^w v>a<:^
Pavel Golia:
Procesija,
iVlonotono zvonovi zvone,
počasi procesija gre,
počasi in leno, brez volje, brez nade.
K Mariji
duhovni pastir
vodi žene in starce,
otroke in mlade
device prositi, moliti za mir,
k Mariji, k Mariji.
Monotono zvonovi zvone, počasi procesija gre — — —
Tam gori na vrhu gore
se beli zidovi blišče,
ta hram Bogorodice je čudotvorne.
Marija!
"V
Cuj duhovnika glas, čuj hripave glasove, glasove sonorne: Ti Sina Spasitelja prosi za nas, Marija, Marija!
Monotono zvonovi zvone, počasi procesija gre — — —
Procesija se pne na goro,
jokavo otroci pojo:
Odšel nam je oče, kdo dal nam bo kruha,
Marija ?
O, prosi za nas,
Očeta in Sina in Svetega Duha,
Ti naša Tolažba, Zavetje in Spas,
Marija, Marija,
Pave) Golia:  Procesija.
Monotono zvonovi zvone, počasi precesija gre — — —
Pobožno pred grudjo drže
device v molitvi roke,
ter povesajo glavice k tlom sramežljivo.
Marija,
pomagaj, brez njih
življenje je pusto, življenje je sivo,
usliši mladosti brezradostne vzdih,
Marija, Marija!
Monotono zvonovi zvone, počasi procesija gre —  — —
Glej, leto in dan, pa še ni
ne pisma poslal, ne vesti
moj sinek, moj sinek-edinec iz bitve,
Marija!
Je mrtev, je zdrav?
Stare matere vroče usliši molitve,
in pošlji ga, kakršen je, iz daljav,
Marija, Marija!
Monotono zvonovi zvone, počasi procesija gre — — —
Toda tam, kjer ves dan in vso noc
grmijo topovi, nesoč
razdejanje in smrt, tam umirajo oni.
Marija,
kaj Ti veš zakaj?
Ne Ti, ne Tvoj Sin, vendar milostno skloni
nad nje svoj obraz in pozovi jih v raj,
Marija, Marija!
-—+-
f'