20. številka. Ljubljana, nedeljo 25. januarja. XIII. leto, 1880.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemal ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prcjcnntn M h v s t r o - o ge r s k e dežele za celo leto 1<» gl., za pol leta 8 gl. ih četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doui za celo leto 19 ghl., za čVtrt leta 8 gtd. 0 kr., za hi omi 1 jrld. 10 kr. Za pošiljanju na dom se računa 10 kr za mesec, lii) kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko \«(\ kolikor poštnina i/imša. — Za K<>*j>o<!e učitelje na ljudskih šol h in «a dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 8 gla. BO kr., po pošti prejemari za četrt leta .'t golfL — Za oznanila so plačuje od ćetiristopne petit-vrste ti kr., će se oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če s«! d\akrat, in 4 kr., če s«' trikrat :ili \ečkrat tiska. Dopisi naj so izvole irankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Frane Kolinanovej biSi št. .'t »gledališka stollta". OpravniŠtvo, na katero naj f-e blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. adinin strati\ne stvari, je v r Niirodm j tiskarni" v Kolinanovej hiši.
Slovenska spomenica ali ne?
Z Dunaja 23. jan. [Izv. dop.] Povpraševalo se je: zakaj nijso tudi slovenski poslanci izročili vladi spomenice ali promemorije, ki bi obsegala politične in narodne terjatve slovenskega naroda? Mislijo li slovenski zastopniki to vendar vsaj zdaj še storiti v Odgovor: ne, ne mislijo, in sicer s premislekom ne. Temuč slovenske terjatve pridejo jedna za drugo na vrsto pri budgetnej debati in pri drugih prilikah. V budgetneni odseku, kjer bode govor o srednjih šolah — in te so v narodnostnem oziru za nas glavna stvar — pride od slovenskih poslancev nasvetovana resolucija v smislu našega programa. Če bode ta sprejeta v odseku in potem tudi v javnej zbornici — in mi mislimo, da bode gotovo — potem ima vlada od parlamenta skleiien nalog ravnopravnost tudi za Slovence v srednjih šolah successive izvrševati začeti. Tak nuiog bode vladi prišel še le zdaj v prvič, dasi se uže 1 b let ustavno borimo za to! Administtativno izvršenje bode kakor povsod odvisno mnogo od bolj ali menj dobre volje ministrov in njih pomočnikov. Zatorej je vprašanje toliko važno: kdo bode naučni minister ?
Da se od strani Slovencev nij kakova posebna spomenica izročila, temu je več uzro-kov. Prvič je nase stanje različno od češkega. Čehi uže imajo mnogo, kar moruino mi še le pridobivati. Oehi zastopajo narod (i milijonov, ki Jinu svojo veliko historijo; nas Slovencev je menj in mi moremo le bolj v prihod-njo&t s ponosom gledati, nego v preteklost. Dalje so pri nas, kakor vsak ve, po zlem usta-vovemem nemškem gospodarstvu stvari tako zapletene, da se res ne dado na nagloiua in radikalno narodno plemeniti. Kakor je Tiners Pijemuntezoin svetoval Italijo pojesti, kot se je artičoka, list za listom počasi, tako nam Slovencem svetujejo, pridobivati v narodnem OZiru jedno za uiugun. In mi — veseli bodimo, ce to dosežemo, v zdanjih časih, m po d oz da njih britkib izkušnjah. — Drugič pa je morda še veliko vprašanje, da li so Oehi dobro politizirali m modro računali, ko so brž svoje terjatve formulirali v je dno skupino in vse vkup zahtevali od ministerstva. Dosti je mož, ki so Cehom prijatelji, ki pa pravijo, da bi bili Cehi bolje storili, ko bi bili z druzimi vred jedno za družim terjali za se, kar gre vsem, a posamezno za se, kar le njim gre, ter menijo, da bi to politieneje bilo, nego pa, da so hrupno s svojim memoran-•dom Nemce zoper sebe še bolj vzburili, dolge preddebate in protiajdtaeije prouzročili, posebno komisijo za svoje zbrane zahteve dobili, takti, da se zdaj ž npmi pobotavajo kakor o kacih nkoncesijah", in „koncesije" ime-
nujejo protivniki to, kar bi bili Čehi kos za kosom lehko k o t s a m o ob sebi r a z u m-1 j i v o dobili še celo brez tako hrupnega ugovora Nemcev. Čemu s ta tim e kl a tom in gromom kaj dosezati, kar se Čehom mora in more z mirom in tako rekoč „ zastonj" dobiti? Tako pravijo veljavni možje na Dunnji, in Čehom ne sovražni, kar ponavljam, ker meni samemu ne pride na misel, da bi Čehe gra jal, ker bratje so naši in dobro jim želimo vse.
Slovenski poslanci pa tudi dobro vedo, da nij mogoče v srednje šole po Slovenskem spraviti marljivo gojitev in dejansko ljubezen do slovenskega našega materinega jezika — poleg dostojnega spoštovanja potrebne nemščine — ako bi ostali in še vedno prihajali namesto domačih naših slovenskih profesorjev, le taki tujerodni, ki so se dozdaj odlikovali z nepri-krhannn neprijateljstvom do slovenščine in z neznanjem našega jezika. — Kavno tako je z uvedenjem slovenskega uiadovanja v justici in administraciji. — lu ker je v šolali in uradih tako, uže so in bodo postala personalna vprašanja za izveden je naše ravnopravnosti silno važna. Preverjeni bodite, da so naši poslanci v tem oziru toliko modri, da vedo, da kdor hoče, da bi na njegovem vrtu lepo zelje raslo, ne bode postavil kozla za vrtnarja, kolikor bode na njih besedi ležeče. In v tem oziru so nemškutarji zadnjih deset let za kulisami delali več kot javno in vidno. Bilo bi slabo, ko bi se mi Slovenci in Slovani ob časih svoje trde opozicijonalne borbe ne bi bili ničesa naučili od svojih protivnikov!
Iz državnega zbora.
V četrtek se je v zbornici poslancev nadaljevalo posvetovanje o Lieiibachcrjevcm predlogu, a tudi zdaj nij zbornica o tem ničesa sklenila. Sprejet je bil predlog fortšritlorja Promberja, naj se Lienbacherjev predlog izroči nazaj kazenskemu odseku, kateri naj red kazenskega zakona tako spremeni, tla bi se zatožni proces pri okrajnih sodnijah pridržal, a da bi to niti državi niti občinam ne prouzročilo troškov.
Kneza VVmdischgratza interpelacijo do poljedi Ijskega ministerstva smo priobčili včeraj.
V vecernej seji se je zbornica posvetovala o zakonu zoper lakoto in strajo po nekaterih avstnjskih kronovinali. Dutičeu odsek je zbornici predlagal oziroma potrdil vladno predlogo: (ioriškej in Gradiškoj se dovoli 49.000 gl. za preloženje državnih cest na Koroško, za pre-loženje ceste (j!urica-Ajdovščina mej Černico Vertovinskim mostom, in za utrjenje vodnih zgradeb pri Akvileji, (iališkej se dovoli v isto smer 35.000 gl., Dalmaciji 90.000 gl. Razen tega posodi država Istri 135.000 gl., Dalmaciji 90.000 gl. za javne zgradbe. Ta svota se bode v desetih letih nazaj plačala
državi, a brez obresti. Za nakup semena posodi država Istri 55.000 gl., Moravskoj 170.000 gl., Šleziji 20.000 gl. V podporo stradajočmi dovoli država naslednji kredit: za Istro, (Joriško in (iradiško 50.000 gl., za Moravsko 50.000 gl., za Šlczijo 50.000 gl., za (iališko 250.000 gl. Vladi pa so razen tega dovoli še kredit 100.000 gl. za take slučaje za katere se s tem zakonom nij preskrbelo. Otl teh 100.000 gl. dobe tudi stradajoči okraji na Kranjskem. Nadalje določuje ta načrt zakona tudi, da se pri stavljenji javnih zgradeb smejo rabiti sami domači delavci. Državni zbor je posvetovanje o tem zakonu še nadaljeval v petek, in zakon zoper strajo sprejel po odsekovem predlogu.
Politični razgled.
\olraii j«* (lezel«*.
V L j u bij an i '24. januarja.
Ko se je sešel po praznikih državni zbor, so dunajski fortšritlerji odposlali svoje ude iz «liii|>u<>i>u eksekutivnega komiteta „združene" ustavoverne stranke, za to, ker je blizu 40 ustavovernih „liberaleev" glasovalo z avto-nomistično desnico in vlado za vojaško postavo. Fortšritlerji so tačas pisali liberalcem ostro pismo, na katero so jim te dni liberalci ali Herbstovri odgovorili. V tem odgovoru naglasa jo liberalci, da ima vsa ustavoverna stranka skupne cilje in za to da mora ta stranka tudi skupaj držati.
Na JI a u ja r* li«'in vlada mej višjimi javnimi krogi velika spridenost in nepoštenost. Vedno se euje kaj o ponoverjenji ali kradla sirotiškib novcev, o grofovskih sleparijah pri bankah in posojilnicah in še o družili takih lepili stvareh, ki tirajo Ogersko v propad in bankerot in v judovske roke,
Vi-nmt«* <l riave.
Na dogovarjanja mej llu*ifo in Vatikanom baje mnogo upi i iva kardinal Ledohovski. Ta dogovarjanja so se zopet pričela in sicer so ja provzročili z nova resuiekrijonisti in Ledohovski. Red resurekcijonistov je potrdil papež Gregorij XVI. 1. 1841; ta bratovščina je čisto poljska, osnovala se je po revoluciji 1831 v Parizu, katerej je bil prvotno namen, utrditi katoliško idejo in poljsko rodoljubje.
Angle&k dopisnik od „Daily Ne\vs" je bil od Rusov v Aziji iz njih ozemlja kot ogledali izpoden in je moral v Perzijo vrniti se. Za maščevanje je od tam v angleške liste poročal laž, da so bili Rusi uže v drugič od Turkraenov v Čikišljaru tepeni. Angleže je to zelo veselilo, ker so mislili, hvala Rogu ne godi se le nam v Afganistanu hudo, tudi Rusom v Čikišljaru nij bolje. Veselje so z An-gležl bratOVSko delili tudi Nemci, ti vsega veseli ljudje, kar more Slovana Rusa zadeti. — Zdaj pa se jim iz Peterburga vse veselje podere z oticijalnim poročilom, da je ona angleška vest popotnem neresnična.
Na Bolgarskem se bodo jutri vršile volitve za „narodno se.nanje". Takoj potem pa otide baje knez Aleksander v Peterburg na svečanost petindvajsetletnice vladanja zda-njega ruskega carja, ki se bode vršila dne 2. (13.) februarja.
stranki kaj lepa pšenica cvetela. V tukajšnjem društvu „Velebitu" so bili te stranke privrženci poseli vse sedeže, ker so dozdevno biM v velikej večini. Ker so Slovenci parkrat k njim došli, ter se vedli, kakor se mora človek obnašati v društvu v obče, so jih prav lepo sprejemali, zaceli o njih tudi v svojem časniku pisati, kako so vneti ti „planinski" Hrvatje za niih nazore itd., in to radi tega, ker jim je jeden Slovencev, ki se je ironično na stališče starčevičjansko postavil, izrekel, da želi slogo mej Hrvati in Slovenci. Ko so pa slednjič o tem „ironičnom stališči" poizvedeli, so nas kar naenkrat v istem svojem listu razkričavati zabeli. Sedaj je hvala Bogu konec tej prepirki Slovenci jim razumno ničesa odgovarjali nijso, in ti so slednjič, kakor kafra iz pozorja izginili. Nedavno jim je namreč nasprotna stranka, (t. j. stranka Jugoslovanov) nekaj nezaupnic privoščila, predsednik in odbor starčevičjanski morali so odstopiti in izvoljen je z veliko veČino nov odbor, ki je razumen, vnet za pametne nazore. Predsednik je g. (J a vrančić, podpredsednik g. Vuletič, tajnik g. Plivc-rič, odbornika gg. Al tal en  in K al i voda.
Češki in poljski študentje so tudi nedavno začeli prav prijateljsko občevati. A k a d c m i Č k i spole k češki in poljsko društvo „f) g nisko" dogovorila sta, da se napravi v jednom tukajšnjih gledališč pol j sk o- če šk a akademija, in sicer bi se Čisti dohodek imel potem razdeliti mej poljske in češke uborne vseučiliščnike. Pri tej akademiji imele so sodelovati poljske in češke najboljše gledališčne moči. Kadi necih uzrokov pak se je ta poljsko-. Češka akademija morala preložiti na ugodnejši čas. —
Tudi v redakcijski odbor za „Slavjanski Almanah" so letos stopili Poljaci, tako, da bode letos v „Slavjanskem Almanahu" tudi poljski jezik zastopan. A ne samo poljski oddelek bode nov, temveč v „SIav. Alm." bodo tudi lužičko srbski sestavki. Ker so Poljaci Se le pozneje vstopili, bode se „Slav. Almanah" najbrž nekoliko zakasnil. Kolikor sem mogel izvedeti o zanimanji za „Slavjanski Almanah" so letos nekatere narodnosti veliko bolj zastopane, nego lani. Slovencev je pak baje veliko menj. —
I« Zag-rcb.i 22. januarja. [Izv. dop.] (Iz našega političnega življenja.) Nij samo bajka opozicijonalnih časnikov, nego živa resnica, da v krilu naše vladajoče stranke uže davno več ne vlada božica sloge in ljubezni. Sedanja vladajoča stranka bila je od prvega početka nekakov mixtum compositum iz razni i elementov, ali bolje rekoč, ona je bila ustvarjena iz odpadkov vseh do sedaj obstoječih vladnih strank.
Ako ne varajo vsi znakovi, zdi se nam, da tudi ta stranka stoji pred veliko premenbo, katera se počasi vrši ž njo proti vladnej volji in proti volji korifej vladajoče stranke. Kakor znano, izstopilo je uže mnogo odličnih članov iz kluba narodne, reete vladne stranke. Vsled prekomerne popustljivosti kraljevinskega odbora ob priliki nagodbenih dogovarjanj z Ma-gjari postala je secesija iz kluba narodno stranke še večja, kakor se je to jasno pokazalo prilikom zadnjega zasedanja deželnega zbora. Večina narodne stranke je uže sedaj problematična. — No, izven teh izstopivših Članov je v vladajočej stranki še mnogo elementov, kateri bi radi izstopili, ali baje ne vedo, kojej stranki bi se mogli priključiti.
To so motivi, kateri so napotili nekatere
iskrene in uplivne rodoljube, na čelu jim znani vseučiliščni profesor dr. Kosta Voj novic, da se v hrvatskem saboru vstvori nekakova srednja stranka, koja bode — stoječa na temelji nagodbe — vojevaln proti brezobzirnemu magjaron dvu vladajoče stranke, a isto tako tudi proti popustljivosti sedanjega bana, ter se krepko potegovala za oživo-tvorjenje hrvatskih pravic glede celokupnosti zemlje.
One, koji nameravajo osnovati to s r e d n j o stranko, vodi ta-le misel: Domovina mora imeti vedno pripravnih mož, kateri so sposobni voditi in obavljati njene javne poslove na temelji obstoječega ugovora z Ogersko. Sedanja opozicija, nepriznavajoča nagodbe, ne more teh poslov nikako ali vsaj ne vspešno obavljati, in dokler se ne vstvori takova srednja stranka, dotle je sedanja vladajoča stranka jedina za vlado sposobna frakcija.
Kakor se je dr. Derenein nekedaj izrazil, da je stare magjarone treba poiskati v Pešti v predsobji ogerskih ministrov tako mislijo ti pristaši srednje stranko, da je snov za njihovo stranko treba poiskati v klubu vladajoče stranke, in sicer inej onimi mnogobrojnima, kateri so vsak dan nezadovoljneji s strujo naših javnih poslov, a koji, neimajoei nikjer naslona, morajo za nevoljo tudi na dalje sedeti v klubu ter podpirati ljudi, o katerih so prepričani, da njihovo delovanje nij plodonosno za domovino. •*
Srednja stranka je še — kakor rečeno — v povojih, vendar je upinje, da v očigled tužnega položaja Hrvatske skoraj prestane svoje otročje bolezni, ter da prevzame vlado od onemogle in zastarele narodne stranke.      —gl.
Domače stvari.
— (Pevski zbor ljubljanske čitalnice) bode praznoval, kakor se nam poroča, debeli četrtek s petjem in godbo. Svirala bode gledališka godba pod vodstvom priljubljenega g Majorja. Čisti dohodek se bode razdelil mej stradajoče Istranine in Notranjce.
— (f Janez Čož), bivši c. kr. poštar pri sv. Roku poleg St. Vida na Dolenjskem in posestnik, vrl narodnjak in vedno naš volilni mož, tisti, katerega je Vestenek tako ljuto preganjal, kakor je bilo iz interpelacije g. Potočnikove v zadnjem kranjskem deželnem zboru videti, je umrl 28. prosenca in bode pogreb dne 25. t m. ob 8. uri zjutraj.
— (Umrl) je zadnji četi tek Gustav grof Auersper*.', graščak v Mokricah, g5 let star, nekdaj tudi ustavoversk deželni poslanec kranjski. Zapušča poleg vdove samo jedno hčer, omoženo baronico Gagern.
— (Nenavadni gostje) Iz Borovnice se nam piše: Dne 21. t. m. naznanil je nekdo gospodu oskrbniku bistriške graščine, da so privandrali labudje na tukajšnje močvirje v lovsko okolico bistriške graščine. Oskrbnik gospod Karel Račić se napoti 22. t. m. zjutraj pri 17° R. mraza in posreči se mu, da zasledi na Ljubljanici velike labude, ki so prevzetno dvigali svoje vratove, kakor da bi hoteli kazati, da njih življenje je večno in da ga nij nobenega, da bi jim zalega mogel. Toda gospod Radič znan kot dober lovec, za gotovo pomeri iu ustreli enega teh nenavadnih severnih gostov. — Ubiti labud meri z razpetimi perutnicami 2'/i metra, dolg je ll/a metra in tehta 10 kilo.
— (Katoliškarokodelskadružba) v Ljubljani, kakor je  „Danica"   slišala, se
močno množi, kar v enoj sapi skoro je pristopilo 18 udov na novo.
— (Skriven dobrotnik.) „Ranica * poroča od tu: Te dni fe Miklavž v uršulinskej samostanskoj veži pred vrata skrivaj trešil veliko culo raznih lepo izdelanih novih oblačilic za ubožne deklice uršulinskih šol, pa je šel, da živa duša ne ve, od kod je prišel in kam je šel! Rog mu tisočkrat plačaj toliko dobroto!
— (Kako je z r a v n o p r a v s t j o na slovenskem Goriškem,) o tem poroča „Soča", ko je citirala naš dunajski dopis, ki pripoveduje o dobrem mišljenji v dunajskih višjih krogih, in pristavlja: ,,Na Goriškem nij do zdaj še nobenega znamenja. V naših državnih uradih teče vse po navadnem tiru: laško in nemško; pri političnih gospodskah, zlasti pri goriškem glavarstvu, je celo vsak dan huje." To je vredno, da bore in dalje pove goriški slovenski poslanec g. dvorni svetovalec "VVinkler.
— (Z Dunaja) se nam piše: Srbsko akademično drušvo ,, Zora" priredi na dan sv. Save 2fi. jan. t. 1. na čast srbskemu pisatelju Milovan Vidavič-u slavnost. Pevci našega društva „Slovenije" so naprošeni, da pri tei slavnosti sodelujejo. Glavna vaja pevcev društva „Slovenije" bode nedeljo 25. januarja popoludne točno o uri i sicer v senatnej dvorani dunajskega vseučilišča (I Son-nenfelsgasse Nr. 23). Pevci društva „Slovenije" so torej najuljudneje povabljeni, da se imenovane pevske vaje v mnogobrojnem številu udeleže.
— (Za Istrane.) Od odbora se nam piše: Velečestiti gospod dr. L. Gregorec, urednik „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru je podpisanemu odboru poslal nabranih sto štiriintrideset (134) gld. 85 kr. za stradajoče naše brate v Istri. Odbor se imenovanemu gospodu za njegov trud in vsem dariteljem za njih blagi čin najtoplejše zahvaljuje, ter jim v imenu naših gladnih bratov kliče: Rog jim povrni tisočernot Za odbor za stradajoče v Istri: J. Berbuč.
— (Zakonska ljubezen.) Iz Skal se ,,fiosp." piše o hudem prepiru mej možem in ženo pri št. Urici. Naposled bil je prepir dokončan s tem, da je razjarjena žena z mo-tiko kresnola in možu spod-ijo čeljust zdrobila.
— (Od sv. Bolfanka v ljutomerskih goricah) se poroča, da se je v noči od 12.—13. t. m. vnela v Gomili viničarija, ki je lastnina nemškega reda. Od hiše pogorela je samo streha, hlevi pa so pogoreli do tal. Da je ne daleč proč stoječa preša nepoškodovana ostala, ima se zahvaliti vrlim gasilcem.
— (P repo d en i tatovi.) V Partinji, v št. lenartskem okraji na slovenskem Štajerskem prišlo je po noči 5 tatov, da bi vlomili pri posestniku Dvorščaku. Lestvica bila je uže nastavljena, ko se posestnik vzbudi iu tate 8 puško odpodi.
— (Na ledu ubil se.) V Kapeli pri Radgoni se je staremu Martinu Pešenčniku na ledu pred hišo spodrsnilo, mož pade na znak in si glavo razbije, da je k priči mrtev.
Razne vesli.
* (Uže Nemci silijo v Ho s no.) Lokalen list v nemškem Essenu poroča, da bode v kratkem preselilo se v Rosno ig nemških rodbin iz Altendorfa, 5 pa iz Kssena. Za njimi pride meseca februarja še go rodbin, ki hočejo v Bosni osnovati nemško naselbino. Baje da se zemljišče silno po ceni dobiva, ker turški bogataši se izseljujejo in se na tak način dobi 1 oral zemljišča za 8 gl.
Nemčija hoče povekšati svojo armado z dnem 1. aprila, ko bode minola veljava zdanjega zakona, ki določuje stanje nemšk armade. Iz tega se tudi zdaj ve in zna, zakaj so ravno berlinske in druge nemške novine zadnji ras toliko pridno vpile, kako Rusija Oboroioje se na Poljskem. Hoteli so le nemški parl.-micnt pripraviti v potreben strah za do voljenje novih milijonov, ki jih bo treba.
Dopi
SI.
rit Vrlmilte 22. januarja. J1 zv. dopis Nemila osoda nam je z Vrhnike odpeljala obče spoštovanega in priljubljenega C. kr. okr. sodnika g. Karla Pleska. Kdo bi ne tožil po izgubi pravičnega sodnika, moža, ki si je povsod pridobil le ljubezen, bivajoč Sest let v našem okraji? A kaj je krivo in kdo je kriv. da je zapustil naš kraj, ter šel drugam? (Vse na daljnje smo morali izbrisati. Ro uže prišel Čas, da bomo tudi o tacih rečeh govorili, za zdaj pa so še zmirom za nami — kontiska-torji — huda gospoda. Ur.)
Priljubljenost g. P. se je pokazala 17., 18. in 20. t. m. Dne 17. t. m. prejel je gospod Pleško dva diploma, jednega iz Rorovniee od soseske in drnzega iz Preserja.
Gospod Fran Kotnik napravil je dne 18. t. m. v krasno razsvitljenej in okinčanej dvorani v svojej hiši na Vrhniki slavnostno „valete" za slovo in v Čast odhajajočega gospod sodnika, h katerej je povabil nad 80 osob obojega spola.
Na večer osnovanoga valete zbralo seje nad 50 gospodov in druzih mož, raznih stanov pri gosp. županu Petru L en a z iju, od koder so se v dolgej vrsti pomikali s prižganimi voščenimi bakljami v rokah do stanovanja g. sodnika. Ondukaj stopijo svetilei v kolo, v njiho-vej sredi pa domači pevci zapojo več slovenskih pesnij; a mej petjem je razsvitljeval nav-zočne čestilce umeteljni ogenj, ki je žaril na balkonu omenjene hiše in kojega je napravil g. Gabrijel JelovSek. Ginljiv je bil ta prizor. Po bakljadi napolnila se je okinčana dvorana s povabljenimi gosti; sedeži so bili uže poprej odločeni in pripravljeni. Ko se je navzočna gospoda okrepčala z jedjo in požirkom dobre vinske kaplje in domačega Pommerjevega dobrega piva, pričeli so se govori in napitnice, a kar je najlepše, v milej domače j slovenščini. Prvi glas je povzdignil g. Fran Kotnik, pov-darjaje zasluge g. sodnika in jemaje slovo od njega. Za njim je govoril g. dekan v enacem smislu; njegove besede so segale globoko v srce vse navzočne gospode.
Za tem se je zahvalil sam gospod sodnik za vso čast,  kojo so mu Vrlmičanje izkazali, ter obljubil, da mu bode to vsigdar v hvalež nem spominu.
Tudi g. Rorštnik je bil sprožil navdušen govor, gladko in dobro, ter pokazal, da tudi priprost samouk naš lepi slovenski jezik uže popolnem pravilno rabiti zna. G. J. Lenarčič se je spomnil stradajočih Notranjcev in v ta namen nabral »2 gld. za uboge Notranjce
Vsi govori so se vršili — kakor rečeno — v gladkej slovenščini, jeden je bil celo vezanoj besedi, kojega je deklamira] g. Josip Prosen.
Tudi naši pevci so ravno ta večer poka zali, da so se v kratkem času jako izurili, Et kar pa le hvala gre vodju petja, g. Venku Levstiku.
Ko se je 20. t. m. sodnik g. Karel Pleško poslovil od svojih uradnikov in druzih prija teljev, odpeljal se je s soprogo, rojeno Lenazi
proti Borovnici,  kamor so ga še spremili ne kateri gospodje v devetih vozovih, ter mu tako pokazali svojo udanost in vso čast.
A če ga tudi več mej nami nij, spomin njegov še v srcih nam živi, in živel bode nam še mnogo, mnogo časa!
Iz I4amciii«|{oira okra i a 21. jan. [Izv. dop.) Ne morem si kaj, da ne bi naznanil bralcem „Slovenskega Naroda", da se tudi v Kameniku širi narodni duh in da oživlja v javnej veljavi naš slovenski jezik. Bil sem on teden v Kameniku pri notarji Krizmanu pričujoč, pri nekem ženitovanjskem pismu. Skoro bi bil od samega veselja vskliknil „Živio Slovencem!" ko zaslišim g. notarja svojemu pisarju pismo slovenski narekovati ali diktirati. Tega kmetje nijsmo bili v Kameniku vajeni. Vsi navzočni so bili jako veseli in so rekli, no. hvala Bogu, zdaj se pa ne moremo nič premotiti, za to, ko vse slišimo in razumemo, kaj se piše, ker nij nemško. Bog nam daj in pravičnejša novi vlada avstrijska še več takih kr. uradnikov kancelije, ki znajo in spoštujejo naš narodni jezik. O ko bi še tudi druga, politična in sodnijska gospodska ura dO vala vse po domače, po slovensko, to bi bilo za nas kmete veselje, ne bilo bi nam treba tolmačev iskati in plačevati. O da bi se enkrat povrnil toliko potrebni notranji mir v Avstriji kar bo le, kadar zmanjka nemškutarjev. Vlada naj nam pokaže da jo je resna volja zadovoljiti vse narode z enako pravico. Potem bi bilo upati, da bodo nam še tudi ljudske Šole kaj koristile. (Ta dopis smo prejeli pisan s trdo delavno kmetsko roko. Nij li skoro ginljivo, kako se vrli mož iz naroda veseli stvari, ki bi uže davno morala sama ob sebi razumljiva biti, ko bi se zakoni izpolnjevali v Ur.)
Iz Trsta 22. jan. [Izv. dop.] Predpust pri nas letos ni živahen. Kaj ga zavira, to si lahko vsak misli: namreč revščina. Povsod je polno delavcev brez dela in iz bližnje Istre dohajajo siromaki medli od gladu, otroci in stnrci, da se vsacemu smiliti morajo. Za Istro bi mo-ala vlada kaj več storiti. Dosedaj sta bili Istra in Dalmacija neznani deželi — „terra ineognita", za Dunaj; Širilo se je lahonstvo na avstrijsko škodo, narod se je pa. zanemarjal. Bližnja Istra je skoro to, kar Hercegovina. Ubogi seljaki so raja in Vlahi in lahoni so begi. Vse poljedelstvo je do malega v rokah vlaških begov. Komaj kmet vseje ali obreze trto, uže je zapisan pri premožnem lahonu z dolgom v knjigi, ki ga še le takrat reši, ko mu desetero povrne ali v blagu ali v denarji. —
Buda letina v Istri je lahonom dobro došla, kajti materijalno in politično je laškim oderuhom pripomogla. Za kakove prihodnje volitve peste marsikaterega kmeta uže zdaj in mu Slovanstvo in vlado črne. Kajti lahoni isterski so zvite buče in znajo računati s faktorji. Lakota je tudi faktor! Kako računajo, to se je videlo, ko nijso hoteli nobenega Slovenca v komitet za nabiranje darov stra-dajočim Istranom sprejeti.
Naši tržaški lahončiči so v zvezi z ister-skimi; dokaz temu so zagrizene korespondence iz Istre v tržaške laške lokalne liste, v katerih vedno Istro za svojo laško reklamirajo.
Političnemu društvu „Edinosti" bi stalo tu obširno polje odprto. Spomladi ali pa po leti bode trebalo po Istri sklicavati javne zbore in ljudske shode. Tudi projektirani tabor blizu Pazna, ki je pa le vsled malosrčnosti nekega
gospoda Hrvata iz Istre zaostal, mora biti tekoče leto.
Letošnji tržaški karneval bode zopet prinesel kaj laške demonstracije, kakor vsako leto. Naši italijanfiiči očitno svoje „irredentov-ske" ideje izraževajo. Kdo se jim protivi? Nihče.
Včeraj je v Rojanu zgorela mlada 24 letna dekle, imela je namreč mečico, in koje sedela na ognjišči, jo je božjast vrgla Črez ogenj, da se je opekla in vsled ran umrla. Ker je sama bila, mogli so ljudje še le zapaziti jo, ko se je uže dim skozi okno kadil. Vlomili so vrata in pogasili ogenj, nesrečna dekle je bila pa uže obžgana.
Druga mala novost je, da se je hotel v laškej telovadnici neki telovadec ustreliti, pa je mesto sebe zadel druzega v roko in mu jo prcstrelil.
Denes je prišla komisija z Dunaja zaradi skladišč (lagerliauscr) v novej primorskej Inki. Rodo li ti dunajski gospodje pravo zadeli in poročali strokovnjaško, o tem dvomimo. Ko bi se komisija iz tukajšnjih veščih mož sestavila, kateri dobro poznajo trgovske razmere po morji, bilo bi bolje.
■ z l*f ufa 23. jan. [Izv. dopis.] Včeraj je bila tu mesečna učiteljska konferenca. Na dnevnem redu je bila volitev v deželno učiteljsko konferenco za tekoče leto. Ta konferenca izvolila je gg. Robiča in Romiha, katera bosta učiteljske interese v Gradci zastopala. Ker sta ta dva gospoda oba Slovenca, upamo, da povesta na pravem mestu, kako se mora pametno slovenska mladina izgojevati.
Oktobra meseca imele so uže kmetijske občine volitev v okrajni zastop, a za veliko-posestvo pa še do denes volitve nijso razpisane. Se mar predsednik tega zastopa za svoj sedež boji ? Menda bode kaj tacega. Čas bi bilo, da se te volitve razpišejo.
Nek po/igalec se klati uže črez poldrugo leto po ptujskej okolici. Posebno na predmestje Breg pri Ptuji je ta hudodelnik svoje oči obrnil. Včeraj zvečer pogorela so zopet na tem predmestji štiri poslopja, dne 21. t. m. pa je gorelo v Mihovcih, ter zgorelo sedem gospodarjev čudimo se le, da ta hudobnež toliko časa zna pete odnašati. Tukajšnja žandarmerija se mnogo trudi, hudodelnika zasačiti, pa vse zastonj. — Tudi neki ponarejevalec desetakov se tu okolo klati. Tudi tega iščejo, pa do sedaj ga še nemaj o. —a.
't. I>uii<«f.-i 21. januarja. [Izv. dopis.] Na Dunaji bivajoči Slovenci, ki se za vaš list brigajo, zelo so se zveselili vožnjega reda brzo-vhika, kajti oni dobivajo celih 24 ur prej „Slovenski Narod" v roke, nego so ga po starem redu. Čitamo torej vaš list isti dan, ko ga vi v Ljubljani, in sicer večkrat uže — dopoludne. Vem, da vam novi vozni red nij po godu, (ne! kajti prej smo dunajske jutranje liste dobivali zvečer ob 7. uri, zdaj jih dobivamo še le drugo jutro. Ur.), a treba pomisliti, da celo Bog baje ne more vsem prav ugoditi, tem menj vodstvo južnih železnic. -Sedaj bi najprvo rad pri Slovencih začel, a o njih ste uže toliko in tolikrat poročali, da denes raji o njih molčim; sicer tudi zaradi tega uzroka, ker nehčem najprej pometati pred lastnim pragom, ampak sem tudi istih grešnikov jeden, da pred drugim pometati mi je bolj prijetno.
In  tu počnem pri naših bratih Hrvatih. jPo dopisih v starčevičjanskej „Slobodi" od tod in  drugod ste morali soditi,  da je tej