata* roko drži za uzdo.	-i« dotlej morate vsak dan pri-
sfvari. da vam bo sitno vede- Ees, to nam je večkrat v zi- hajati v pihamo in dubro si
ClSCENJE V AZERBEJ-DŽANU.
Pred dobrim tnluoni se je pričel v Raku v< leizdajniski
ti, da so tudi drobim znane. Mogoče še ne veste, da -e vsi
bavo. Vi ste razlili, ko <te ^ zapomnit : točno »h pol dove-1 proces, ki pravi o njem "Ob-poročili s sestro ravnatelja, d.:» »';!«! I" da boste moja navodilaUerver", da je najvažnejši iz-ste že na konju in sto tudi zat<- vestno in skrbno izpolnjevali,-med vseh, kar jih je bilo dose-pi sarin'. 'colikof vam pač dajo vaši o-j,]aj v Sovjetski Rusiji. Baku
v pisarni »H> pvha smejem«. ^^ m(igto V4,lj(
ker <lt mte tak važen obraz, kaVn)(lar al} sr n;st(1 kdaj h po-	m-joni n m rž.-a ni. (V bi pa raj-j jP glavno mesto azerbe iža nske
dar zjutraj *a pol ure prepozno. ^ zarn(ij ,V(,j(, ^	kjir krtj j70flUlli, je to prav- mMllblike, ki dobavlja Sovjet-
innlote v pisarno: Saj tudi,r ,, . . , __________- -
•pridwte v pisarno? Saj to vsi natančno vemo, da pride jjospod pisarniški vodja Petersen v januarju, ko se sam gospod ravnatelj že zgodaj po
Lahko si mislite, da vas z; radi no tako razumeti, ko da ste
•ki Rusiji razen nafte tudi naj-
tepra prav za prav »»bžaluj^nu svojevoljno zapustili službo in Več volne izmed vseh sovjet-
vendar so mi -le v teli letih potemtakem ne bo-te le dobili
ivnše hudobne muhe že toliko plače za prihr.iliiji mesce po l»r
. . , , A . . nn žolč, da bi se rod malo »»h javi, kar lepo toeno v pisarn« j.^
in da zdavnaj ni tako na^opir-p' ^^ ^	pm, Uy v korisl tvrdki,
jen k«> sict-r. ^	službo, v noki pisarni, vas je tu š«» nekaj. V tom pi-mu so {.jjo v pokrajini, izredno važni
Da, moj dnijfi Petersen (ka-Jfjj (raJ)il ka). ,iomjš| jMVj. 1. ni mestnimi prekoračile moje o' kor bi win rajši rekel), vi za V(M|jn pjsan„, ;„ k;lkor ste si- «l«»piistiin>ti izražanja in me res vprav zabavo vplivate nnt|ni „ |M.iliki w1s|j ,W)1j0< kot j,.
skih pokrajin. -S to obravnavo je doseirlo višek čiščenje v tlila poirotlbe, ampa'/ boste jrepnbliki Azerbajžan. Sovjet-obsojeni na povračilo stroš- ,kn vjT<ia s0 j0 odločila za ta
korak, ker hoče iztrebiti korcip-
\'stala je in stopila počasi k oknu kakor bi se hotela prepričati, da-ll se ji ne prikaže on, ki so mu pripadale vse njene misli in ki ga je videla zdaj skozi prizmo svoje ljubosumnosti v objemu druge, da-li se ne vrne in ji ne dokaže, ' ta s«* motila. Toda dvorišče je bilo prazno, globok vzdih se ji je izvil iz prsi in zašepetala je >ama pri sebi: Ne! Živeti tako, pomeni sploii o živeti. Potem je pa stopila k markizu in mu pogledala v oči, rekoč:
—	Hvala za vse, kar .ste mi pravkar tako modro povedali. Gotovo bi mi malo skeptici-iina in mnogo potrpežljivosti vrnilo moj mir, toda kje naj ju vzamem! Vi sami predobro vejte, da sem nemirnega značaja, tla se moj o-gn je vi t i duh ne more podrediti nujnosti. Mojl-načelo je bodi-: vse ali nič Ne prizadevajte si 'orej pripraviti me do tega, da bi se prilagodila novemu položaju, ker se to v načelu upira mojemu značaju. Hodite mi dober in udan prijatelj, ki se nisem nikoli zaman obrnila nanj, Kadar sem stala pred težko odločitvijo. Pomagajte mi v svoji izkušenosti in modrosti. Pri-vedite me na sled spoznanja tajne, ki jo hočem odkriti.
>— Vročica vas trese, Mina. Monla bi bilo bolje. . . Markiz ji je prijateljsko stisnil roko, rekoč: — če bi končala ta pogovor pozneje.
—	Trpim res nekoliko, toda ohranila -sem hladnokrvnost. Lahko nadaljujete
—	No, torej, glejte, draga moja, če sem va.-
vse pisarniško osebje. \ am se biU)	vam in vaH1I1 ,()Va
nekam .sanja, da ste ko ma jhen ri;(,ni Xa t;,	sVo1
cesar in da morete z nami po-|no ,)() n|ko|i llnprwlov:ll, a te-eenjati. karkoli vam pride na ^	tlo hostp	„ik().
mar. A iz česa pa prav za prav j. razunu,ti> k}lkor lu,ii t,-a ,„.,
sestoji tista vaša oblast.' Vi )|} yag lll>!o 1)olj Vi,S(li;.
na
stopnik obsojen kvečjemu na i m.i ihno d« nanio globo. Da vam j»a prihranim stroške z:i tožbo prilagam v pismu Hm <"• dinarjev in piičakujom vaši »ga po-ko-i trdila, »rez
vsakdanjem delu trapiti <n}zato, ^p^,! Ymlia, da va?n po-| že/njat. v nas. To vam pa, ^n venl< (la jo os^>jo na;y 1vrdkvi
ne morette odsloviti, ne dft |o (V 1>; w I)rij.)7110 ir, (lobro-b. ravnatelj osebno privolil; iln-no VO(]Vl s svojiln
vse
kar je vaše oblasti, je le Ra _ vsaka	<voj
to, da nas morete v našem np{. _ jn pi;om V}|m w V1.?;tjr(,
za rusko gospodarstvo. Pred •lobrim mesecem je bil odstra-mon.'te tožiti zaradi razwdje-!nj(M1 predsednik az<'rbejžan*ke! prav razumel, ste me prosili, ne sicer povsem ■na. K"t je pa tole zaprto pis-j vlade TTnsein Rahmanov, z j jasno, vendar ste me pa prosili, naj začnem pa-m. . ki ne pride v javnost, hom;nj"im pa n,.ki vplhni član o-l2if, „a vas««a moža. Govoriva odkrito. Radi bi, kakor mi pove moj pravni za- srednjega izvršnega odbora. |(|a yi volnjni] z, va;im možem, da bi vam spro-
S tem se je pričelo čiščenje,! ^ (> vsakom njeK0Veln koraku. To je ki je zadelo mnogo visokih u-
posetmega spoštovanja P. Jensen, ravnatelj. Tradnik Jensen j»* dvakrat
čast, teče ko po /norci.	^ si(o	.,jrMVn^i i„| prebral pinuo z velikim za-
im prav zares razjezite, kadar. hudT-bnih zafrkacii in muh«;došč-njem in zadovoljstvom, pridete dve minuti pred koii-^^.
imamo vaših hudobij! pxtem ga ji- po*lržal nad plame-cem iz svoje^obe in nam vržete Vi,. ,.n	gospod! In zdajlimm sveče, ki je stala na oma-
kopico dela na mizo, pa samo ^ k()1|C(, "	l>nstelji in je vrgel go-
zato, ker uživate ko nas še za	vam mora!„ še veČi, je leji.i'i papir v vedro za vodo, na-
pol ure dai j prid rži te v pisarni to. s J)n.inl st(l 0(t1)U;č<Mi iz;kar je nastavil staro budilko Zakaj ste prav za prav tako'službe. Jaz nimam noben, ga j na osmo" uro, da bi prepozno liudribni? Najprej sem mislil!mesta za vas! — Od danes da-.ne prišel v pisarno m'b. ga
—	kar naravnost bom povMal! Ije je namreč pisee teli vrstic pisarniški vodja Petersen ne
—	dabo-itevemlarkdajsprevi- bnstnik te tvnlke. Kakor ves-: nalirulil s i.lolio psovk. Nato deli. kako dnigi ljudje scnlijo o',te. je ravnatelj že dolgo teh mi- i i. ves sproščen zavzdihnil in z vas; da je vzrok vaše hudobije sli. da bi prodal, toda tisti, ki blaženim smehljajem za-pal.
VSAK bi rad Šel s svojo družino na* obisk v staro domovino in jim razkazal lepote svoje rojstne dežele. Seveda, ta srečna priložnost ni vsakemu dan::, pač tukaj je prilika, da prinesete te lepote, ki je vaša dedščina, v yaš dom. Sleherni, ki je imel to knjigo v roki, je bil gin jen. Z radostjo iti fionosom jo boste pokazali vašim sosedam.
Slike so v bakrotisku, tiskane ua do ber papir in samo na eni strani, v velikosti 5 x inčev.
Ta krasna knjiga vsebujoča H7 slik vas stane samo	"
NAROČITE PRI.
Narcize pod Golioo
KlNJIGARNI "GLAS NARODA", 216 WEST 18th ST., NEW YORK
ra-dnikov. Izmed aretiranih je !>rv<]o 14 visokih uradnikov l»r(Hl sodišče. Obtoženi so bili da so ustanavljali protirevolu-"icnarne organizacije, ki so sodelovale s tajnimi orgauizaci-iami pristašev Buharina in Trockega. Njihovo delovanje ie šlo baje za tem, da bi se odtrgal Azerbejžiin od Rusije ter obnovila privatna lalstnina v industriji in 11a vol eposes t vih. To so hoteli doseči sovražniki revolucije s pomočjo neke tuje države, ki jo obtožnica ne imenuje. Razen tega so bili v stikih z armenskimi in grnzin-skiini nacionalisti, ki so pripravljali upor z orožjem v ro-k;di. Tznuyl 14 obtožencev je bilo 0 sta rili iz]>od 40 let, 10 pa članov komunistične stranke. Med preiskavo so vsi spo-korjeno priznali .da so se bili zarotili proti sovjetski državi.
* aša želja, če s» ne motim.
Kouitesa je stisnila Ustnice, kakor, da se boji izgovoriti zadnjo odločilno besedo. Na obra-:tu se ji je poznalo, da so jo zadele markizov? besede neprijetno. Vendar je pa odgovorila odločno :
—	Da, to je moja želja!
—	Ali ste pomislili, da sem imel v svoji diplomatski službi priliko spoznati vohunstva sposobne ljudi. In zdaj hočete, da bi vam izbral
nekoga, ki bi bil vreden zaupauja in ki bi ne 7lorabil zaupanje mu tajne?
—	Da. Ali nin je pa trtfba povedati v-e? — je vprašala kouitesa v strahu.
—	Nikakor nr, — je odgovoril markiz mir-| :io- — Sani bo uganil vse, kar potrebuje. Sicer
pa tudi velike zasluge ne bo imel. Strokovnjak bo igraje pojasnil to zagonetko. V enem dnevu bo vedel vse.
—	Ali je nujno potrebno, da vidim tega moža? _ je vprašala komtesa vznemirjeno.
—	Seveda.
—	Ali bi mu ne mogli dati navodil, ne da bi morala sama govoriti z njim
—	Ali, drago dete, tega nikar ne zahtevajte od mene, — je odgovoril stari diplomat ži vahno. — Imam vas zelo rad, toda rad imam tudi vašega moža. Mislim da grem že dovolj daleč, če vam pomagam tako proti njemu. O-hraniti hočem zadnji videz nepristranosti. <>-mogočiti vam hočem, da izveste vso resnico Od vas bo potem odvi-no, kako boste znali to izkoristiti.
—	Pa naj bo. Kdaj mi pošljete svojega a-genta!
—	Še danes. Oditi moram na prefekturo, iz-pregovoriti z njim in poslati ga k vam.
—	Čakala ga bom doma.
—	Dobro, zdr.j pa zbogom. Vzel je svoj klobuk in se ustavil pred komte-
so, rekoč:
—	Torej, to je sklenjeno, nič se ne da izpre-ineniti na tem. brez očitkov in brez preklica? Ne pozabite, da spada ta vaš korak med one, Ui jih človek vašega značaja najtežje odpusti.
—	Če je nedolžen, se za to ne bo zmenil, če je pa kriv, kaj me briga to'
—	Na svidenje torej!
Poljubil ji je roko in odšel. Ostala je zamišljena, kakor da jo je ta naglo odločitev pomirila. Ob treh, baš ko se je pripravljala k čita-njn, da bi -e malo razvedrila, je vstopil sluga ju ji sporočil tiho:
—	Mož, ki ga pričakuje komtesa od gospoda markiza Villeiioysy, je tu
(Dalje prihodnjič.)
NAZNANILO
Rojakom po Pennsylvaniji (posebno v Alleghany, Cambria in Somerset okruju) naznanjamo, da jih bo obiskal naš novi potovalni zastopnik
FRANK AHLIN
Rojake prosimo- naj mu poskušajo ustreči pri nabiranju naročnine.
Uprava Glas Naroda
ADVERTISE IN "GLAS NARODA'
ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA
Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati c plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"?
>
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROBANU 1 1
' "GLAS NARODA" *
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijate^ Ije, to khko stori. — Naročnin* za stari kraj stane $7. — V
(talijo lifeta ne poši-
i_____ ,
17 BAGiMDA V STAMBtJL
4 kajlge, ■ slikami. 627 itranl Vsebina:
Smrt llobamed fimina; Karavana amrtl; Na bega t Ooropa; Drofba En Naer
Cm__________LM
KRIŽEM PO JVTBOYKM
4 knjige, tn alnui, t sllkanu
Vsebina:
Jesero smrti; MoJ roman ob Nilu; Kako sem v Mekko romal; Pri Samarlh; Med Jeridi
Cent nitigii iii .....1I1H
PO DIVJlEM KUKDI8TANC 4 knjige, SM stani. • sllkassl
Vsebina:
Ajnpdlja* Beg ts JeCe; Krona sveta; Med drama ognjema	Cena ----------UH
PO OKtELI SKIPETAHJKV
4 knjige, a silkanri, 417 strani Vsebina:
Brata AladUJa; Koča ▼ aotesU; Mlrldit; Ob Vardarjn	Cena__________1.54
SATAN IN ifiKARIOT
II knjig, s sOkanil, 1714 strani Vseblnn:
loeljenel; Tnma letar; Nn sledu; Nevarnosti nasproti; Alraaden; V treh dellb sveta;
Izdajalec; Na lovu; Spet n« divjem sapadu; Rešeni milijoni; DedlCi
Cent ___________S.44
V GORAH BALKANA
4 knjige, s slikami, 474 strani Vsebina:
Kovač Slmen; Zaroka s saprekaml; V gof*«b-njakn Mobamedanskl svetnik
Cena _____________IM
WINETOV
12 knjig, s slikami. 1753 strani Vsebina.
Prvikrat na divjem aapadu; Za tlvljenje; NBo-čl. lepa Indljanka; Proklestvo alata; Za detektiva: Med Komandi ln Apafil; Na nevarnlb potih; Wlnnetovov roman; Sans Ear; Pri Komančlh; Wlnnetova smrt; Win-netova oporoka
Cs^a______KI
2 0 T I
4 knjige, s »Ukaml, »7 stran) '
Vsebina:
Boj s medvedom; Jama draguljev; Končno —; Rib, in njegova poslednja pot
Cena-------Uf
Naročite jih lahko pri:
KNJIGARNI "Glas Naroda"

-9129 07X022*
New York, Saturday, November 27, 1937
^ TEE LARGEST SLOVENE DAILY TN
Ljubezen za ljubezen
KQMAI IZ 2IVUEKJA <0 ZA **6LAS NARODA" PRIREDIL: I. N. O i--iflAi-1 o
Lizika molči, globoko potegne sajio in proseče pogleda očeta. Poj *>! noma bMda je in izgleda za več let starejša. In kar je (K)vcdahi in kako je |H»vedala, je prijelo očetovo srce. Naenkrat mu je postalo jasno, da je ni znal varovati in ščititi in da je pustil brezskrbno vse, kakor je šlo, česar v svojem srcu tudi ni odobraval. Njegova mlada liči mu je odprla oči in kot obtožni (M >o bile lijene l>esede. Ta trenutek je občutil, da je s svojo brezbrižnostjo delal liani krivico. Nekaj časa oba molčita. Oče nemirno gleda v Lizikin bledi obraz, nato pa jo naenkrat tesno pritisne k sebi.
"Lizika, na tube ne mor« m biti hud, kajti celo priznati moram, da imaš prav. In — veseli ine — da — pri Bogu — veseli ine, da imaš srce na pravem mestu. Mnogo sem potrpel, samo zaradi preljubega miru in ker sem imel |m>Iuo glavo drugih skrbi, toda sedaj si me zdramila in sedaj šele spoznavam, kolika krivica se je godita Hani. Obljubim ti, da bo to sedaj v-e drugače, samo malo časa mi d«Aoli. Kar naenkrat tega ni mogoče -torfti. mati se prav naglo razburi in njeni jezi h- ne morem vedno zojiershrviti. Malo mi moraš pomagati, veš? Kodi še dalje dobra do liane, ker mene to veseli. In He roe r t! Temu bom pa že povedal, kar mu gre, temu postopaču! O tem - t nI mi j ne morem govoriti, ker si še premlada. Toda bodi prepričana, skrbel bom, da ho imela Hana mir. In ključavničarja Imuii tudi takoj poklical; ta stvar je rešena.*'
Lizika ga tesno objame in ga poljubi.
"Hvala, tisočera hvala, rdugi oče; to je najlepše darilo, ki si mi ga kdaj dal."
Kari Rasinu^sen vzdihne.
"Toda to bo tudi za dolgu časa zadnje darilo. Lizika. Ker si s0 mi danes pokazala tako razumno dekle, ti hočem povedati, da gre mr Altwiesc zelo -laho. Zaradi skrbi komaj veni, kje mi stoji <Hava.M
Lizika ga žalostno pogleda. Njena želja takoj pomagati sc ji zbudi, ko vidi njegov trudni, skrbi polni obraz.
"Ali ti morem na kak način pomagati, oče?"
"Ne. i lete moj., mogoče samo s tem, da svoje potrelie o-mejiš na najpotrebnejše in mi prihraniš izdatke. Mogoče moreš tudi v tem oziru nekoliko vplivati na LHto, ker za svoje obleke porabi mnog« denarja. Tudi za njo ho dobro, ako se navadi na priiprosto>t; čimprej, tem boljše."
"Ubogi oče!"
To Vsled sknbi potrtemu očetu dobro »le. Nežno poboža Liziko po laseh in pravi:
"Sedaj pa me pu-1i samega. Lizika, in povej Hani. <la naj bo samo mirna; naj pa mi takoj sporoči, kadar hi Herbert šo icdaj prišel v njeno bližino.'*
^ "Tega ne upa. oče. toda povedala bo meni. jaz pa bom tebi povedala."
. "Dobro; misliti si morem, da llamvnima mnogo zaupanja do mene. Toda to bo zopet »poznala. Vse bo sedaj boljše yM njo. Storil bom vse, kar mi je mogoče. Pojdi, Lizika, sedaj bom poklical Hertberta. ker se do sedai še ni prikazal."
_ Oče in hči se poljubita. kar se že dolgo ni v.č zgodilo in lizika odide iz sobe.
• » » •
HerU-rt pride zelo ozlovoljen k zajtrku. Ko stopi v *ono, je bih Hana ravno pri tem, da pogrne mizo za teto in Dito. Prestrašena se zgane, ko vstopi Herbert ter hoče na-tfo mimo njega proti vratom iz sobe. Herbert pa ji zastopi pot in jo jezno pogleda.
"Kod sj s,. potepala ponoči!" jo vpraša jezno.
"Pusti me ven!*' mu pravi v strahu.
"Dobro, toda povedati ti hočem, da mi s svojo ošahno-Ptjo ne boš več sipala p. ska v oči. Kje si bila celo noč, s kom >i bila* Priznaj, ali pa bom |k»vedal starišem."
R ponosnimi očmi ga pogleda.
"Pusti me." pravi še enkrat ja-no in odločno.
Herbert stopi na stran.
"Dobro, kakor hočeš sama; ali se mi pokažeš od I,olj prijazne strani, ali pa bom povedal, da sinoči nisi bila v svoji sobi.
Hana ničesar ne odgovori: bleda do ustnic zapusti sobo. Ko vre po hod ni km, pride Lizika ravno od svojega očeta. Vznemirjena se ji vrže okoli vratu.
"Hana, Hana, oče ve vse in tako dober ji'. Sedaj moreš biti popolnoma mirna; ,«1 sedaj te bo vzel pod svoje posebno varstvo. Polagoma bo za tebe vse boljše, samo malo še potrpi. Oče bo poklical llcrbcrta. tudi ključavničar bo prišel m ti bo popravil ključavnico. Bodi mirna, vse bo dobro."
Hani polijejo solze po licih.
"O. Lizika, kako se naj ti zahvalim. Pomi me je ravnokar napadel," pravi vznemirjena in ka.1 ji .'e II- Hm rt rekel:
Jezno stisne Lizika pest.
"Ta B..sr«...i...ž! Xo, „,v g« bo že pošteno vzel Ke. lolilo. ti imam povedati. Kam gre; -edaj!"
"A pralnico, pospraviti moram oprano perilo"
"I »tem .grem s p-boj. ti bom pomagala in ti bom vsi sedala Mnogo ti imam povedati o sinočni zabavi.*'
JMm gre.tc V pralnico in Lizika (se še enkrat vrže Hi okolj vratu.
"Kake >«MI. vedela. Hana, da sem ti mogla pomagati!"
Hana jo iskreno poljubi.
;\Moja draga Lizika, kako se naj ti za vse zalmdim, k.M «'»la- m kar si storila za mene!"
"<Hi, Ilai a, meni gre ravno tako, kot tebi; nikomur novem . stat, kaj dolžna. 7J3 nas vse sj s<> toliko trudila in z.-m. ne t,d.. In /a to sem za tebe kaj storila in s mj ujIHn; prav nie zahvaliti."
In sknro dol*sodno
KDOR GA VNAPREJ NAROČI MU POŠLJEMO VELIK
ZEMLJEVID
ZDRUŽENIH DtaAV
katerrmu je dodanih pet zgodovinskih zemljevidov Amerike.
Na drugi strnili zemljevida sc< iuiriia vneli ameriških mest Id
koliko Jirebivalrev imajo. Nadalje:
Koliko prebivalcev je imela vtra-ka ameriška država pri predzadnjem iu pri zadnjem ljudsketu štetju; glavno mesto vsake države in število prebivalstva. Zračna razdalja med večjimi mesti.
Zgodovinski |**Klatki iwsamezuili držav.
Razdalja umi ameriškimi mesti in mesti v Južni Ameriki, Itd.
VELIKOST 17 x 24 palcev Kdor naroči Koledar sedaj, bo dobil ta zanimiv zemljevid brezplačno.
Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
ZA LETO 1938
IZIDE KONCEM NOVEMBRA
ICO STRANI ZANIMIVEGA CTIVA ZEMUKPIKJK ... ZGODOVINA ..
JE. . . S SLIKAMI
.. POVESTI,.. NARAVOSLOV-
LETOS BO POSEBNO ZANIMIV
Cena Koledarja je 50 centov.
NAMOČITE PRI:
KNJIGARNI.
"Glas Naroda"
216 West 3Stli Street
New York
KRETANJE
PARNIKOV
SHIPPING NEWS
1 decembra : Queen Mary v Cherbourg 4. decembra: Lafayette v Havre Itex v Genoa 8. decembra: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg 11. decembra:
Koma v Genoa 15. decembra: Qneen Mary v Cherbourg Kuritpa v Bremen Conte di Kavoia v Genoa

Plfilte nam za cene voanlb U-itov. reservacijo kabln In pojasnila n potovanj«.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) »« W. 18th St, New Ywk
22.	decembra: Aquitauia v Cherbourg
Zi. decembra: Aquitania v Cherbourg
23.	decembra: Saturnia v Trst
'_'6. decembra:
Normandie v na vre
TEI SMRTNE ŽRTVE
ZLOBNIH JEZIKOV.
.">4 letnemu ključavničarju Kurili Orlingu, ki je delal v nekem berlinskem električnem |K>djetju, so zlobni ljudje že nekaj časa prinašali na vsakovrstne govorice <» zvestobi njegove l«*tim-. izredno le-
dal v .svoji >lepi strasti niti malo časa, tla l>i ugotovil, koga ima pred sel mi j.
PAST ZA TUJCE.
O Angležih ji- znano, da sc krčevito drže starih tradicij in uho ,|a So v tem pogledu po našem mnenju nekoliko čudaški. To dokazuje tudi majhno mestece
|ie žene. Orling. ki se je nagi-1 v grofiji Shropshire na meji hal k ljubosumnosti. jc začel Walesa. V tem mestecu st<>-ženo opazovati z največjo lie-j ji že več sto let krčma, sloveča zaupnostjo in v zadnjih tednih'po tem. da se je v nji ustavljal je prišlo zavoljo njegove po-j v 17. stoletju tudi kralj Karol polnoma neosnovane Ijnbosum-i I. £;lto ima krčma jMUiosen nosti tudi do hudih prepirov j napis "Kind's Anns" kar po-med njima.	i i meni kraljeva rpka ali pa tudi
T<* dni zvečer ga je nekdo kraljevo orožje. Xajzanimivej-
zveeer ga po telefonu v delavnici opozoril, da se mudi "motilec njegovega zakona" pravkar pri mladi ženi na obisku. Ves iz sebe je Orliiig zdivjal domov in je v stanovanju res naletel na tujca, ki se je razgovarjal z njegovo ženo. Brez pomisleka je električar izvlekel pištolo, ki jo je nosil v zadnjih tednih s seboj in je začel na oba streljati. Orlinjrova je dobila krojrlo v srce in se je zgrudila na mestu mrtva, tujca so zadele tri
še je pa to, da je v tej krčmi še vedno ohranjen stol, na katerem je sed >1 kralj, kadar je pil vino.
Xekoe je kralj videl, kako sede na tem stolu tudi drugi gostje in zapovedal je, da mora vsak, kdor s« de na njegov stol dati za pijačo vsem gostom, kolikor jih je v krčmi Tn ne bili bi Angleži Angleži, ee bi te-i ga povelja še zdaj ne izjiolnie-vali. Kdor sede na ta zgodovinski stol vedoma ali nehote.
Herbert pove Liziki-
v ro-
m-
ani
krogle in je umrl čez nekoliko mora dati za pijačo vsem go-minut. T.jubosumnež je nstre-j stom v krčmi. Domačini to lil nato še svojo 4-letno hčerko| seveda že dobro vedo. Za tujce in je baš nabi jal pištolo, da iz- je pa ta krčma past, ki mu jo vrši samomor, ko je vdrla v j n at? ta vi jo Čim vstopi. V krčmi stanovanje policija in <m pri-! je prostora za 40 gostov. Tako jela.	si lahko mislimo presenečenje
Kakor se je poleni izkazalo, i tujca, ko mora dati vsem za ni bil domnevni tekmec nihče]pijačo. Zato se pogosto zgodi, drug nego neki brat nesrečne j da presenečeni gostje nimajo žene, ki je bil prišel prvič vis seboj toliko denarja in veči-Berlin iu obiskal sestro. Or-1noma mora.io poravnati račun ling ira še ni poznal in si ni naknadno.
ROMAN POSTARNE IGRALKE.
Francoska javnost ima s|>et svojo senzacijo: sodišču so izročili nokoč izredno prMjnblje-no'igralko, kabaretno pevko in j filmsko igralko Lucijo de Ma-tlia, ker je ustrelila mladega fičfiliča, ki jo j" hotel prisiliti da bi mu dala denarja.
Lucie de Matha je bila v mladih letih tragedinja v Ode-enu, kjer je zmagovala zlasti v ulogali usodnih žensk. Prestopila je nato h kabaretu in je bila v Folies Bergere ter v O-lvnrpiji velika konkurentka Mistingniettove. pozneje je nastopala v operetah in j«' v Parizu v« Ijala za kraljico mode.
Sloviti so bili njeni diamanti, ki jih je prejela v dar od, svojih oboževalcev. Gostovala j je tudi v Združenih državah in Kanadi, kjer si je knpičila denar. Potem je postala prijateljica bogatega draguljarja, zavoljo katerega je zapustila 1 oder.
Ko je mož umrl, ji je zapustil majhno pokojnino. Bivša slavna umetnica je postala stara in uboga, saj se ni naučila kako je troba ravnati s denarjem. Xa zadnje je dobila zaposlitev v filmu. Tako je v francoski v< rziji "Beraška o-pere" igrala ulogo Pitehumo-ve. Vsa njena ljubezen je veljala sedaj živalim.
Tmela je šest psov in štiri mačke. Ker zavoljo teh živali ni mogla najti stanovanja, si je najtla na pariški periferiji stanovanjski voz, kakršnega imajo komedijanti ter je v njem živela s svojimi živalmi. Mladi brezdelec Lucien Liau-tard, je večkrat zlorabil dobro-
B O 2 I C N I IZLETI pod Osebnim Vodstvom v JUGOSLAVIJO
OM'LITJA IZ NEW YOIIKA:
QUEEN MARY 1. dec. AQUITANIA 8. dec. QUEEN MARY 15. dec.
Za vsa navodila sc obrnite na:
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
216 West 18th Street	::	::	New York
Direktni Ekspresni vlaki od
1'ariza do Jugoslavije
Cunard White Star
0 Božiču...
SVOJCE IN PRIJATELJE V DOMOVINI NAJBOLJ RAZVESELITE CE JIM PO-SLJETE DENARNO DARILO
DENARNE POSILJATVE v DOivIOVINO IZVRŠUJE TOČNO IN POCENI -
Potniški Oddelek "Glasa Naroda"
216 W. 18th Street	New York City
Pošljite sedaj, da bodo dobili pred prazniki
MLADINA NA "MANEVRIH*

v	.	M IK>v<*t kaj j<- govorila z iwVtom.
Aato im | n 11 hi vi duje o za-bavi .rr llorn-iAienni in nikakor ne ntore koi.cati. Tudi Hana s, ne utrudi po^lniati in skoro s,-ji zdi, kot In bila sama navzoča.
H rhe.t > čmen.<, pojedel ajtrk in ravno |,o,V odl.aiati polje. lYda k.mr: j gre iz hiSe, ko ga oče poklič,. IN, eaMiili m lenih koi n kov irn- v očkovo pisanio. .	jutro, učoi kaj ži-liv od meneTM
,,K«i| Uiis^u*^ nenavadno <wtrn potf«la sina.
to osamele žene in ji izsiljeval denar. Ko se mu je na zadnje postavila po robu, je skušal s silo vdreti v njen voz. A' svojem strabil je pograbila samokres in ga ustrelila. Težko ranjenega so ga prepeljali v I bolnišnico. V zaporu je staro | ženo mučila skrb /.a živali ki jili i je morala zapustili. Policija i ji je morala obljubiti, da bo -kibela zanje.
Nedavno so se vršili v newyorskem pristanišču značilni "manevri", zdevnimi bombami obstreljevali motrne čolne. V "bombah3 povzročil nobene šfcogSt
Mladi aviatiki so z do-' je bil pesek, ki seveda ni
ŽENSKE IN GILJOTINA.
V Douaiu na Fnmco>kem si norotniki neko morilko .Jože-fino Maryjevo, ebswlili na -mrt.
Xa Francoskem smrtnih ob-rxlb, kar se tiče žensk, >ici>r ■•bičajno ne izvršijo. V zad-•ljih letih so ženske tam izvršile celo vrsto najgn zotnejšib umorov. Tsti ixirotniki so še mil kratkim obsodili neko Le-•obn'ovo. morilko svojega mo->.a, ki pa čaka sedaj v ječi pomilostitve.
Spomnimo se grozotne mno-žtKtvene morilke Violet te No-zierrlsove,, kjer je ušla na\"/lie svojim dejanjem smrti in so jo (Obsodili na 20 let ječe. Krvava serija ženskih docinoy je na-
potila tudi znanega astrologa Rcneja Trintziusa, da se jc v -vojem zadnjem delu poba vil s tem vprašanjem z astrološkega -tališča. Mož pravi, da stoje morilske ženske jiod j^osebon ;ieugodniin vplivom zv»zd. ki na žalost Še traja. Posebno u-sodno je bilo leta
Tega leta so namenili Deib-'erju, pariškemu krvniku., nič manj nego tri ženske. Me 1 vojno so v Parizu bbsrdili tli vobimke: Marguerite Franci-ardow., go. TicTicllyjevo in Mato Hari. ki je dala s svojo isodo snov za toliko romanov in filmov. Od 1. UM M), do začetka vojne so na Francoskem obsodili na smrt samo eno 'ensko. To je bila mlada Ka-'alonka. ki je svojo rivalinjo zabodla z nožem, dejanje, ki i bilo v primeri s tem, kar so njene tovarišiee nakadile po 'ojni, soditi že kar milo.
Smrtno obsodbo pa si je nakopala menda bolj s svojim lastoporfi pred sodniki. Ko so io namreč vprašali, da-li se svojega dejanja kesa, je odgovorila, da ji je žal samo tega, da ni ubila tudi otrok svoje rivaling.