DanaSnja Številka 2 Din. 5tev. 54. V UuMlan!. v soboto 31. marca 1923. Poštnina pavSaBrana. Leto« a HITRANIE mmmm® fsiiaja vsak dan zluirai, izvzcmsi pondsiike. Mesečna naročnina: v LJubilani Din 10*—, po pošti Din 12*—, inozemstvo Din 20*— Uredništvo: Wolfeva utica št 1/L — Telefon it 213 Brzojavni naslov: „Novostl-LJublJana“. Upravništvo: Marijin trg št. 8. — Telefon it 44. rotk j — m—uw# Oglasi po tarifu. Sprejemajo se le do 15. ure« Pismenim vprašanjem naj se priiošl znamka za odgoTOB Račun pri poštnem čtk. uradu št 13.23$. Velika noč 1923. Politična situacija. Dan vstajenja... V pero nam silijo Čuvstva, ki so ob takih dnevih običajna, m vendar se nam vriva nekaj ta ko važnega, da tudi v slovesnem razpoloženju tega ne moremo zamolčati. Nekdo je te dni zapisal resnico, da smo Slovenci mal narod in da je bila vsa naša zgodovina težka, trpljenja polna pot na Golgoto... Kdor le zapisal ie besede, je povedal globoko resnico. Pozabil pa je dodati, da ie bil te Golgote konec v tistih motnih novembarskih dnevih 1.1918. Takrat je slavil slovenski narod v bratskem objema s Srbi in Hrvati veliki dan svojega vstajenja. Vse je takrat čudjo zgodovinske utripljaje tistih usodnih dni. Ni bilo nakopičenega toliko sovraštva kakor danes, in oni. ki danes govorijo o globokem razočaranju, so takrat pridigo vali ljubezen namesto sovraštva ... Skoro je izgledalo, da si sezidamo v skupnem, trudapolnem delu času primerno hišo. Koliko lepih upov in načrtov se je porajalo v bratskih srcih! Toda prišlo je drugače. Posameznikom, užaljenim rad dejstvom, da se pri ureditvi skupnega doma ni upoštevalo njihove ambici e, se je posrečilo posejati med naše dobro ljudstvo ljuliko rrzkrojcvalnih idej. netili pa so jih s sovraštvom zoper lastno kri Najprej so rekli: Mi smo, od Triglava do Vardarja, nerazdružljiva celota. Danes tega ne prizanavajo Več. Izgubili so vero v skupno usodo, zapisano v zgodovini evropskih narodov. Ljudstvo jih le dvignilo na ščit, zaupajoč njihovim odrešilnim besedam. Prevzeli so odgovornost na. sebe, sedaj naj jo nosijo sami... Uverjeni smo, da se bo tudi slovenski narod v celoti zavedel svojega vstajenja. Zdi se pa, da težka pot slovenskega naroda na Kalvarija spazna-še ni končana. Prišla bodo še razočaranja, ki ne ostanejo prihranjena onemu, ki išče resnice. Povzpeti se bo treba nekoliko višje kot je šenklavški stolp in_ pogledati bo treba dalje, ne samo do Vrhnike... Zveličar je učil: Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe.* Ce naj ljubimo svojega bližnjega, kako naj bi potem sovražili lastnega brata? Te in enake misli nas obvladujejo, ko sazmotrivamo položaj našega ljudstva. Dobro je slovensko ljudstvo, verno, Pošteno in nepokvarjeno. Naj bi mu ni-kdo ne odvzel teh lepih čednosti, ki so snane daleč po svetu. To dejstvo nas utrjuje v upanju, da se bo rodilo spoznanje poprej, kakor si morda mislimo. Priti bodo morali zreli, razsodni možje, prosti predvojne in medvojne ideologi-Se, ki je tuja ideji narodnega in državnega edlnstva. Potrebovali bomo celih mož... Dan vstajenja! Priroda se obnav-tea .-. Pustimo čemerne misii. verujmo V lepšo bodočnost, radujmo se nad tem, «ar nam je dodelila večna Previdnost. Velika noč nam bodi dan oddiha na težavni pori, ki nas še čaka. preden ne do ■Operno do velikega spoznanja, da je ®iaša usoda navezana na usodo po pol-degs. narodnega edinstva — in tedaj bo-öto šeie razumeli skrivnost našega Vstajenja od mrtvih! m. ROMUNSKEM POSLA» NISTVU cöeograd, đ0. marca. (B) Včeraj poldne ob 5. uri se je vršil svečan na romunskem poslaništvu. — Uj^otni so bili vsi šefi diplomatskih tnl-ter od naših politikov ministri dr. 30^* Jankovič bs Markovič. Pri tem so bili tudi Pribičevič, Pavle ©srJi Marinkovič in Andra Stanič ter ^ dsednik občine Dobra Mitrovič. Ob joiJ® nol uri je dospela na poslaništvo dvnttas‘:a kraljica v spremstvu svoje son!"* dame se. Mauradi. Ga. Emandi, *rad?Sa romur*skega poslanika v Beo-i6 postre«la s čajem. Ves čas je s iFnrsf1 ^stf. 0rltester kraljeve garde Via dn0« Kraijica ostala na poslaaišt-** «© 8. ure zvečer. položaj v orue Carigrad, 30. marca. S* Hayas) V krogih angors 1 Flavija nevolja In vznetnii oklepov izvedncev zavezn *»veautt5kj tfaiM sela ministrskega §yefa. — la razjasnitev sifoadle* — Politika zemljoradniške stranke. Beograd, 30. marca. (B) Snoči se je vršila seja vlade, na kateri je prometni minister poročal o sklepu finančnega odbora glede izenačenja draginj* skifi doklad uslužbencem državnih železnic. Nato je ministrski svet prešel na razpravljanje o notranje-političnem položaju. Nag'ašalo se je pri tem, da se o ostavki vlade ne more govoriti do takrat, dokler se ne zve sklep demokratskega kluba, katerega plenum je sklican na 12. aprila. Med tem časom namerava Pašič voditi poizvedbe pri Radiču, Spahu in Korošcu, pa je vsled tega določil posebne osebe, ki bodo stopile z imenovanimi v stik. O. Vojislav Janjič, ki se je danes vrnil iz Ljubljane, je poročal Pašiču o svojih razgovorih, ki jih je imel v Ljubljani. Minister poljoprivrede in voda g. Šupilo se nahaja od danes zjutraj v Zagrebu, odkoder je te’cfonično obvestil predsednika vlade o položaju v Zagrebu in o sondiranju političnega položaja tekom današnjega dne. Poročilo dr. Šupila ministrskemu svetu je tajno. Kakor je iz tega razvidno, se politični položaj od včeraj ni niti korak pomaknil naprej. Negotovost notranjega položaja bo trajala še dalje nespremenjena do 12. aprila. Po tem dnevu bo, kakor se trdi, Pašič uravnal svoje nadaljne korake. Beograd, 30. marca. (B) Danes popoldne se vrši seja ministrskega sveta, na kateri se bo v glavnem nadaljeval razgovor o izhodu iz sedanje politične situacije. Na tej seji se bo razpravljalo o zahtevi kredita posameznih ministrov. G. Pašič želi imeti jasno situacijo še Pred Veliko nočjov vsled česar bo pospešil razgovore z načelniki ostalih strank. Beograd, 30. marca. (B) Minister trgovine in industrije g. Omerovič, ki je bil dosedaj na dopustu, je dospel danes v prestolnico. Danes ob 10. uri dopoldne je bil sprejet od predsednika vlade ter se pri njem mudil četrt ure. Današnji seji ministrskega sveta bo prisostvoval tudi g. Omerovič. Beograd, 30. marca. (B) Glavni odbor zemljoradniške stranke je imel sejo, na kateri je odobril nastop zemljo* rudniškega poslanskega kluba v skupščini. Zemljoradniški klub bo nadaljeval dosedanjo politiko, ravnajoč se edino le Po svojem programu. Z nikomur ne bo stopal v sodelovanje, niti z opozicijo, niti z velikimi strankami. Ne bo šel v nikako kombinacijo za sestavo vlade, ker smatra, da v sedanjih razmerah, ko se bore med seboj plemenski bloki, ne bi v vladi igral tiste uloge, ki bi jo moral igrati po moči in važnosti zemljoradni- škega gibanja v državi. Na podlagi te seje je bil izdan sledeči službeni komunike: »Gotovi beograjski listi so tenden-cijozno objavili vesti, da se bo zemljo-radniški poslanski klub priključil radikalnemu ali demokratskemu klubu. Ta vest je izmišljena v slab namen. Zemljo-radniški poslanski klub se ne priključi niti posamezno, niti v celoti, niti radikalnemu niti demokratskemu klubu, marveč se bo držal kakor dosedaj tiste poti, ki mu jo je odredil program in štatut stranke, zastopajoč energično pravice in interese sela in zemljoradnikov.« Beograd, 30. marca. (Z) Minister pravde dr. Laza Markovič je sprejel danes novinarje in jim izjavil: Pre-tresujoč notranji položaj je ministrski svet izrazil soglasje s tem, da g. Pašič kot predsednik vlade pozove načelnike vseh strank, da zve njihovo mnenje o politični situaciji. Pri tej priliki se ne bo samo seznanil z njihovim stališčem o notranjem političnem položaju, temveč bo tudi preciziral stališče vlade in radikalne stranke. Sklenilo se je, da se vršijo ti razgovori pred sestankom radikalnega kluba, tako, da bi Pašič lahko poročal v klubu o položaju In preciziral program vsake posamezne parlamentarne skupine. Pod temi načelniki strank se razumevajo tudi dr. Korošec, Spabo in Radič. Minister pravde se je pri tem izrazil, da vlada nima ničesar proti temu, da se vršijo razgovori s tistimi njihovimi možmi, ki jih bodo oni zato določili. Vlada še nima avtentičnih podatkov o tem, da bi se bil ustvaril federalistični blok. O koraku ministra Šupila v Zagrebu ni ministru Markoviču ničesar znanega. Po njegovem mnenju se je hotel Šupilo kot član vlade in Hrvat bržkone podrobno seznaniti z vsem, kar se dogaja v Zagrebu. Današnja »Pravda« prinaša dementi pokrajinskega namestnika Cimiča, da bi bil Šupilo v posebni misiji v Zagrebu. O demokratih je minister Markovič izjavil isto, kakor včeraj glede ostalih skupin. »To je velika skupina,« je rekel minister dr. Markovič, »z njo vlada vsekakor računa. Ne morem dementlrati kombinacije o koaliciji z demokrati, katero nekateri naši prijatelji smatrajo za državno potrebo.« O bivanju dr. Peleša v Zagrebu pravi minister, da je le-ta obvestil g. Pašiča in njega o položaju v Zagrebu In o načinu agitacije v zagrebškem okrožju o priliki volitev v narodno skupščino. Danes dopoldne sta posetila ministra pravde avstrijski opravnik poslov g. Hoffinger in Schfinbergcr. Pri tej priliki so bila podpisana vsa spremna pisma, ki se nanašajo na sklep konvencije za bivanja dr. Seipla v Beogradu, Vlada se ne pogaja z Radićem. B eo g r a d, 30 .marca. (B) Glede vesti, ki so jih prinesli danes zjutraj nekateri beograjski listi, da se je minister poljedelstva, dr. Šupilo, o priliki svojega včerajšnjega bivanja v Zagrebu pogajal z nekaterimi poslanci Radičeve stranke v imenu vlade in da je pokr. namestnik g. Cunič posredoval pri teh pogajanjih, smo pooblaščeni kategorično Izjaviti, da Je g. Suplto odpotoval v Zagreb po privatnih poslih in da nima nikakega pooblastila, da vodi politična pogajanja v imenu kraljevske vlade. — Ravnotako le neresnična vest, da lo pokr, namestnik g. Cfmlč javil g. Radiču, da ]e dr. Suplto prišel v Zagreb, da se v imenu vlade z nj'm pogaja. — (To vest demokratskih listov je dobilo tudi »Jutro«, ki jo je priobčilo kot nekako senzacijo. Gornji demanti iz prvega vira pa dokazuje, da je vest demokrat- skih listov tendencijozno izmišljena z namenom, da bi se na ta način kompromitiralo neomajno stališče vlade v eminentno državnih vprašanjih. Ured.) Zagreb, 30. marca. (Z) Današnje »Novosti« so prinesle seflzacijonalno vest, da je došel dr. Šupilo kot predstavnik radikalne stranke v Zagreb, da stopi v pogajanja z Radičem. Ta vest je izzvala veliko zanimanje v javnosti, ah po izjavi dr. Šupila napram vašemu dopisniku, so te vesti neresnične, češ, da je prišel v Zagreb po privatnih opravkih in da tu prebije Velikonočne praznike. Pooblastila da nima nlkakega, da bi vodil kakršnakoli pogajanja z Radičevimi poslanci, marveč se je le kot privatna oseba nekollkokrat razgovar-jal z nekimi politiki — Tudi tiskovni urad demontira to vest v svojem današnjem buiettnu. Poruhrska akcija. Pariz,, 30. marca. (K) (Agenee Havas) Na včerajšnji ponočni seji poslanske zbornice je stavil poslanec Her-5šot na ministrskega predsednika Poin-c.treja vprašanje, ali Še v Poruhrju \e-d:v> zasleduje gospodarske ciii: In ah bi vsak resen in neposreden predlog Nemčije hotel pravično presojati. Poin-care je odgovori! na obe vprašanji. Ponovno je poudarjat, da Francija ne bi sprejela nobenega poskusa neoficijozne-ga ali indirektnega razgovora. Zavračal W.J» ISMii «krit# «MK *» kako aneksijo. Izogniti se hoče vsakemu manevriranju. Rekel Je: »ml se bomo umaknili iz Poruhrja le na podlagi plačil, ki jih bomo dobili. 1*» Plačila morajo poravnati vso našo škodo. Padec marke je skoro Izbrisal ves dolg Nemčije. Nemčija je torej dandanes manj obremenjena. Izjava ministrskega predsednika je bila sprejeta razven skrajne levice z dolgo trajajočim odobravanjem, katexamu se je pridružil tudi Herr tol Vprašanje reškega pristanišča- Beograd, 30. marca. (B) Naš odgovor na italijanski predlog glede eksploatacije reške luke je popolnoma izdelan in bo tvoril predmet diskusije na seji ministrskega sveta. Beograd, 30. marca. (B) Danes zjutraj je g. Pašič sprejel ministra zunanjih del g.Nlnčiča in Ciocar-Markovi- ča, konzula v Trstu ter namestnika, pooblaščenega ministra g. Nešiča, G. Nin-, čič je obvestil Pašiča o pogajanjih v Opatiji, ki se vsled odhoda italijanskih delegatov na velikonočne praznike nahajajo v zastoju. Ravnotako ga Je obvestil o ostalih vprašanjih zunanje politike, ki sc tičejo naše države. Neodločnost Radičeve politike. Zagreb, 30. marca. (Izv.) Po pogajanjih, ki so se vršila te dni med Raci :m, Korošcem in Spahom, se položaj ni prav nič pomaknil z mrtve točke. Z velikim zanmanjem in / neko gotovo nestrpnostjo se je spremljal razvoj dogodkov v Beogradu, posebno pa zadržanje radikalne vlade. Toda takoj ko so dospele prve vesti o izjavah ministra Laze Markoviča, ki daje v imenu vlade obvestilo novinarjem o situaciji, so začeli v krogih Radičeve stranke z večjim pesimizmom gledati na položaj ter so se pojavile želje po kaki drugi akciji, ki bi spravila razvoj političnih razmer v tako smer, ki ne bi bila nepovoljna za Radičevo straiko- Vsled tega je bila v njihovih vrstah z veseljem sprejeta vest, da bo začel dr, Šupilo ket predstavnik vlade in radikalne stranke pogajanja z Radičem. Četudi se sluti zadržanje radikalne vlade napram Radičevi stranki in njenim zantevam, vendar Je ta vest napravila v Radičevih Incidenti Beograd, 30. Marca. (Z) Iz Sofije Javljajo, da je bolgarska vlada sklenila, da pomete z anarhisti v Bolgarski ali da so tudi anarhistične organizacije sklenile, da se oblastem upro z orožjem in se je borba tudi že začela. Tako jc na primer policija v Sofiji včeraj poskušala prijeti anarhista Angela Domustičeva, le-ta pa je ubil orožnika, ki g aje spremljal ter začel bežati. Med potom je ubil še enega orožnika in težko ranil nekega artiljerijskega poročnika. Nazadnje je pobegnil v neko hišo in Izvršil samomor. Sofijska anarhistična organizacija je nalepila danes zjutraj objave po celem mestu, v katerem poziva svoje člane, da se borijo z oblastmi. Pred dvema dnevoma je bil v Novi Zagori prijet anarhist Marion Georgijev. Nekateri njegovi prijatelji anarhisti so navalili na zapor in ga osvobodili. Pri tej priliki Je prišlo do borbe s policijo, v kateri sta padla cn anarhist in en policist. Snoči je prišlo v Jambolju do velikih neredov, ki so se krogih dober vtis. Ker so pa vse te vesti bile demantirane od službene strani, niso imele druge naloge, rego da pripravijo maso in javno-: t na morebitne korake, katere misli storiti Ičadič v vprašanju daljnega razvoji političnih odnožajev. On je že večkrat Izjavil da, če radikali ne pošljejo do 1.‘ aprila delegatov za pogajanja z njim. bo on sam storil to na ta način, da pošlic v Išco* grd svoje zastopnike, ki bi imenom njegove stranke deloval: na to. da pridejo v stik s predstavniki radikalne vlade in stranke. V teni pogledu sc opaža v njihovih vrstah neodločnost; ker pa še vedno verujejo, ch pride iz Beograda inicijativa v tem smislu, smatrajo, d« je za ta trene tek najbolja taktika čakanje. V tukajšnjih krogih se smatra, da sploh ni prišlo do ustanovitve skupnega bloka med Radičem, Spahom la Korošcem in da tudi ni verjetno, da Pride do tega. . v Sofiji. končali s krvoprelitjcm. Anarhisti s« hoteli manifestirati skozi mesto, policija pa };m jc to zabrani:a. V borbi, ki s« je nato razvila, je padel en častnik la nekaj vojakov, šest anarhistov pa j« ranjenih. Policija je ziprla okoli 150 anarhistov. Sofija, 30. marca. (K) Oblastva so odredila stroge mere, da uduše teroristično akcijo. — Gotove anarhistične skupine so povzročile nekaj incidentov v Sofiji in v Jambolju, kjer je policija, ko je hotela izvršiti nekaj aretacij, naletela na oborožen odpor. Incident v Sofiji se je konča! s samomorom voditelja anarhistov. V Jambolju je prišlo do spopada med skupino anarhistov in erožništvom; pri tem je bilo na strani anarhistov nekaj žrtev in je bil en orožnik ubit. Red je bil kmalu popolnoma upostavljcn. Sicer pa se mir v državi ni kalil. V svrho, da se vzdrži na celem ozemlju države mir in red, so bil« izdane potrebne odredbe. Italija in Milan, 30- marca. (K> Danes ob pol 3. popoldne se je vršil v preiekturi dolg razgovor med ministrskim predsednikom Mussolinijem in avstrijskim zveznim kancelarjem dr. Seiplom Zvezni kancelar se ie zahvalil nfnistrske-mu predsedniku za vse, kar je Italija storila v prid iinancilcine vzpostavitve Avstrije. Izrekel je željo, da bi smol tudi za naprej računati na podporo italijanske vlade v vseh vprašanji» gospodarske obnove Avstriic. Zasadi tega pri-poroča, da se čim preje zaključijo razprave, ki se tačas vrše v Rimu v svrho vstvaritve ugodnih trgovinskih odnaša- Avstrija. jev med obema državam:». /vezni kancelar se je na to razgovanal z ministrskim predsednikom o raznih političnih vprašanjih splošne narave. Mussolini je zagotovil zveznemu kancelarju dr. Sciplu, da ima Italija naiVvahneiši interes ra tem, da se vsa vprašanja, ki so, v zvezi z gospouarsk > obnovo Avstrije, ugodno rešijo. Izrazu-oč svoje prepričanje., da tako na!u:pcšncjšc sode-luje pri tem, da Avstria ritane element miru v centralni Evropi. V teku razgovora so se razmotrivala tudi razna viseča vprašanja, ki se b' po možnosti čimpreje rešila Zgodovinski dokumenti karedjordjevićev. Beograd, 30. marca. (B) Naš dl-plomatski zastopnik v Budimpešti je iz-vestil ministrstvo zunanjih zadev, da se je v Budimpešti našla dragocena kaseta z začetnimi črkami našega kraljevskega doma. To kaseto je poklonil leta 1904 kralju Petru sedani! jeruzalemski patrijarh s posebnim posvetilom. Minister zunanjih zadev bo posredoval, da bi se ta dragocena in zgodovinstu tešeta vrnila kraljevskem« dom«. NASA IZVOZNA STATISTIKA. Beograd, 30. marca. (Z) Končana je izvozna statistika za leto 1922, ki Izkazuje sledeče rezultate: Izvoz v letu 1922 je znašal 2.213.S81 ton v vrednosti 3.071.534.639 dinarjev. Od tega odpada največ na les. namreč 311.7 milijona, na koruzo 150.6 milijona, na žito 126.7 miljona, na moko 96.6 milijona, in končno na mesne izdelke 107.2 milijona dinarjev. Milan, 30. marca. 00 Z vlakom ob S.40 uri zvečer je zapustil avstrijski stmai '.kancelar dravmtai kancelar dr. Seipel s svojim spremstvom Mite» 1® tej odpeljal v Rim. ANGLIJA IN RDSÜA. London, 30. marca. (|0 V tetat razmotrlvanja o vprašani«, ali se prlzna-sovjetska vlada kot vlada de iure, je Iz» jvil državni podtajnik vzunanjem uradu Macneill: Dokler ruska vlada zasleduje svojo dosedanjo politiko, bo priznana samo kot vlada de facto. Nočna lekarniška služba t LtuMlaalJ Tekoči teden lekarna PiccoR n« Dunaf- } « «ett to BaUuet« m KarievUI fittfc. Resnica o bankah in zadrusah. ANTON PODBEVSEK: Vstajenje neoriientiranih kadrov. ljubljanski dnevnik »Jutro«, organ dr. Žerjava, je objavil 15. marca 1923. St 62 v članku: »Banke in zadruge« ne» koliko težkih neresnic. Dr. Žerjav trdi potom svojega organa: da je italijanska vlada v 5. Marge-ritskih konvencijah stavila naši vladi na razpolaganje 16,000.000 lir, da jih razde, h med denarne zavode, oškodovane vsled denarne konverzije; da je sedanja radikalna vlada namenila ta denar bankam na Škodo zadrug; da je Jadranska banka lanskega leta vodila kampanjo, da zruši slovenske demokrate in to samo radi tega, da bi banka ta denar odjedla nacijonalnlm zadrugam. Trditev dr. Žerjavovega organa, da je italijanska vlada dala naši vladi na razpolaganje 16,000.000 lir, je vseskoz neresnična. Nasprotno pa stoji, da je itaUjanska vlada dodelila bankam, in to izrečno Jadranski banki v Trstu in podružnici Ljubljnske kreditne banke v Gorici 16,000.000 lir kot odškodnino za utipljeno škodo (napad na Jadransko tranko in rušenje iste, neizvršena konverzija lastnih fondov, sekvestracija lastnine zavoda itd.), in da se je ta odškodnina dobila ne vsled zavzemanja nhše delegacije, ampak vsled zavzemanja-Jadranske banke v Trstu. Akcija za odškodnino je bazirala na St žermenski mirovni pogodbi, katero so Italijanske oblasti prekršile ia škodo tržaškega zavoda, in sporazum je bil skoraj že dosežen, ko je nenadoma padlo ministrstvo Bonoml. Takoj ko se Je sestavilo novo ministrstvo Facta, se je. akcija začela znova in došlo je do pogodbe, ki je bila podpisana dne 7. aprila 1922, torej cel mesec pteje, prodno; se je sestala konferenca v St Mar-geritl. Pogodba je podpisana v imenu italijanske vlade od delegatov flnančn. ministrstva gg. Lucciolija in Capella m v imenu Jadranske banke od njenega ravnatelja g. Kamenaroviča, ki je vodil pogajanja. .Kasneje, ko se je sestala konferenca v St. Margeriti, je Jadranska banka zaprosila našo delegacijo, da bi se zavzela za uvrstitev pogodbe v konvencije, ker se je banka hotela osigurati proti evenfc iznenađenjem in pridobiti pogodbi pravomočnost potom mednarodne pogodbe. Prošnja je bila odbita z motivacija, da je delegacija tu za ir*ivne interese, ne pa za privatne (‘.a odgovor Je dal neki demokratski minister). Delegacija v St Margherlt! ne samo, da se ni zavzela za to, da banka dob: kaj od italijanske vlade, ampak le odklonila tudi uvrstitev pogodbe v konvencije. Nezadovoljivši se z odgovorom delegacije, ker je prva dolžnost države, da brani interese državljanov, jc Jadranska banka o situaciji obvestila delničarje r- naše državljane, ki so odposlali v Beograd svoje zastopnike, da potom g. ministrskega predsednika m prosijo vlado za zaščito. G. predsednik je ugodil prošnji delničarjev in dal delegaciji instrukcije za uvrstite, poiidbe ' konvencije. V zapisniku seje, na kateri se je uvrstila pogoba v konvencije, Je izrečno navedeno, da se iznos od lir 16,n0lUj00 Ima- razdeliti tako, da pripade lir 13.000. 000 Jadranski banki v Trstu, lir 3.000. 000 pa filijali Ljubljanske kreditne banke v Gorici. Stilizacija teksta konvencij v tej obliki, v kateri se je tudi publicirala, je izvršena na željo italijanskih "delegatov in p" oristanku naše delegacije in Jadranske banke in to samo zato, da se ne bi dalo povoda za reklamacije denarnim zavodom ostalih nasledstvenih držav bivše avstro - ogrske monarhije, s katerimi je takrat italijanska vlada istotako vodila pogajanja. Iz navedenega Je jasno razvidno, da naša vlada nima ničesar niti zahtevati niti dobiti od italijanske vlade in vsled tega nima ničesar razdeljevati niti med zadruge niti med banke, ampak se ima enostavno pobrigati le za izvršitev Velikonočni repertoar Narodnega gledališča ▼ Ljubljani. Na veliko nedeljo, dne 1. aprila igra drama ob osmih zvečer dramatizirano novelo pok. slavnega pisatelja dr. Ivana Tavčarja »Otok in Struga«, na veliki pondeljek, dne 2. aprila popoldne ob treh Medvedovo tragedijo »Za pravdo in srce«, katere snov je vzeta iz domače zgodovine, istega dne zvečer ob osmih pa Shakespearejevo tragedijo »Othello«. Opera bo pela na veliko nedeljo Izvirno slovensko opero »Gorenjski slavček«, na veliki ponedeljek pa Blzetovo opero »Carmen«. Začetek obeh zadnjih predstav ob poluosmi uri zvečer. V torek po velikonočnih praznikih, dne 3. aprila, bo v dramskem gledališču koncert opernega baritonista- g. Aleksandra Balabana. Prvi del tega koncerta obsega arije iz oper »Othello« (Verdi), »Tannhäuser« (Wag. ner), »Demon« (Rubinstein), »Don Juan« (Mozart) in »Hamlet« (Thomas), drugi del Rahmaninov monolog iz Puškinove dramske pesnitve »Skopi vitez«, tretji del pesmi Rahmaninova, Čajkovskega. Davidov»* Arensfcega, Grečaninova, Ka- konvenclj. Sicer pa bi se naša vlada, tudi če bi hotela ali poskušala izpremc-niü ta odstavek konvencij, mogla Izpostaviti internacijonalni blamaži, dosegla pa ne bi ničesar, ker se pogodba, ki so jo sklenili trije, ne more menjati brez pristanka vseh treh Istinitost teh navedb svedočijo pogodba, ki jo je Jadranska banka v Trstu podpisala z italijansko vlado, zapisniki sej delegacije, kakor tudi gg. ministrski predsednik in minister Krstelj, dr. Rybaf, dr. Hacin in ostali člani delegacije. Moglo bi se reči, da je svedočba teh gospodov verodostojnejša od trditev dr. Žerjava, ako bi se ne bilo bati, da bi se gospodje čutili razžaljene vsled neumestne prispodobe. Vse to je jako dobro znano g. dr. Žerjavu kot bivšemu aktivnemu ministru za časa sklepanja konvencij, toda njemu naravno ne gre za resnico ali za korist zadrug, ampak samo za to, da po možnosti oškoduje Jadransko banko in da dela neprilike vladi, v kateri ne sedi več. V svoji slepi besnosti g. dr. Žerjav dela najhujšo škodo zadrugam samim in jih izpostavlja italijanskim represalijam, ker jih v svojem listu označuje ne kot gospodarske, ampak kot nacijonalne faktorje in kot oporo jugoslovanstva v Julijski Benečiji: italijanski tisk je zagrabil uvodoma omenjeni članek »Jutra« in list »II Resto del Car-Jino v Bologni v štev. 68 od 21. marca t 1. razpravlja o tem članku, češ, da »Jutro« »zahteva 16,000.000 lir za slovenske zadruge v Julijski Benečiji, katere ono samo definira kot steber slovenskega nacijonallzma v Italiji« in da bo pač italijanska »nacijonalna vlada bdela nad tem, da se z državnim denarjem ne bo netil slovanski iredentizem v Julijski Benečiji.« Dr. Žerjavu je znano, on gre v zli nameri seveda molče preko tega, da so zadruge dobile direktno od italijanske vlade lir 1,000.000 in da je na njegov poziv duhovnik Šček prišel v Beograd samo da dobi tudi ostalo. Naša delegacija se v S. Margeriti ni zavzela za to, da Jadranska banka dobi od italijanske vlade povrnjeno ško-do, ki jo je pretrpela, g. dr. Žerjav pa je poskušal na vse mogoče načine, da izpremeni konvencije na škodo Jadranske banke. Ker pa se mu ni to posrečilo v Beogradu, je iz temenga ozadja prišla znana denucijacija proti Jadranski banki v Trstu, z obdolžitvijo pred italijanskimi oblastvi, da je banka na goljufiv način izvabila italijanski vladi 13,000.000 lir in tako oškodovala italijansko državo. Denuncijacija je bila podana »iz čuta državljanskih dolžnosti«, kolportlral jo je dr. žerjavov organ »Jutro« in edina njena svrha je bila, ng da pridobi zadrugam 13,000.000 lir, ampak da italijanski vladi poda pretekst, da ona uniči pogodbo z Jadransko banko in ne izplača denarja. Italijanska vlada je to zares tudi zahtevala in je opustila svojo zahtevo šele tedaj, ko je sodna preiskava dognala korektnost Jadranske banke in ravnatelja Kamenaroviča, ki je v imenu Jadranske banke vodil pogajanja z italijansko vlado. »Jutro* seveda. ker se tudi to ni posrečilo, kliče na pomoč zadruge in če se tudi s pomočjo zadrug Jadranski banki ne bo odvzel denar, nam bo g. dr. Žerjav po vsej verjetnosti serviral še kako senzacijo. Kdor igro izgubi, ima pravico, da se jezi. G. dr. Žerjav se je šel banke in bil obsojen na 3 mesece zapora; g. dr. Žerjav se je šel ministrsko dostojanstvo in zdrsnil Je z ministrskega stolčka; g. dr. Žerjav se je šel denuncijautstvo potom svojega organa in blamiral se je; g. dr. Žerjav se je šel politika in narod ga je v svobodnih volitvah napodil iz parlamenta. G. dr. Žerjav si ie torej pridobil pravico, da se jezi, no pa naj sel linikova in Llšina. Na klavirju bo spremljal g. prof. Aleksander Ruč. Začetek točno ob osmi uri zvečer. Istega dne ob šestih popoldne se vrši v opernem gledališču mladinska predstava »V kraljestvu palčkov«. V četrtek, dne 5. aprila bo gostovala kot Marta v operi »Nižavi« gospodična Hana Pirkova, operna pevka iz Bratislave. — Koncert Kubanskih kozakov (minuli teden v »Unionu«), ie pogrešal pozornosti s strani publike, ki Je prišla v prav pičlem številu. Zdi se. da bodo koncerti v aprilu — če bomo Imeli tako lepo vreme kot sedal — slabo obiskani Zbor Kubanskih kozakov smo že večkrat čuli. V basih ima Izvrsten (polo celo spodnji h), v tenorjih nekoliko slabejšl glasovni materijal. Tehnično je neoporečno izvežban, ima dobrega dirigenta In v pesmi živi Publika je Izvajanja sprejela s pohvalo, nekatere točke med njimi signalni marš Kotillnova je zbor moral ponoviti Na koncu koncerta smo gledali kozaške plese z noži In bojnim! klici, katen na noben način nc spadajo v vzpored resnega koncerta, čeprav so za nas zanimivi. Kubanski zbor pojde po absolviranlh koncertih v Jugoslaviji na koncertu) turnejo po svetu. Zalrtevajte v vseh javnih lohalih Slišal sem že marsikaterega slov. politika govoriti v zasebnem pogovoru: »Kdo bi sl bil mislil pred več leti, da bodo nastopile po svetovni vojni po vsem svetu tako kaotične razmere, kakršne še niso nikdar bile, ki nas bodo silile še k obupu!« batno te besede so ml že povedale, da Imam pred seboj moža, katerega so tako prevzeli dnevni dogodki, da ni več zmožen otresti se njihovega upliva ter sl ustvariti sodbo, temelječo na realnih dokazih. Skoro vsako stoletje nam je namreč dalo vsaj enega človeka, ki je napovedal na podlagi vsestranskega študija, predvsem Iz zgodovine človeštva. dogodke na vseh kontinentih, če ne za več stoletij, pa vsaj za eno stoletje. Nerazsodneža bo mogoče ta trditev osupnila, če pa bo pričel razmišljati o njej, mi bo moral pritrditi. Ker hočem spregovoriti v tem članku prav na kratko o političnem položaju v naši državi navajam v podkrepitev navedenega, izmed daljnovidcev mogoče še najbolj univerzalnega strokovnjaka, In to ne le v kulturni zgodovini, temveč tudi v antropologiji, sociologiji itd., genialnega francoskega novotarca Gust. L. Bona, ki prav! v svoji senzacionalni knjigi »Les lois psyhologtques de 1’ evolution des peuples (1894.) sledeče: »Ce pustimo ob strani vzroke, da proučimo učinke, moramo prlpoznati, da grozi resno neka očigledna dekadenca življenski moči večine velikih evropskih narodov, posebno tkz. latinskih In onih, ki so to tudi dejanjskl če že ne po krvi, pa po tradiciji In vzgoji. Dan na dan Izgubljajo vedno bolj in bolj svojo Iniciativo, svojo energijo, svojo voljo in delazmožnost Zadoščenje materialnih, vedno rastočih potreb postala vedno bolj njih edini ideal. Družina razpada, socialna prožila ponehujejo. Nezadovoljnost in nevolja se razširja v vseh slojih, od nal-tmovltejših do najubožnejšlh. Kakor ladlja, ki je Izgubila svojo busolo in bega po volji vetrov tjavendan, bega moderni človek po volji slučaja po pokrajinah, koder so bivali nekoč bogov! in Iz katerih je napravila znanost pustinje. On je zgubil vero in obenem upanje. Ker so postale množice, ki jih ne zadržuje več nobena prepreka, občutljive In nemirne, so obsojene dozdevno, da clnca-rijo med najdlvjejšo anarhijo In najokrutej-šim despotizmom. Z besedami se jih dvigne, toda, njih enodnevna božanstva so kmalu njih žrtve. Navidezno želijo svobodo z vso vnemo, v resnici pa jo zavračajo in zahtevajo vedno in vedno od države, da jim skuje verige. One ubogajo, slepo najobskur-nejše strujarje in najomejenejše despote. Govorniki ki mislijo, da vodijo množice In kl jim največkrat riedljo, zamenjajo nestrpnost in nervoznost, kl menja vsak trenutek gospodarja, s pravim duhom neodvisnosti, ki noče prlpoznati nobenega gospodarja. Država, in naj si bo že kateregakoli imena, je božanstvo, do katerega se obračajo vse stranke Od njega zahtevajo vsak dan ne-znosnejšo reglementacijo In protekcijo, kl zagrinja najmalenkostnejše življenske čine v najbolj bizantinske in najbolj tiranske formalnosti. Mladine se odteguje bolj in bolj pokllcom, ki zahtevajo razsodek, iniciativo, energijo, oseben trud In voljo. Najmanjše odgovornosti jo navdajajo s strahom. Tesni obzor od države plačanih služb JI zadošča. Trgovci ne poznajo potov v naselbine in v slednjih bivajo samo le uradniki Energijo in delavnost nadomestujejo pri državnikih grozno prazne osebne diskusije. pri množicah enodnevna navdušenja ali Jezni. izbruhi, pri omikanih neki jokavi, brez-silni in nedoločni sentimenta! kem in bledi razgovori o bedi življenja. Nek brezmejen egoizem napreduje povsod. Posameznik se končno zanima le še za samega sebe. Zavednost podlega, občna moralnost pada in polagoma ugaša. Človek Izgublja vso oblast nad samim seboj. Ne zna se več obvladati, je obsojen, da gä kmalu obvladajo drugi« Francoski znanstvenik govori tedaj o dekadenci narodov, ki ustvarja kaotične razmere. Pri nas se Je ta dekadenca pokazala v najbolj bengalični luči ravno na dan volitev v narodno skupščino IS. marca tl V Sloveniji je zmagala zloglasna klerikalna stranka, na Hrvaškem republikanska pod vodstvom žonglerskega Radiča, v Srbiji pa radikalna stranka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, pod spretnim vodstvom Izkušenega Pašlda, katerega zmožnosti ceni ves kulturni svet Medtem, ko se le srbski narod izkazal zdravega, doraslega zmedam po svetovni vojni ter je zato kompaktno volil radikalno stranko, katera že od 1. 1918. ni več srbska, ki stoji in pade s praporom, na katerem je ljudska samouprava ena glavnih točk strankinega programa, da sploh ne omenjam radikalnega socializma, z nitkami, katerega je prepletena vsa strankina zgodovina, se je hrvaški narod dal zapeljati praznim Radičevim obljubam In frazam, slovenski pa bledi Koroščevi »avtonomiji«, o kateri si sami klerikalni veljaki niso prav na jasnem, viseči tedaj v oblakih. Kakor upamo, se bo v kratkem sestala narodna skupščina, na katere otvoritev se pripravljajo sploh vse stranke, kl so izšle uspešno Iz volilnega boja. Radič se je baje že domenil s Korošcem In z Muslimani v zvezi katerih upa razbiti državo, kajti nazaj ne more, naprej tudi ne, vsled česar mu preostaja v zvezi z ostalimi separatističnimi strančicami samo ribarjenje v kalnem, dokler ne bi prišlo do eksplozije. Kaj njemu mar, da propada država vsled stalne politične krize v vladi, samo da je on nekronani hrvaški vojvoda, pa Je dobro. Radikalna stranka je izšla iz volilnega boja kot najmočnejša v državi, ima namreč 109 poslancev. Svoje delovanje je raztegnila že tudi na Hrvaško In Slovenijo. Odziv je bil lep, upoštevati moramo obstoječe razmere. Prepričan pa sem, da bodo prihodnje volitve pokazale še lepše uspehe. Upam, da bo naše ljudstvo spregledalo, ker šli bomo med njega ter bomo razširjali naše nazore, ki so daleč od vseh demagogij nasprotnih strank. Sirili bomo prosveto, naš narod je namreč od sile nezaveden, klerikalizem deluje z vso paro, da bi tak tudi ostal in brezdvomno se bodo morali pokazati uspehi v 'najkrajšem času. Politična razcepljenost bo zginila, člani sovražnih strank bodo spregledali nečedno igro svojih voditeljev, ker bodo spoznali, da so njihove strančice samo sinekure voditeljev na račun strankinih članov, od katerih nimajo nobenih koristi. Z neorientiranimi kadri, ki menijo, da korakajo proti svojim ciljem v okvirju svojih strančic, se bodo kadri radikalne stranke množili, potom njih pa se bo dvignila blaginja države, ki je danes skoro »na psu«, kakor pravimo. Velika noč tistega leta bo brezprlmerno lepša od letošnje, od katere si ne obetamo nič posebnega, pomenila bo zmago radikalne stranke, ž njo pa tudi zmago vsega dobrega In lepega, po čemer sedaj še zaman koprnimo. Politične novosti. PORUHRSKA AKCIJA. = Priznanje g. Polncarćja. V zadnji seji finančnega odbora je g. Poincarč priznal, da so gospodarski rezultati — v kolikor se to tiče produktivnih garancij — spričo raznovrstnih težkoč zelo malenkostni. Ker nemška vlada vztraja pri svoji politiki, bi se mogel francoski program udejstviti sartio potom podaljšane in stabilizirane zasedbe. Le tako da bi se dal premakniti reparacijskl problem z mrtve točke. Veleindustrijalci v Poruhrju so duša nemškega odpora. Poizkušali so že z direktnimi pogajanji s francosko vlado. Francoska vlada pa se ne namerava pogajati z nikomur, razen na podlagi uradnih, od nemške vlade Izhajajočih predlogov. Sprejeti ne bi mogla niti poluradnih predlogov, ki bi izvirali iz nevtralnih ali zavezniških virov. Sicer pa takih predlogov ni pričakovati. Foincarš je izjavil, da sta sl belgijska in francoska vlada edini v tem, da ohranita produktivne garancije do popolne poravnave v svojih rokah. Ozemlje Po-ruhrja da bi se izpraznilo stopnjema. Essen bi se moral seveda nazadnje evakuirati. Železnice — v rokah Francije — so najboljše jamstvo, tako je izjavil g. Poincarž. — Papeški delegat za Poruhrie. »Agen-zia Stefani« poroča, da je bil imenovan mna. Testa, bivši tajnik dunajske nuncijature, za posebnega delegata Svete stolice v Pornhrja. ANGLIJA. == Konferenca angleških socijallstov. Kakor poročajo iz Londona, se vrši v nedeljo dne 1. aprila t. 1. velika konferenca neodvisne delavske stranke. Ramsay. Macdonald bo govoril o socijalistlčnem gibanju v Angliji. Med drugimi bosta govorila tud! Longuet (Franclja) in Crispin (Nemčija). Predlagali bodo najbrže skupno politHeo glede ruhrskega vprašanja in reparacljskeg» problema. — Stavka poljskih delavcev v Norfolka. Iz Londona poročajo: V kmetijskih obratih grofovine Norfolk je izbruhnila stavka. V stavko je vstopilo 15.000 do 20.000 delavcev, kl izjavljajo, da za 25 šilingov pri petdeset-urnem delu ne morejo nadaljevati dela. — »Westminster Gazette« javlja, da je zveza delodajalcev v gradbeni obrti sklenila končati izprtje s 14. aprilom. Železničarji so sklenili proglasiti stavko, če bi družba znižale mezde. DRUŠTVO NARODOV. *= Mednarodna carinska konferenca. Kakor doznavamo iz Ženeve, se pripravila gospodarska komisija na mednarodno carinsko konferenco. Tehnična dela za to velfe, važno konferenco so v polnem teku. MADŽARSKA. . = Pred spremembo režima? Iz Budimpešte poročajo, da je v kratkem pričakovati usodnih dogodkov v notranji politiki Madžarske. Tl dogodki bodo krepko vplivali na mednarodni položaj v centralni Evropi Vlada se pripravlja na varnostne odredbe proti opoziciji in proti lastnemu radikalnemu Idilu v poslanskem bloku. Horthy računa, da se mu bo s pomočjo »prebujajočih se Madžarov« posrečilo obvarovati deželo pred notranjimi pretresljajl ki bi brezdvomno vedli v ero Bele Kuna. Narodno gledišče v Uubfjani. DRAMA. Marec 31. soljota: Zaprto. April 1. nedelja: ob 8. uri zvečer: Otok In Struga. Izven. April 2. pondeljek: ob 3. nrl popoldne: Za pravdo In srce. Izven. Ob 8. url zvečer: Othello. Izven. April 3. torek: cb 8. uri zvečer: Ko*, cert opernega baritonista Aleksandra Balabana. Izven. April 4 sreda: Otok in Struga, Red & April 5. četrtek: Othello. Red E. OPERA. Marec 31. sobota: Zaprto. April 1. nedelja: ob pola 8. uri zveča*» Gorenjski slavček. Izven. April 2. pondeljek: Carmen. Izven. April 3. torek ob 6. uri popoldne: tV, kraljestva palčkov«. Mladinska predstav». Izven. April 4 sreda: Vrag In Katnu Red Dl Narodno gledališče v Mariboru. V petek 30. In v soboto 31. n**rca: Zaprto. V nedeljo 1. aprila: ob 15. url »Skrjanö-kov gaj«, izven. Ob 19.30 premiera Strini bergove tridejanske drame »Velikanoč«, Izv. V pondeljek 2. aprila: ob 15. uri »Težke ribe«, izven. Ob 19.30 »škrjančkov gaR izv. Konzulati In poslanstva v Beogradu» 'AL KONZULATI: Zedinjene države: — U- Veiikog dL St. 48. Anglija: — Dositejeva ul. 1 Češkoslovaška: — AL Velikog ndL 3?. Francija: — Kraljev trg 5. Švica: — Cara Lazara ul. 3. B. POSLANIŠTVA IN KONZULATI* Avstrija: — Knez MlhaJIov Venaa Bolgarska: — Birčaninova nL 16. Grčija: — M. Velikog ul. 45. Italija: — AL Pocerca nL 20. Madžarska: — SfcnaliinUa Bana ulica 47. Nemčija: — Kninska ul. 37. Poljska: — Kninska uL 48. Romunija: — Pozorišna ul. 37. Španija: — PozoriSna ul. C. POSLANIŠTVA: Albanija: — Prizrenska ul-Z jed. države: — Pozorišua ui. 7! Anglija: _ Gračaniška id. 20. Belgija: — Krunska ul. 12. Čehoslovaška: — Krunska ul. 7. Danska:___Frankopauova ul. 18 Franclja: — Dositejeva ul 4. I JUTRANJE NOVOSTI! London, 39. marca. Kakor po- MoSa ßDaO* Exxu*!»* J* minister gg Gospodarsko delo NRS po voiiävah. Zadnje volitve so prinesle tudi nam bogatih izkušenj. Zlasti se je opazilo dejstvo, da so demokratski bankokrati sledili našim pristašem z nečuvenim gospodarskim preganjanjem. V tem so zlasti prvačili denarni zavodi, tako, da trgovci in obrtniki danes s skrbjo gledajo v bodočnost Vsled denarnega pomanjkanja in splošnih gospodarskih razmer je danes zelo malo trgovcev in obrtnikov, ki niso odvisni od raznih bank. To tem slojem ni šteti v zlo ampak pripisati razmeram; ostudno pa je, da poedini faktorji gotovih denarnih Velika noč in lavni nameščenci. Letošnji velikonočni prazniki bodo menda vendar enkrat mejnik med žalostno prošlostjo in boljšo bodočnostjo. Draginjske razmere in pa plače javnih nameščencev bodo onemogočile tudi najmanjši boljši prigrizek v teh dneh tisočem, ki sicer vestno in težko opravljajo svojo službo država Z grozo gleda danes zlasti javni nameščenec v bodočnost in ni se čuditi, da je marsikatera roka spustila v obupu svojo kroglico v separatistično volilno skrinjico. Zastavljalnica, kamor prinašajo žene vseh slojev svoje imetje, je strahovit poziv MADŽARSKE DEMONSTRACIJE PROTI ANTANTNI KOMISIJI. Budimpešta, 29. marca. (K) Včeraj opoldne je prišla v Kecskemet antantna vojaška kontrolna komisija, ki je zavoljo neke ovadbe morala iskati baje skrito orožje. Komisija je odšla najprvo v hišo kletarskega ravnatelja Heiasa in nato še v šest drugih hiš, ki jih je temeljito, toda brez uspeha, preiskala. Končno je odšla komisija v neko hišo v mestnem delu siromakov. Medtem ko je bilo treba iti Iskat ključ te hiše, se je tam zbrala množica kakih 300 do 400 ljudi, ki so začeli častnike psovati. Ko se je komisija po brezuspešni preiskavi v avtomobilu odda-' ljUa, je nekdo iz množice vrgel v avtomobil kamen In razbil okno. — Vlada je uvedla strogo preiskavo. IZPOPOLNITEV ANGLEŠKEGA ZRAKOPLOVSTVA. zavodov delajo odvisnost kredita od političnega prepričanja posameznikov. Danes registriramo samo to dejstvo in pozdravljamo sklep odbora NRS v Mariboru, ki gre za tem, da se z gospo-darsldnv smotrenim delom rešijo pridobitni sloji, zlasti obrtniki, trgovci in mala industrija pred politično podivjanostjo demokratskih in klerikalnih finančno-političnih ženijev. Ustanovil se je tudi pripravljalni odbor za ustanovitev Narodne radikalne Zadružne Zveze, ki bo organizirala smotreno zadružništvo med narodom. in znak časa. Pokrajinski odbor NRS v Mariboru se je obrnil nujno na glavni odbor NRS in na poslanski klub NRS z nujno prošnjo, da posveti svoje prvo delo temu vprašanju in dobil zagotovilo, da smatra naša stranka kot prvo svojo dolžnost rešiti vprašanje državnih nameščencev. Z pozornostjo zasleduje danes uradnlštvo naše delo in dolžnost vseh strank bo, da podpira v tem NRS. Železničarjem bo na intervencijo NRS izplačanih za velikonočno podporo v soboto 9 dni pasivne resistence. zrakoplovstvo sklenil ustanoviti veliko družbo za trgovinsko zrakoplovstvo, ki bi jo subvencijonirala država in ki bi morala tvoriti rezervo za vojno zračno brodovje. KONZULATI V LJUBLJANI: Češkoslovaški gen. konzulat, Breg štev. 8, L nadstr. Francoski konzulat: »Kreditna banka« IV. nadstropje. Avstrijski konzulat, Turjaški trg št 4, II. nadstr. Italijanska delegacija, Zrinjskega cesta štev. 3, I. nadstr. Opozarjamo na§e ceni. naročnike, da do konca meseca marca t. L poravnajo naročnino, ker jim drugače brezpogojno ustavimo Ust. Ravno tako prosimo vse one, kl smo jim pošiljali Ust na ogled, naj blagovolijo naročiti •»Jutranje Novosti*. WRJ&A »JUTRANJIM NOVOSTI«., Iz prosvetnega življenja. novosti. — Upokojitev pokrajinskega namestnika za Slovenijo. V četrtek 29. t m. je bil podpisan ukaz, s katerim se upokojuje pokrajinski namestnik za Slovenijo g. Ivan Hribar. Njegovo mesto ostane nezasedeno. Posle za ljubljansko oblast je prevzel veliki župan dr. Frid. Lukan. Kakor smo že poročali, je odpotoval g. Ivan Hribar s svojo družino na svoje posestvo v Cerkljah na Gorenjskem. — Konzulat portugalske republike v Ljubljani. Portugalska vlada je ustanovila v Ljubljani svoj konzulat za Slovenijo. Za honorarnega konzula je portugalska vlada imer novala Ljubljančana g. Dragotina Štrucelja, ravnatelja delniške, družbe »Balkan* v Ljubljani» — Pogreb dr. Verstovška. Včeraj popoldne se je vršil pogreb pok. profesorja in Politika dr. Karola Verstovška. Zastopniki tukajšnjih civilnih in avtonomnih oblasti, vojaštvo, profesorski zbor, zastopniki raz-mh društev in korporacij, politične stranke SLS In dr. so izkazali pokojniku zadnjo čast. Pred hišo žalosti v Wildenrainerjevi ulici je Izpregovoril mariborski, i župan g. Grčar pokojniku v zadnji pozdrav lepe besede, naglašujoč njegove zasluge ža severno mejo, za ureditev šolstva v splošnem, kakor tudi za njega preureditev v narodnem duhu ter ga proslavljal kot moža Izredno velike delavnosti in značajnosti. Po žalostlnki »Vigred se povrne«, ki jo je zapela mariborska Glasbena Matica, se je začel pomikati tisočeroglavi sprevod pod vodstvom prošta g. dr. Mateka s številno duhovniško asistenco na pobrežno pokopališče. Ob ddprterr grobu se je poslovil od pokojnika g. dr. Anton Korošec, ki je poudarjal njegovo odločnost v borbf za pravice slovenstva in Slovencev v obče ter ga Postavljal za vzglec kot nesebičnega borca, ki je poln plemenitega duha posvetil vse svoje sile le svojemu narodu. Po kratkem nagrobnem govoru načelnika tukajšnjega »Orla« je zapela mariborska Glasbena Ma-tlca »Blagor mu«, nakar so se njegova rod-bina In številni navzoči somišljeniki in pri-latelji z zadnjim pozdravom poslovili od po- — Neresnične vesti o Mestni hranilnici «lubllanski. V poslednjem času se razširjajo Po deželi vesti, da Mestna hranilnica ljubljanska pri njej vloženega denarja ne obrestuje. Te vesti so zlobno izmišljene in izvirajo od konkurenčnih strani, katerim je prelep razvoj te hranilnice na poti. Mestna hra-uimica ljubljanska je vloge vedno obresto-Vaja in obrestuje sedaj navadne :vloge po o-v, vloge na tekoči račun proti 'odpovedi po 6 oziroma 1%, Podrobna pojasnila daje nranilnično tajništvo. Danes upravlja Mest-whT,f"n'ca ljubljanska 86 milijonov dinar-rvli 344 mllllonov kron zaupanega ji de-* PupHarno varnostjo, poleg katere je obresti P jamči3 merto °LjubljanaVS Pn!vS radi _ vfrlf, J °bčine ob£insk> denar! P 1 oznanovalci so seveda biii dijaki, ki k svojm aiar-»trudnega« dela. zace e polniti Vodnikov trg gospodinje, da se preskrbijo z do-■Vtihno zalogo potičnih potrebščin: Seveda ni več tako kot Je bilo v dobrih, starih časih. Vendar pa so se tudi revnejši sloji potrudili, da sj preskrbijo kak priboljšek. Sploh je Proti koncu tedna opažati vedno večje razburjenje, kar posebno občutijo zakonski JUdžje. Ljubljančan seveda tudi ne pozabi na -TOŽJi grob in cerkvene obrede. Sploh pa se bbaža dobro razpoloženje, ki je najbrže v *vezi s tako srečno Izbranim dnem — nam-Prvim. Dekleta pa kar tekmujejo, kate-r« bo kupila svojemu dragemu lepše pirhe, m morda res? iS. ~ü mestnih nasadov. Mestna ob- vma ljubljanska potrebuje za letošnje poletje l?nn vPaznilcov za mestne nasade! Plača mjesečno. Neomadeževano življenje. s? Predvsem potrebni upokojen-t,e,naS se Z£lase nied običajnimi ^dnlmi urami' v mestnem gospodarskem D»a bi se na novo vzbudilo zabiti23 ~ že skorö pozabljene zasužnjene Korošce, ki bivajo onkraj Žfon« društvo »Gosposvetski torpro5Tiin-Vneir0do lube v Jugoslaviji z ml-«_Prosnjo. naj se naroče na edini ~ na Kn- Simse,ZÄC! nlt: ^oroškfsiOvenec«. :^dic« ne ostane brez odmeva l ’ ^ IBS iskrenih rodoljubov a v srcih na-tvon«. v- - »Gosposvetski ' : - Državnim nameščencem I„ železn, ^Vnih nameščencev in železničarjev raz o nadaljnlh korakih in sredstvih glel rf^mpolne izvedbe teh resolucij s strani pjhe takoj po konstituiranju parlamenta naletavanje se je sukalo največ o podrob-Jofep,r,!pravah za našo akcijo, ki bo\daJa re-primeren povdarek, če bb treba-thöremÜ 90 bl'b nekateri sklepi, ki jih pa ne PdiofTwR.. objaviti, ker manjka prostora Z 8aii k?*0 in edlnstrom moramo inapraviti 0lenh,0era£W skorajšen konec. V tem zna-veselo Veliko noč. Akcijski odbor, sodličih a«o°V 0 državnem svetu-ln-upravnih «reb, Marnv^?al Jugoslovanski Lloyd, Za-BÖ s Din ( *ka u!- 21, kjer se dobiva za četudi UredbaA^etiu 8 Din). V knjižici je sveta in deIokrn£s!TYneni redu —državnega sveta To brošum^li Pddelkov državnega Pdvatnikom, nradon,prlP0rc>5umo trgovcem, p-Otvoritev «d. Kd. Pri pošti nj<> Oglase ia Ii. mednarodno velesejm-sko izdajo stenskih reklamnih in parobrodnih Scart kraljevine SHS po osnutku ing. Gregora in panorame: a) našega najlepšega alpskega letovišča Bleda, letnega bivališča kralja, b) Sušaka, naše saove eksporta® luke, e) Rogaška Slatina, termalnega^kopališče in zdravilišča, »prejema do 15. aprila, samozaložba; i» /AMEßflCÄNSSG ODDELEK. Naslov ia braoiave: JADRANSKA Afiiirani zavodi: JADRANSKA BANKA: Trs*. Opatija. Wien, Zadar. FDLNK SAKSER STATE BANK. CortJandt Street 82, New-York City. ÜANCO TUGOSUVO DE CHILE: Valparaiso, Antofosasia, Punta Arenas, Puerto Nataies, Porvenlr. ii m n um, ttMi ii i lii-Hi Uit ur MK: miiMđ H GäBKlü. M a isi ibiib li imai tBii li «ali Cona p©»ai»©a6»ita ® J-ÖÄÄ- Im poStaSa®* Oglašal xavod J. ZORMAN sprojeaia ©glas© xa vs© časopis©^ p© ©riglaalal tai*IfL ©s©i*W® čas III» ljubi]« v ©les»©j^aa» Lastna razstavna Roja«» te irfM f htemM h TtpAi bsM. 3>6l!aiMBTiinfisillltf.t2iSivUM i; TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA I PODRUŽNICE: I i iininirBI——. awsuwiWFrr7'! Maribor How miasto UaSceSc SlovenlsrEd^c Slovanska Bistrica !^teS83fgtelH8»W!W^ Selenburgova ulica štev. 1 (PRE3 SLOVENSKA ESkOMPTNA BANKA) KAPITAL in REZERVE Din 17,500.000.-* izvršuje vse bančne, posle najtoč-‘zzzz neje in najkulantneje. zzzz Brzojavi: Trgovska Telefoni: 139, l^6» ABS I EKSPOZITURE* WzwüanaJUJ«—i'1 IIW i»»—»«wwi’twr rf Koitlice Meža-Dravograd Ljubljana Crna-nlainica v Ko!©* dvorski ulicil kdaj» in tiska »Zvezna tiskajva S» totem« * UMhllaaL 1. vellkenolna priloga „Jutranjim Novostim" 1.19231. ü.UM'J.1I111^ UHJI! 1//.11)> >111 ‘ i Vesele ¥elikoiBočne praznike vsem cenjeDim naročnikom, čitateljem in pristašem želita uredništvo In oprava. inuimiiiiamcniiiaa:immacmmtauiiiiiiiim;«l 3 Wf i n ! HiiiMlin M Petolin-Bž.toK: Velikonočna. Velikonočno glas! se zvonenje in sluša ga širna plan; % zemlje klije življenje, že pile oglaša se spev ubran. Premagana smrt ie nemila in strla njena je moč; več kruto ne bo nas morila: — življenje nam daje — velikanoč. Odpri zdaj si, duša moja veselju vhod na steiaj: vsa zemlja hoče biti tvoja in tvoj — zdaj odprti vesoljni raji JL N. TOLSTOJ: Noč jasnega Kristovega vstajenja. (Odiomelc iz romana »Vstajenje«.) Ta jutranjka je ostala potem Neh-jjudovu vse življenje izmed najjasnejšil» in najsilnejših spominov. Ko je v črni temini, le tulntam osvetljeni z belečim se snegom, pljuskajoč po vodi stopil na žrebcu, ki jfe pri ogledu na baklje, plameneče okoli cerkve, na cerkveni dvor, se je služba božja že pričela. Ko so mužiki spoznali nečaka Marije Ivanovne, so ga vedli na dokaj suho mesto, kjer bi mogel razjahati, privezali njegovega konja in ga spremili v cerkev. Cerkev je bila polna prazničnega ljudstva. Na desni strani — mužiki: starci v kaftanih domačega dela. v opankah in čistih belih obüjkah, mladi pa v novih, suknjenih kaftanih, prepasanih z jarki» mi pasovi, in v čevljih. Na levi strani — ženske v rdečih svilenih robcih, v plišastih životkih, z jarko „ rdečimi rokavi ter sinjimi, zelenimi, rdečimi, pestrimi krili in čeveljčki s podkvicami. Skromne starice v belih naglavnicah in sivih kaftanih, starinskih krilih ter v čiž-mih ali novih opankah, so stale za njimi; med temi in drugimi so stali naliS-pani otroci z namazanimi glavami. Mužiki so se križali in klanjali stresajoč ženske, zlasti starejša, so nepre-rajvno zrie s SV0jimi ugaslimi očmi na eno ikono s svečami, krepko stiskale sklopljene prste k robcu na čelu, k ple-cam in prsim ter se nekaj šepetajoče zibale stoje ali padale na kolena. Otroci so, posnemajoč odrastle, vneto molili, kadar jih je kdo gledal Zlasti ikonostas je žarel v svečkah, ki so z vseh strani obkrožale z zlatom obviic velike sveče. Na velikem svečniku je bilo polno sveč, s kora so doneli radostni napevi prostovoljnih pevcev z rjovečimi basi in tenkimi diskanfl Neliijudov je stopil naprej. V sredici je stala aristokracija: pcmješčik z Ženo in sinom v morna,"ski jopici, pokrajinski komisar, telegrafist, trgovec ^ Škornjih z golenicami, starosta s kolajno, a na desni od oltarja* za pomje-š&co, Matrjona Paviovua* v izpremL Stara služkinja pomješčice njasti lilasti obleki in belem šalu z robom ter Katjuša* v bdi obleki z nagubanim životkom, modrim pasom in rdečim trakom na črni glavi. Vse je bilo praznično, slovesno, veselo in krasno: i svečenik v svetli ha-Hji z zlatimi križi, dijakon, i djački v prazničnih srebrnih in zlatih oblačilcih, i ozaljšani pevci - dobrovoljci z mastnimi lasmi, i veseli napevi prazničnih pesmi, i blagoslavljanje naroda po svečenikih, držečih v rokah tri, s cvetlicami okrašene sveče, in neprestano vzklikajočih: »Krist je vstal! Krist je vstal!« Vse je bilo prekrasno, a najlepša je bila Katjuša v beli obleki in modrem pasu, z rdečim trakom na črnolasi glavi in z očmi, ki so sijale v vzhičenju. Nehljudov je čutil, da ga je videla, ne da bi se ozrla. Videl je to, ko je blizu mimo nje stopal k oltarju. Ni ji imel ničesar povedati, a domislil se je in ji mimogrede rekel: »Tetka je dejala, da preneha s postom kasni službi božji.« Mlada kri ji je, kakor vedno, kadar ga je videla, zalila ves mili obraz in črne oči so se, smehljajoče in radtijo-če. naivno gledajoč odspodaj navzgor, ustavile na Nehljudovu. »Vem,« je dejala in se nasmehnila. Tačas je djaček, ki se je z medeno posodico za kavo prerival skozi množico, prišel mimo Katjuše in jo ne videč je, zadel z rokavom svoje obleke. Zadel je Katjušo očividno iz spoštovanja do Nehljuđova, kateremu se je ognil. Nehljudovu se Je zdelo čudno, kako on, ta djaček, ne razume, da vse. kar je tu, da na vsem svetu, biva le radi Katjuše in da je možno zanemariti vse na svetu, le ne rje, ker je ona — središče vsega. Zanjo je bleščalo zlato ikonostasa, zanjo so gorele vse te sveče na velikem svečniku in malih svečnikih, njej so se glasili radostni napevi: »Gospod je vstal, radujte se, ljudje!« In vse, kar ie je bilo dobrega na svetu, vse je bilo zanjo, Zdelo se mu je, da je tudi Katjuša razumela, da je vse zanjo. Tako se je dozdevalo Nehljudovu, ko je zri na nje- * Rejenka pomješčice. STERAD: Iz pisma gospodični Vidi. Miste se motili, ko ste Izrazih svoje {Začudenje... Cio v ek _ sem, ki išče zaman sebi enakega, vem, da me niste razumeli.-. Kdo i ažurne človeka, ki v iskanju sebi enakega ne vidi sobica, bleščečega se aaa njim v jasnih žarkih življenske sreče in ljubezni?... Da, Te pogleda .. Da ste pogledali v mole oči * vso prostio dekliške duše, da ste poglo-jJl5 vanje vsaj za trnutek svoj čisti _ toda čemu besede, ki ne mo-Povedati resnice, skrivajoče se v globini moje vzaerairjene dule! Vida! '' - Vam, ker Vam m' h: ™-več bi zahtevali od f la venrfIeDovedali P1534* Vam £ J ” Kai bi skrival! ansmih b!Slk wKakujlefc seda s«» dl. ^Pisal nikol «dcljo... Vsa sÄf“ S ' sedi, p* tudi vsa grenkob / ajore zapisati in še man, Ure ** ste ga čakali slučaju, jn kdaj in kje ga čaka prihod,-Človek, ki je zamenia 3 «renkostjo, da ne zna več h *0 od sladkega.., Vida! Nočem Vas varati. — — ®f«te to ztodto md S Mnogo sem zagrešil, toda varal nisem nikoli. Zdi se mi, da bi mogel preje pozabiti na svoje najsvetejše dolžnosti, nego prevarati dušo, ki mi je zaupala skrivnostno misel, porojeno v hrepenenju, po trenutku sreče. Priznavam, da sem bil nepreviden ... Razumete mojo izpoved? Zahotelo se mi je solnca, toplote in svetlobe . o Moja duša je zahrepenela po čistosti, klic vstajanja jo ie prebudil iz težkega sna... In tako se mora zgoditi! Bolelo bi me in trpel bi vse dni, ako ne izrečete one končne besede, ki čudežno ozdravlja vse bolesti skesane duše... Najlepše in najčistejše misli moje duše Vas bodo spremljale na Vašem potu skozi življenje. Morda ne boste niti slutili, da Vas spremljajo, toda one ostanejo vedno pri Vas in Vas bodo ščitile pred vsakim, ki ne bo vreden Vašega pogleda in Vaše iskrenosti... Ne mislite name! Niti za trenutek naj Vam ne ogreni spomin name Vaše mladosti, Vaše sreče, upanja in —- Storite to in vse bo dobro» Svetujem Vam iz srca, ker Vas — Praznik vstajenja, praznik nove sreče in novega življenja... Vida, lepa, dobra Vida... Kako daleč je še moj dan — tako daleč, da bi moral obupati, ako bi ne bilo v meni dovolj moči, da premagam... In zato potrebujem Vas, ker Vas —. Izrecite vendar ono končno besedo, ki bo ozdravila bolest moje duše, da vstane k novemu življenju, k novi sreči »Vida, kako daleč je še moj daa! no vitko postavo v beli obleki in na osredotočeno radostno obličje, na katerega izrazu je videl, da se razlegajo v njeni duši isti glasovi kakor v njegovi. V odmoru med rano in kasno službo božjo je Nehljudov šel iz cerkve. Ljudstvo se mu je umikaio in klanjalo. Nekateri so ga poznali, drugi izpraševali: »Kdo je to?« V preddvorcu je obstal. Obstopili so ga prosjak!, razdal je drobiž, ki ga je imel v mošnjičku in stopil po stopnjicah skozi vrata Svitalo se je že toliko, da se je *'l-dclo, soince še ni izšlo. Po gomilah okoli cerkve se ie razpršlo ljudstvo Katjuša je ostala v cerkvi in Nehljudov je obstal, da jo počaka. Ljudstvo je odhajalo in se udarjajoč z železnimi petami škornje zlivalo po stopnjicah ter se ustavljalo po cerkvenem dvorcu in pokopališču. Upognjen starček, slaščičar Marije Ivanovne, s tresočo glavo, je ustavil Nehljuđova in ga poljubil v znak velikonočnega voščila, njegova žena pa, starka z nagubanim vratnim jabolkom pod svileno ruto, je vzela iz robca žol-to, z žafranom pobarvano jajce in mu ga dala. Tu je smeje pristopil mlad. mišićav muzik v novem suknjiču in zelenem pasu. »H r ist os voskrese.c Je dejal smeje se z očmi in primaknivš! se k Nehljudovu, obdal ga s posebnim, kmetskim, prijetnim duhom ter ščegetajoč ga s svojo valovito brado trikrat poljubil ravno v sredo njegovih ustnic s svojimi krepkimi, svežimi ustnami. Tačas, ko se je Nehljudov poljubljal z mužikom in jemal od njega temno d-metno jajce, se je pokazala izpreminja-sta obleka Matrjone Pavlovne in mila črnolasa glavica z rdečim trakom. Ona ga je takoj čez glave pred njo hodečih opazila in on je videl, kako Je zasijal njen obraz. Stopili sta z Matrjono Pavlovno v preddvorec in se ustavili, da obdarita prosjake. Berač z rdečo, zaceljeno brazgotino namesto nosu je stopil k Katju-ši. Ona je vzela nekaj iz robca, mu dala, jjotem se mu približala in ga trikrat po. ljubila, ne da bi kazala pri tem najmanjšega odpora, nasprotno storila ji to ? radostno sijaj'očimi očmi. Isti trenotek, ko je jwljubüä prosjaka, so se njene oči srečale s pogledom Nehljudeva. Kakor da se je Izpraševala: *aJi je prav, da tako d lam!« »Da, da, mila, vse Je dobro, vse prekrasno, všeč mi je.« Odšli so iz prcdvorca in on je pristopil k njej. Ni je hotel poljubiti, temveč le biti bližje pri nicj-« »Hristos voskrese!« je dejala Matrjona Pavlovna, sklonila glavo In se nasmehnila na tak način, ki je govoril, da smo sedaj vsi enaki; nato si je z rob cem. zvitim v klopčič, obrisala usea in se s svojimi ustnami približala Nehiju-dovu. »V resnici,« je odvrnil In Jo pollubiL Ozri se :e na Katjušo. Zardela je ni se mu približala Isti hip. »Hristo; voskrese, Dmitrij Iva ti-vič!« »V resnici je vstaU JI je odvrnil Poljubila sta se dvakrat, potem pa se nekako zamislila, aii je treba šc, in skle-nivši, da je še treba, sta se poljubili tretjič in se oba nasmelinila. »Ne pojdetc k svečeniku?« je vprašal Nehljudov. »Ne, midve ostaneva tu, Dmitrij Ivanovič,« je dejala Katjuša težko, kakor po radostnem delu. vzdihnila it vseh prsi in mu zrla naravnost v oči s svojimi skromnimi, deviškimi, ljubečimi, malce škilečimi očmi. V ljubezni med moškim in žesko jc vedno minuta, ko doseže ta ljubezen zenit, ko ni v njej ničesar zavestnega, razsodnega in ničesar čustvenega. Taka minuta je bila za Nchljudova ta noč Jasnega Krtstovega vstajenja. Kadar s* je sedaj spominjal Katjuše. je ta minuta zasenčila vse položaje, v katerih jo je videl, črnolasa, gladka bleščeča glavica, bela, nagubana obleka, deviško ovijajoča njen strojni sias In nevlsoke grudi, in ta rdečica, te nežne, bleščeče črne oči in v vsem njenem bitju dve glavni potezi: čistost deviške ljubezni ne le do njega — to je vedel — temveč ljubezni do vseh in vsega, nc le do dobrega, ki je na svetu, nego tudi do tega berača, ki ga je poljubila. • Vedel je, da je bila v nje! ta ljubav, ker se je jc zavedal v sebi vso to noč in vse to jutro in ker se je zavedal, da se je v tej ljubezni zlil ž njo v eno bitte. Ah, ako bi vse to ostalo pri čustvu, kakršnega je čuti! to noč! »Da, vsa ta grozota se jc zgodila že po tej noči jasnega Kristovoga vstajenja!« si je mislil sedaj, sedeč ob oknu v sobi porot» nikov. HENRI BARBUSSE: Velikonočna pravljica. Pomlad Je cvetela nad morjem... Pa to ni bila še prava pomlad, ampak prvi lepi dan, ki se kot čudežno odkritje slučajno pojavi v zimi, naznanjujoč, da se kmalu povrne blesteči letni čas in da smo po krivici že nehali misliti nanj. Raz visok zvonik je zvonar zrl v čudovite obljube tega še v sive dneve vklenjenega jutra. Toda ni mu bilo mar pogleda na morje, polno isker in postlano s cvetkami od sanj in lahnimi zvezdami. Kaj bi mu prostrano lepotičenje narave!... Za njegovo ubožno srce to bogastvo ni bilo narejeno. Zastonj se je morje mešalo z nebom, razgrinjalo svoja svilena oblačila in poskušalo v naglici vsa nakitja, ki mu jih je posojalo soince... Beppovi pogledi so bili zastrti z neizbrisno senco, ki jo jc pustila v njih Bianca, najlepša med mimoidočimi, ki se ni več vrnila. Ta senca je ostala med njim in vsem, vse pro-stranejša kot Jadransko morje, večja kot bodočnost, — tako velika kot grob. Tri leta so že potekla, odkar se je priče’a ločitev, ki ji ni več hotelo biti konca, tri dolga let?, odkar se jc oranžno jadro predragocene barke tako skrčilo v daljavo, da je bilo videt« le še kot mrtev Ust, potopljen v prostranstvo morja. Odpravila se je bila in se nc bo nikdar več vrnila. Njena odsotnost jc bila hujša od same smrti: zakaj ljubila jc drugega fan*a, čigar ime je bilo prokleto. !n radi drugega so bila tako koketna In tako dražestna njena razvela ustna, ki so se svetila včasih kot njene oči. Drugemu Je posvečala tugo in solze; videl jo je tudi, kako se tnu je smejala — kako kruto Je bilo to drugim fantom — nekoč, zvečer, v paradižu majhnega polja. Beppo je bil fant tistega plemena, ki ne zna izkričati svojih bolesti, ki ne zna tožiti, a preveč jokat!... Vzdihoma! utripa! z očmi, ranjenimi od svetlobe itt od skušnjav jutra, ki je napovedovalo tajnostni povratek poletja. Ko pa je črna črta, ki kakor suhoten prst kaže preko kazala solnčne ure, pritrjenega na* vpik na zvonikov© steno, zaznamoval# uro, je Beppo vstal in šel potrkavat. Zvonil je vneto, zakaj to je bilo njegovo delo in edin smisel njegovega življenja. Opravlial je svoj posel kot človek, ki ponavlja stavek, ki ga nikdar ni razumel ali pa ga ne razume več, in vabi! glasove iz velikanov, ki so bili obešeni tam gori v zvoniku kot široko razprte kurmle pod vseobrežno kupolo azur-ja. Varan, je vse naokrog sejal upanje med sladke daljave. Toda po njem razgibani udarci zvonov so očitovali neke vratc melanholijo. Proti njegovi volji je vdanost dihala iz zvenenja, ki ga je oživljal. Njegovi zvonovi so trepetal! otožnejše kot drugi zvonovi. Bilo jc, kakor da bi on, molčeči, nemi fant, z mogočnim glasom govoril v njih. Ko da bi bil klical v njih de profundis svoje neporabljena nežnosti, mladosti, ki je nobena sreča ni izkoristila, — in ki bi bila izžarevala toliko svete ljubezni, če bi ga bila uslišala božanska potnica!... Ni trm bilo mogoče, da b! s prostranimi klici ne bil razsipal v vetrove posvečenega pepela svojega srca. Sicer pa je. kadar ri zvoni’, vedno samo molčal. Z ljudmi ni imel skoro nobenega stika. Ves dan je čepe! v visokem zvoniku, zakaj bil ie stražar nekega zelo starega svet;’r;’!:a, kateremu mnogo popotnikov ni več zaupalo, fn kot vs! stražarji nedostopnih svetilnikov, jc živci oddaljen od življenja in od živih i>itij. katerih se ’e bal, ni nikdar I ostavil svoje postojanke ’n n’kđar za-1 pustil cerkve. Komaj č? je ta vsled pre- ZORANA: Najboljše voščilo. V Barkovijah se je vršijo vstajenje običajno ob šesti uri zjutraj. Prijeten pomladni hlad je vei 2 ozelenelih dreves in zlati plamenčki kristalnega solnca so pozdravljali Veliko nedeljo. Ponosno se je vzpenjalo mandeljno cvetje na vrtovih in morje v svoji čisti modrini smehljalo se je samemu Aleluji, ki ga je nosil v procesiji častitljiv starček; pred njim pa je stopal cerkveni zbor. Oni, ki so ga hvalili, hodili so pred Njim, oni, ki so ga molili, hodili so za njim. Med poslednjimi ie bila tudi naduči-teljeva hčerka Darinka. Njen pogled je počival na Emilu, ki se le s svojim močnim in donečim glasom najbolj odlikoval med vsemi pcvc* Ko je godba pred cerkvijo odsvirala Njemu zadnji pozdrav in se je ljudstvo že pričelo razhajati, stopila je nalahno k Emilu ter mu tiho zacepetala: »Lepo si j>el Emil, najlepše izmed vseh.« Emil Je bil sličnih poklonov vajen že od drugih In mu vsled tega niso vzbujali ponosa. Toda ta pohvala iz njenih ust se mu je vendar zdela laskava. I »Popoldne pa pridejo na vrsto posvetne pesmi,« je veselo odvrnil. »Saj pojdeš tudi ti z nami. kajne?« Vaši itak gredo.« »Kam?« »Ne veš? Domenjeni smo, da gremo v večji družbi na Kras.« »Bravo!« se je nasmehnila. »Torej na svidenje!« in odšla je z drugimi tovarišicami domov. Možki so se navadno po svetem rnravilu vedno ustavili ie kak« tol ur« v društvenem domu; potem so se vrnili domov k rodbinam, kjer se je povso-di po stari barkovljanski šegi ob deseti uri vršila bogata južina, ki je prekašala opoldanski obed. Med tem, ko so domačini sedeli prt pogrnjenih mizah, se je polnila široka cesta ob obali s sprehajalci. Vedno več in več ljudstva je vrelo iz mesta in kmalu se je videla cesta od pristanišča pa tja doli do Miramara, leakor premikajoča se pisana kača. Opojne dišave, raznobarvne toalete, zlate ure mestnih kavalirjev, srebrni ročaji njihovih palic... vse je Izgledalo kakor ena sama razstava. Meščani so se naslajali nad lepoto Barkoveij, domačini pa so odšli občudovat krasoto našega Krasa. Darinka, Emil, njihovi starišl in šc dve drugi rodbini so odšli na Kontovelj Darinka in Emil sta hodila prva, ker sta imela svoj pogovor; držala sta nekoliko korakov razdalje od ostalih. »Poglej Emil!« Je vzkliknila Darinka, ko so dospeli baš na kontovcijski griček, odkoder se jc nudil najkrasnejši razgled po okoiicl. »Ali ni naša domovina krasna''« »To je preslabo izraženo,« je odvrnil on. »Divna je...!« »Ne morem si misliti, da bi bili kje na zemlji lepši kraji od naših « »O, pač so in še celo mnogo Jih je, toda vsak trgovec hvali svoje blago in tako tudi mi svojo domovino. Ali res je, romantičnosti Barkovljam n« moremo odrekati.« »Midva je nc bova iskala po tujem, je 11? Saj jc vendar življenje na rodnih tleh tako krasno. Oklenila se Je tesneje njegove dfsnic« to oba sta se ozrto v tjioMlfliđl Pod «jima razprostirajoče' se bele hiše, razkropljene po vznožja grička, kakor ovce na paši in na oknih dul.teč! rdeči nageljni, ra pašnikih bele. roza In vijoličaste hijacinte, po moriu švigajoče jadrnice in jata nad njima krožečih galebov... vse to se jima je zdelo v trenutku tako dražestno, kakor nikdar prej. Emil je pod silnim čustvom sklonil glavo in skupno sta še nadalje občudovala rojstni kraj, kakor da bi ga danes prvič videla. Zapičila sta svoje poglede v mrgoleče šetaice na obrežiu, ki so se videli iz holmca kakor izginjajoče pike. »Poglejte,« je dejala gospa iz družbe kazoč na kontrast njegove črne in njene zlatolase glave, »ali n sta kakor vstvar* jena eden ?a drugega?« »Da,« Jc zadovoljno prikimata Da* rlnkir a mati. »A zelo sc jima mudi. d v tako hiti* ta nap.-t j.« jc pristavil hudornušno Emilov trat Stanko. »Mej.« je zdajci zakHcal »Emil, P#* rinka, počakajta no!« PoKlicana sta se odzvala ’n družb* ki je do sedaj liodila razkropljena, se Jo zopet zdi užila. Po skupnem spora lum-ljenju so se napotili v staro, dub*a jim znano gostilno. Kunloveljci in Barkovljani »o si segali v roke — in prvi sloveči po uljudnosti napram gostom, so bili kuj o* m#. Siu, d« jim postrežejo. Emi! jc predlagal, da naj ostanejo zunaj, ker je soince močno pripekalo. Temu prediogu se nihče ni upiral to družba si jc poiskala prostor us vrtu, odkoder Je nudil pogled zopet ono, k*r sta ra.nokar opazovala Emil to ka» ycisce rjuuezm Kazno vam jem®: nnei sem in tam priliko nagovoriti gospoda raškega župana, svojega kralja, in gospoda župnika, svojega papeža. ...Ta dan pa je glas zvona, ki je vabü vernike, bolj kot kdaj preje ganil neko dušico, ki je iz kotov svojih velikih oči opazovala polje. To je bila dušica Lazareta, najne-srečnejša dušica, toda žlahtna in angelske vnanjosti! Zakaj Lazareta je nosila v sebi vž-iikl ugasli sen. Ta sen je imel neprimerljivo obliko nekega tujega mladeniča, ki je sedaj daleč nekje vodil avtomobil princa della Scala. Celo poletje se je vozil po cestah, prestolujoč na prednjem sedežu čudnega vozila, — in celo poletje ga je gledala, naslonjena na zid ali na drevo, omahujoča kot v zanke ujeta ptica, ki vidi, da se ji bliža ptičar, in ki se ne upa zadrževati svojega nerednega trepetanja, da bi ne izdala srca. Večkrat jo je lepi prinčev pilot nagovoril in dvakrat ga je vidila celo prav od blizu. Nosil je košate francoske brke, razpete kot poroti jastreba v polnem poletu... Potem pa je odletel v čudovitem vozu, ki mu je bil pokoren. In dekle ni več moglo pozabiti njegove podobe. Kako se je poslej izpremenil svet. Njen smehljaj je ugasnil, njene besede so postale redke, njeno životarjenje se Je bilo usamotilo, utesnilo le okolu domače hiše. V tej hiši je živela v suhotnl senci stare Ane, oddaljene njene sorodnice, kateri je opravljala posel služkinje, — in ki je biia prepirljiva in protinasta. Temačno hišo s svetlim zidovjem je zapustila le poredkoma, kadar je šla na stnno obalo trgat cvetke za priročnega cvetličarja mojstra Mateja ali pa kadar je povedla kozo Glraldo, da je prav spretno posmukala žametno travico vse-okoli količa. Bila Je ravno tako srčkana kot preje: žalost ne Izbriše kar takoj vse lepote: najneznatnejšl soinčni žarek jo je krasil kot talisman in jo delal podobno roži; z makom na glavici... Toda zanimala se ni za nič in za nikogar; videla ni niti, kako ljubko Je bilo njeno ogledalo, kadar se je zazrla vanj. Občutila je samo glas zvonov od Sv. Tomaža, ker se ji Je v veličastni mehkobi njenih bolesti zdelo, da razloči tisto, kar je res bilo v njih: nežne odtenke človeške tožbe, Id so neopazno zadrževali ritem, in nalahno izražen občutek zapuščene udanosti. Kljub temu, da so besede, ki so žarele raz zvonik, bile edine, ki jih Je poslušala — ker so Hle žalostne in razumne — se Lazareta vendar ni upala iti v cerkev. Izogibala se je celo poti, pa čije koncu se je svetilo cerkveno stop-njišče. Ali se je sramovala srčnih bolečin, ali pa ji je notranjost glodal strah, da bi potem morala pozabiti dneve ljubezenskih muk ali pa se jih kesati?... ...Tedaj je za drugimi nedeljami prišla kot imenitna gospa —- Velikonočna nedelja... Toliko solnca in vonjav je bfla prinesla seboj, da je omamila vse; — celo Scafina, neznatnega kopltarčka, ki je ob sedmih zjutraj nehal zbijati čevlje in prisluhnil, kako mu utripa srce v zavaljenem telesu, — celo staro Ano, da ji je zdihljaj stresel osušeno telesce, podobno na žebelj obešeni obleki. Ko se je Beppo pripravljal k zvenenju v zvonik, ves oblit od jutranje luči, mu je trepetajoče, čudno, nepojmljivo Kmalu je prihrumela druga družbo, to pot Kontoveljcev ter prisedla zraven njih. Med šalami in petjem je prijetno potekal čas; seveda so se tudi steklenice pridno praznile. Bilo je proti večeru, ko so zaprosili Emila, da naj sam kaj zapoje. Umil se temu ni protivil, samo vpraša! je, katero pesem naj bi zapel »Darinka naj odločU, se je oglasil njegov brat »Če moram ravno Jaz,« Je odvrnila Darinka, »potem zapoj Emil Vilharjevega »Mornarja«. Ker so vsi to odobrili, je vstopil Emil 'f salon, kjer je pri odprtem oknu s premljevanjem klavirja zapel naproše- no pesem. Pel je z občutkom, ki ]e privabil po-lušalcem solze v oči- »Po morju barka plava... pel je s takim čustvom, da so se vsi ozrli na morje, misleč da vidijo tam v resnici potujočega mornarja. Ginjeni so se zahvaljevali pevcu za darovani trenotek pravega užitka. Darinka je imela še dolgo potem rosne oži. Ko so se vračali ob luninem svitu domov, je radostno dejala Emilu: »Oh, lep je svet; in ta čarobna noč .. sam Aleluja gleda nocoj iznad zvezd na nas...« # Leto pozneje niso obhalali velikonočnih praznikov skupaj* ^ Zavihrala je v Evropi svetovna vojna in Emil je sameval daleč od svojcev v Sibiriji, od leoder se je vrnil šele po osvobojenju. Bilo Je zopet na Veliko nedeljo, ko se je Šetal z aktivnim častnikom prijateljem Dulcem po glavni ulici tujega vesesie dööCHo prsi... Osupnil je, ifl se več spoznal... Kaj naj pomeni ta nova moč, to novo upanje, te lepše barve, ki so vse stvari z niimi odete? Proti svoji volji je pričel spet živeti čutil je, da se mu kljub težki preteklosti spet dviga in obuja prezgodaj otrp-neno srce. Šiloma, neizbežno se mu je vračala mladost in ga prešinjala. Božji čudež ali čisti, navadni človeški čudež? Kakor je že bilo, pesem zvonov, ki jo je razmajal, je biia ta dan bolj trepetajoča in srečnejša. Veliki glas je plavajoč preko polja oznanjal, da Je življenje zmaga nad smrtjo in upanje zmaga nad življenjem. In tam doli je Lazareta poslušala te zvonove besede in drhtela v vsej svoji mladi bolečini. Odprla je bila okno in zrla na travnik, ki se je bil za to nedeljo okrasil s cvetočimi jablaniml Večno tožno dekle se je bilo nagnilo globlje v pomladno luč, da bi posluhnilo Izpreme-njenemu glasu, nagnilo se je, najprej neodločno, potem pa je polagoma slišalo vedno več in vedno bolje razumelo. Ta dan se je Lazareta prvič po tolikih letih napotila v cerkev... Šla je po bližnjici in zdelo se ji je, da je nebo modrejše kot si je bila mislila preje. Na dvokoinicl ki ji je zastavila pot, se Je čudovito smešno zviral in pačil Giasco — in Lazareta se mu je nehote morala smejati. ...Deklici, ki je voščila dobro jutro, je odgovorila »dobro Jutro«, ko da bi rekla hvala lepa. Prišla je skoro đo cerkve m se osup-nena od njene visočine Še malo obotavljala, ko je nenadoma opazila nekoga, ki Je urno stopil izza cerkvenih vrat. Bil je on. Odločil se je bil, da zapusti skrivališče v stolpu, se pomeša v vrtinec duhtečega In žarkega življenja, si okoplje v vlažni opojnosti in puhtečih vonjavah. Tako sta šla skoro drug drugemu nasproti Križala sta se in slučajno istočasno spogledala. Prav takrat je dahnil vanju opojen vonj po rožah in podaljšal v nepozaben trenotek pogled dveh bitij, ki nista mogli več ostati premagani Biia sta si tako podobna, vsak samo s polovico ljubezni, da sta se v hipu, k» so se njiju oči spojile, popolnoma spoznala ... ... Zgodilo se je potem ko vedno... Nekoliko ur pozneje, zvečer, se je Beppo vrnil na kraj prvega pogleda in malo počakal —, kmalu Je prišla tudi Lazareta. Večerna senca Je skrila pod svoje peroti njiju obojno rdečico. In ta senca, ki poenostavlja In zbližuje, jima je pokazala, da je — kakor sta si bila neznana in tuja drug drugemu, — globoko v njiju obrazih bilo nekaj sličnega... Pokazala jima 'je, da sta si bila malo podobna, pa ne za oči drugih, ampak za njiju sama... P. K-n. Al Peterlin-Bätog. Velikonočna zgodba. Štefan Sirk je bil zaposlen v tovarni »Gigant«. Živel je s svojo mlado ženko Nežico dokaj srečno v predmestju večjega mesta. Otrok jima Bog ni dal; a zato nista žalovala. Kmalu po poroki Je moral v vojake. Dasi je bil tam le dobrega pol leta, vrnil se je ob prevratu-tu precej izpremenjen domov. Posebno za dom In za ženo se več ni mnogo brigal. Cesto je Izostajal po cele noči izven doma in od svoje plače ni skoraj ničesar dajal ženi za gospodinjstvo. — Ona sama sl je morala s postrežbo po hišah služiti potrebnih dohodkov. Tudi liubeznjiv ni bil več do nje, In pogostokrat so čuli sosedje kreg in prepir iz njegovega stanovanja. Nežico je to počenjanje moževo hudo bolelo, a pomagati si ni znala. Voljno je vse prenašala in trpela napiej. Samo premišljevala je. kadar Je po storjenih opravkih sedela ob skromni večerji in pričakovala nlega, ka! naj bi bilo vzrok takemu ravnanju. Sama sebi ni mogla očitati ničesar, a vsak drug vzrok H Je bil no-znan. A prišli so velikonočni prazniki. Tuđi Nežica si je morala omisliti kak priboljšek. Morda se ji s tako pozornostjo posreči, da si pridobi zopet naklonjenost in ljubezen svojega moža. Prište-dila si je bila par sto kron in s temi je odšla k branjevki... V prodajalnlci Je naletela na debelušno kuharico, ki je nakupovala, in morala je čakati. »Veste, gospa Zelnikova,« pravi kuharica prodajalki, »zdaj pa sem le dobila svojega, s katerim se lahko postavim povsod! To Je fant! Slok kakor jelka in pa močan! In pri plesu! Ne verjamete, kogar ta vrti. mu mora kar zavret! mozeg v kosteh!« »Kako se piše?« vpraša Jo branjevka. — Mimo njiju je hitela elegantna dama. Ustavila se je pri kavarni pred katero sta jo pričakovala dva kavalirja. »Vidiš jo«, Je opozoril Dulč tovariša, s to le sem se pa večkrat pozabaval« »Kdo je ta?« ga je vprašal Emil. »Navadna cestna vlačuga. Za časa vojne je bil vsak častnik njen ljubček.« Emil jo je od strani natančneje pogledal. Zdajci se je zdrznil in obrnil glavo na drugo stran, kajti pod gostim pajčolanom je spoznal Darinkin obraz. — Torej to je ona, na katero je mislil vsa dolga leta In si tolažil grenke ure vjetništva z veselo nado, da jo bo zopet videl in morda še enkrat praznoval z njo vstajenje, kakor nekdaj na Konto- Meglenega pogleda, bledih ustnic, se je obrnil k prijatelju ter mu s trpkim nasmehom na licih zašepetal: »Hvala prijatelj...! To je najboljše velikonočno voščilo. •.« Pcsniha bi motel definirati z detektivsko reklamo, kl se Čila po zidovih: »Vidi vse. Sliši vse. Nihče tega ne slutU Ob vsakem novem dela hotoma obrne mhrbet prejšnjemu spisa. Na ta način lahko vselej na novo začenjam, tora/ ostanem mlad. Ta nauk ml le dal Em Satie. Pomislite na čudo tega človeka, ki je pri 60 letih usivaril »Sokrata* z Isto svežino in isto disciplino kakor 17 letni Radiguet svoj »Diable au Corps*. Jean Cocteau, 1923. Med vsemi strastmi človeškega duha je ena najsilovitejših vedoželjnost. Bossuot, Prepoved o smrti, 1662, »Štefan Sirk.« — Nežica se zgane pri teh besedah, po-bledi za hip in spet zardi in stopi bližje: »Oprostite, gospodična! Kak pa je ta gospod?« Kuharica se podboči in zasmeje: »Kak je?.. Plavolas je, malo kodrast, in lep je in precej velik in na levem Ilcu ima brazgotino...« Nežica prikima. »Da, tak je?.. in, kadar govori, noslja nekoliko; kaj ne?.. In ključavničar je?..« Kuharica osupne. »Pa, kako ga poznate?!« — Pri teh besedah se ozre skozi okno in vzklikne: »Baš gre tu mimo! On je!« Nežica pogleda tudi skozi okno. In branjevka mora pritrditi, da je kuhari-čln lepi fant — pravi mož Nežice. Še mal zaupen razgovor in ženske se ločilo... Zvečer pride Štefan Sirk, ne domov, ampak na sestanek s svojo ljubico. Vesel je in razdragane volje. V temni veži v stranski ulici ga pričakuje ona. »No, golobičica moja!« In že jo hoče objeti. Pa v tem hipu začuti močno zaušnico, in še jedno in še jedno, da se mu kar iskre krešejo pred očmi »Ti bom že dala!« zahreščl nad njim njegova Nežica, kl je baš kar stopila iz teme pod svetiliko, »le domov mi pridi!..« In ozdravljen je bil Štefan Sirk In vrnjen svoji Nežici... Pa naj še kdo reče. da velikanoč ne poraja čudežev!— Ä. J. Kuprfn — Vlaatatfcr Markov. Velikonočno jajce. No, kaj narediš, če se ti kaj ne posreči? Pomiriti se je treba, zapreti oči, pritajiti sapo, stisniti se v kot, zakriti si glavo s kučmo ter čakati smrti v nadi, da bo usoda, ko se boš iznova rodil, obrnila v te obličje, a ne zopet hrbta. Dragi moj, meni se ni nobena reč posrečila. So ljudje, ki stavijo petnajstkrat na »eso«, a proti vsej teoriji verjetnosti vedno zadenejo. čudno srečo imajo nekateri ljudje: najdejo slednjo dragocenost na ulici V loteriji in pri srečkah jim je sreča mila. So srečni ljudje, ki uspešno ubeže požarom, nesrečam na železnicah, nalezljivim boleznim, gnevu oblasti, steklim psom in žepnim uzmovičem. So pa tudi nesrečni ljudje, ubogi, zaničevani, zasmehovani in prezirani pastorki življenja, ki jih usoda tepe od jutra do večera, od leta do leta, tepe po glavi kakor lesene figurice poreden deček. Ena takih sem jaz — številka prva; v tem ni nobenega dvoma. Spomnite se svoje preteklosti ali iz pripovedovanj drugih, ali pa si mislite poljuben prigodek, poljubne okolščine in jaz vam izvrstno navedem analogičen položaj iz svojega nesrečnega življenja, pri katerem sem stalno hitel kvišku kakor pajčevina, padal — a jedva vstajal z bunko na čelu. Pa nate živ primer. Jutri praznujemo slavno vstajenje od mrtvih in jaz po vseh teh vaših denarnicah, paketih in škatljicah vidim, da nesete domov darove za praznike: tam razne pisanice z zmaji, pirhi pomešani z obročki, jančki, cvetlicami. Vidim, kako ste ves dan trumoma tekali po prodajalnicah, trgovinah, zalogah, pozablvši navsezadnje na jed ter zdaj srečni, utrujeni, lačni zašli v krčmo, da ste brž nekaj za-vžili. No, jaz vam povem, kako sem prišel zaradi enega velikonočnega jajca ob dedščino, sorodstvo, podporo in to že v detinskih letih. Bil sem tedaj dolgopet, neroden šestnajstleten glupec, ki so ga zapodili iz vseh gimnazij, iz vseh zavodov v veliko ogorčenje naše velike družine, Naša edina opora je bil starec — stric — samec, bogataš, ki je bil trdosrčen, sebičen, togotljiv ter trmast. Dasi je bil že pri sedemdesetih letih, pa je imel črne lase kakor žužek, zmečkano lice v obliki gub. Bil je brez zob in je zmeraj premikal spodnjo čeljust od leve na desno kakor bi nekaj žalostno prežvekoval Za Veliko noč smo mu vedno prinesti darov: verze, kaligrafično napisane na veHnovem papirju pa prevezane z modrim trakom, pletene prtiče, ki so jih naredile moje sestre, doma pobarvana jajca itd. Stric je sprejemal nas in naša darilca, dal nam je poljubovat svojo skorjasto majhno roko, podobno ostankom svetnikov, obdaroval nas je z malim zlatim denarjem ter nas odslovil do Božiča ali do svojega godu. In to se je ponavljalo leto za letom, trikrat v letu, skoraj brez izpremembe: o Božiču, o Veliki noči in na njegov god. No, meni se je posrečilo, iznenaditi našega strica s popolnoma nepričakovanim darilom. Konec velikega posta sem korakal po ulici pa sem uzrl v oknu cvetličarske prodajalnice obilo jajc, v velikosti človeške glave. Na njem, na njegovem belem, gladkem in leskečem se površju je bilo zapisano z zelenimi pismenkami: »Bil sem gologlav.« To me je podžgalo. Pa dasi nisem bil neumen ne babjeveren, vendar se ml je zdel napis nekam neprimeren za dar k praznikom. Treba je bilo stopiti v trgovino, vprašati za ceno in se dogovoriti. Cena jajcu je bila šestdeset kopejk. Samo napisati si moral z vodo nanje poljubne črke, ter jih posuti s semenom krešine salate, pa si imel v enem tednu v zeleni barvi zrasle sladke velikonočne besede. — Jaz bi — povedal sem plaho: — jaz bi ne hotel... jaz sem bil gologlav ... E, to so neumnosti... Tu Je jajce, ki je že posejano. Cez teden dni seme skali in se pokaže očarujoče zeleno jajce. Nam je to vse eno: z napisom ali pa brez njega. Bil sem potolažen, ter nesel jajce domov. Pri vratih mi je rekel Nemec, da moram na vsak način hraniti Jajce v temi. V nedeljo sem vprvič z nežnostjo pogledal na svoje velikonočno darilo, ki sem ga shranil v temačni čumnati. Bilo vam je čarobno, žametasto, zeleno jajce. Vse je šlo po sreči: verzi nakitm jančlri, poljubovanje roke in tako dalje. Nazadnje sem odprl škatljo in izvlekel svoje jajce. Le pomislite, da je bilo na njem, v zelenem polju napisano z vidnimi rumcnozlatimi črkami: »Jaz sem bil gologlav!« Sam Bog ve, kako se je to zgodilo. Delavčeva neprevidnost, cvetličarjeva pomota ali moja naglica. Pravzaprav moj večni neuspeh. Stricu se je naenkrat izpremenil obraz: zdaj }e bil svetlordeč, zdaj temnordeč, potem Škrlatastordeč, nazadnje pa siv. In hlastno je strgal s sebe črno lasuljo, zagnal jo po tleh, pa zakričal: __ Nepridiprav, proklinjam te in te izločujem odslej od dedščine, na vekov veke amen! Veni... Idijot, Intrigant Ven! No, jaz sem obstal nepremičen to sem držal v tresočih se rokah jajce t jasno žarečim napisom: »Jaz sem bil gologlav«, ali meni nasproti se je vrtela glava z golo svetlečo se lobanjo, kakor biljardova kroglja. Kako so me spravili na ulico, se ne s pomijam. Kaj se }e zgodilo s takozvanfml svp. tovnimi carstvi? Aleksander Veliki, Napoleon in vsi bojni junaki so plavali v krvi in pustili za seboj zasužnjene narode, ki so se brž nato uprli ter razdrU njihova carstva. Viliem II., Bremenski aovor, 1908» Opazoval sem Proadhona, kt le na znansko jedel in skoro nič pil, dočim sta moja neješčnost in moja žeja nasprotovali z njegovim dobrim tekom, »la književnika (sem dejal) čudovito jeste.* — »Ker moram opravljati velike stvari^ mi je odgovorü s tako preproščino, do nisem mogel uganiti, če resno govori aß se šali. __„ (Baudelaire, 1865). Prostost M nič prida za umetnika. (Meki Rad. Peterlin-Petruška: V sveto mesto Jeruzalem. To je bilo pred dobrimi petnajstimi leti. Na parniku »Lazarev« sem se peljal s stotinami drugih ruskih romarjev iz Odese v Palestino. Morje je bilo skoraj ves čas, od Odese do Carigrada, od Dardanel do Atosa in Soluna, a od tam notri do Smirne v Mali Aziji zelo neugnano. Posebno na zadnji imenovani progi se je tako razburkalo, da se je ladja gugala kakor obsedena v razne strani in da so vsak hip pridrveli valovi in jo hrumeč pokopali pod sabo in čez njo hiteli svojo pot naprej. Šele ko smo bili mimo otoka fiiosa in se bližali Rodosu, Je nastalo tiho, prekrasno pomladansko vreme. Tedaj so pa potniki zlezli iz svoHh zaduhlih lukenj na krov ta z velikim veseljem in zadoščenjem občudovali krasno prirodo in zopet srkali osvežujoči 2 jak. Deseti dan ponoči zapazimo na desno v daljavi snežene vrhove Libanona, ki so se lesketali v mesečnem svitu. Poldrugi dan potem pa se ustavi »Lazarev« na vzmorju pred Jafo, pristaniščem Palestine io ciljem naše morske vožnje. Iz Jafe v Jeruzalem vodi železnica; toda jaz sem sklenil, ne toliko iz gmotnih, temveč bolj Iz turističnih ozirov, vse svete kraje, kolikor bo le mogoče obiskati peš. In zato s*m se že na poti do Jafe na parniku zmenil z nekaterimi ruskimi mladimi romarji da poidemo skupaj kar čez gore po vozni cesti y Jeruzalem, Ob enajstih smo odšli iz mesta. — Zimsko deževno vreme je minilo in narava je kroginkrog praznovala svojo pomlad. Vsenaokoli je dehtel duh cvetočih limon in pomaranč in razlegalo se je petje slavčkov in cvrčanje cikad. Nežen veter je včasih zanesel k nam vzduh, nasičen z opojnostjo cvetočih rož in jasmina ali smole košatih pinij. Dve dobri uri vodi pot sredi bogatih jafskih vrtov, odkoder so nas pozdravljale iz goščave temnozelenega “St^ zlate naranče in bledorumene citrone. In sredi vrtov so stale kot čuvaji vitke palme In zibale v vetru svoje pahljače. Po poti so nas srečavali belooblečeni Arabci z osli, natovorjenimi z zlatim sadjem. Solnce še ni bik) prevroče m mi smo z navdušenjem, z otročjim veseljem korakali prvič v življenju po svetih tleh »obljubljene dežele«. Iz vrtov smo prišli na bujnozeleno polje. Na levi strani pod nami proti morju se je razprostirala plodonosna Sa-rovska ravnina, na desni smo videli v daljavi za njivami rujave peščene griče, začetek male sirijske puščave. Ob cesti na holmcih so stali zapuščeni stolpi kjer Je bila nekdaj turška cestna straža, ki je varovala potnike razbojnikov. Okoli treh popoldne smo bili v mestu Ramlah, kjer smo se odpočili v grškem samostanu in kupili na bazarju (trgu) kruha na 'pot. Precej pozno smo odšli dalje. Dva franjevca iz Ramel sta nas srečala m povedala, da lahko prenočimo pri tra* plstih v vasi Latrunu, kake tri ure od tu v gorah. Prešli smo ozko dolino, po kateri pelje železnica v Jeruzalem. Počasi smo m vzneniali višje in višje v gore. Vedno lepši, obsežnejši je bil pogled nazaj v dolino na mesta Ramie, Lldo in Jato, na svetlozelene njive in travnike, temne vrtove, bela snežena poslopja to na modro bliščeče se morje v ozadju. Nismo pa še prišli do Latruna, ko je n*-stala temna, črna noč. Ničesar nismo mogli okoli sebe razločiti. Slišali smo la iz temine lajanje psov, mukanje Žtotae in zategnjeno petje beduinov. Legli stao ob cesti na travo in čakali da se pokaže izza gor luna. V čisto neznanem kraju ne more nihče prvo noč brez skrbi spati to zato smo skleniH hoditi vao noč, da pridemo prej v Jeruzalem. Mesec je obsvetH okolico to mala karavana se to pomikala po srebrnem traku — veliki cesti naprel Bflo je nekaj čarobnega, tajnostnega v našem nočnem romanju po Judejskih gorah. Kakor ogromne pošasti so Štrlele v svetlejše nebo silhuete kamnatih vrhov to jarki pod nami so se spreminjali v velikanska požrešna žrela. Svetla skala ati kamen med drevjem, to je bila z^er in vsako samotno stoječi grm razbojnik. In ta mrtvaška tišina naokrogl V taki tišini te je strah svojih lastnih korakov. Tako se godi človeku, ki posluša ve» večer razne pravljice o strahovih, o mrtvecih In gre potem v črni noči čas pokopališče domov. Bogve kolikokrat je že šel o polnoči tod mimo to ni »e bal, a zdaj se trese in lasje se mu Jeze na glavi kot ščetine. A koliko smo mi Čitali to slišali o zverinah, kačah to razbojnikih v Palestini pa naj bi bili niac, -nokrvni v tej prvi roči v ravno icj - a testini?! Seveda, če bi bili če tedaj vedeli, kako dobe na; od so ti Arabci, bi se malo brigati za gevoneenje raznii;. K 2 rini/ M n t/a v.. f. velfkonoftm priloge „lutranžtm HowosBm“ 1.1923. Srednješolski pouk v Ameriki, Franciji in pri nas. V času, ko se reformira naš srednje-lolski pouk in spreminja razdelitev tvarine in urnik, je pač zanimivo, primerjati naše razmere na srednjih šolah z onimi v Združenih državah in z refor-mo; ki jo hočejo uvesti v Franciji. Za primer intelektualne in moralne Vzgoje, ki jo dobivajo mladi Amerikanci elitnih slojev vzemimo znamenito nad-ftarodno srednjo šolo, ki jo vzdržuje Y. M. C. A, (Young Men Christian Association) v Springfieldu (Massachusetts). Ravnatelj te šole J. H. Mac Curdy, Je priobčil njen program v pariškem rigaroju, od koder sem ga vzel. Dijaki, ki prihajajo v srednjo šolo v Springfieldu, imajo povprečno 14 do 15 tet in morajo imeti spričevalo končanih JJudskošolskih študij. Studij v Springfieldu traja štiri leta lp tvarina je razdeljena na sledeči na-Čin (tedenskih ur): Prvo leto: Biologija 5» Naravoslovje (živalstvo, praktične vaje) 3, Angleško slovstvo 5, Morala 3, Pedagogika 2, Zgodovina Y. M. C. A. 5, Matematika in fizika 5, Športi (uprava športnih prostorov, smrtno pravo, konstrukcije) 5, Drugo leto: Anatomija 5, Kemija 5, Psihologija 5, Zgodovina telesne vzgoje 5 Osebna hygijena 5, Masaža in prva skrb 5, Socijologlja 5. Tretje leto: Psihologija 5, Novi testament 5, Antropologija in antropometrija 5, Konstrukcija in higijena šol 5, Javna hygijena 5, Cerkvena zgodovina 5, Stari testament 5. Za četrto leto število tedenskih ur Id navedeno, tvarina, ki se predela v tem zadnjem šolskem letu, je sledeča: fizijologija telesnih vaj, terapevtika in skrb za ponesrečence in bolnike, administracija Y. M. C. A, verska vzgoja, angleško slovstvo, pravila atletike, zdravilna gimnastika. Primerjajmo sedaj s tem novi reformirani učni načrt za tri najvišje razrede francoskih srednjih šol, ki ga misli naučni minister Berard uvesti (teden-skili ur): Drugi razred in prvi razred (enako število ur). A A' B (z gršč.) (brez gršČ.) (mod. odd.) Francoščina 3 4 5 Latinščina 4 5 — Grščina 4 — —- Zgodovina, zemljepis 3 3 3 Živi jeziki 2 4 8 Matematika 4 4 ’ 4 Fizika, kemija 3 3 3 Fll. razr. Mat razr. Filozofija 8V2 3 Zemljepis, zgodovina 3% 3% Živi jeziki 2 2 f Matematika 2 9V2 Fizika, kemija 3 4% Hygijena 2 2 Če vzamemo n- pr. naše umike, vidimo, da so francoskim čisto blizu, od amerikanskih pa daleko proč. Razlika med evropskim in amerikanskim poukom je torej ogromna. Čeravno je program šole v Springfieldu prikrojen za Y. M. C. A in se v tem nekoliko razlikuje od programov šol iste vrste v Združenih državah, je vendar zanimivo, pokazati modernizem tega pouka. To je vzgoja mladega naroda, ki nima skoraj nobenih tradicij, in ki se hoče nalašč oprostiti vseh vezi, ki ga vežejo na preteklost na katero smo mi Evropejci tako silno navezani. Amerikance gleda predvsem v bodočnost in se pripravlja nanjo. Amerikanci imajo za duševno delo 33 ur na teden v prvem razredu, 35 v drugem in tretjem, 40 pa v četrtem. Ostali čas je posvečen igram, telesni vzgoji in praktični higijeni. Šola ima počitnice cel trimestcr (juhi, avgust september). V Franciji imajo 20 do 24 tedenskih ur, vrhu tega praktične vaje, risanje, godbo, obligatno telovadbo, verski pouk in izlete, organizirane v dopolnitev pouka po profesorjih. Pri nas je število tedenskih ur 30 do 34. Dr. Pavel V. Breznik. MODERNI POUK V ZEMLJEPISJU. Pred pol stoletjem je bila geografska ura v šoli strah in groza učencem, M so se morah učiti cele vrste suhoparnih besed na pamet. Uvidevši brcz-Biodnost te metode, So pedagogi potem F&zdelill zemljo na samovoljne pokra-igne, to je bila doba »kotlin«; danes pa so se povzpeli do bolj človeškega poj-«novanja geografije, ki je zbog tega pošteda zanimiva In zabavna. Sedaj se namreč spaja zgodovina človeka z Rodovino okolice, kjer se je razvijal to se še razvija. Morda bi se dal pouk «rediti še drugače, zlasti pri mladini: Bamreč s pripovedovanjem preisko-vanj. Otrok, ki bi čital o Magellanovem potovanju in zasledoval pot tega slove-^* *ga brodarja po zemljevidu, bi gotovo dobii točne pojme o sferičnosti zemeljske krogle, o razporedbi morij, o obliki edin itd. Kdor se zanima za zadev- no snov, naj si nabavi lepo knjigo v dveh zveskih četverke: E. Graitger »Nottvelle Geographie universelle« (Paris, Hachette), ki upošteva vse izpre-membe vesoljnega zemeljskega obla, navaja vse podatke od razsega zemlje, vnanjega videza, poljedelskih, obrtnih in trgovskih virov pa do ljudskega življenja. Točni in jasni zemljekazi se menjavajo s približno 900 sJikami. g. a Drag manuskript. V H6telu Drouot se je prodal za 2500 frankov Sainte-Beuveov rokopis »Livre d’ amour« iz L 1843. Ta neznatna knjiga ljubezni vsebuje eno samo neobjavljeno pesem (druge so že vse ponatisnjene), ki nosi geslo iz Avguštinovih »Izpovedi«: Zakaj so solze, ki jih pretakaš, grenke in kaj to pomeni? Končuje pa se ta sonet z mislijo: Srečen, kdor se joka! Modema demokracija. »Neue Zürcher Zeitung« je v št. 402 objavila D. Lloyd Georgeov članek o moderni demokraciji. Vsebina ni le aktualna, marveč tudi poučna, zato ga prinašamo v celoti. Lloyd George piše: V zadnjih tednih so angleške nadomestne volitve vzbudile mnogo pozornosti, posebno radi tega, ker je začel dejstvovati nov volilni red, o katerem razmišljajo sedaj tudi oni, Id tega poprej niso storili. Demokracija — tu mi slim na vlado velike države — z brezpogojno in neomejeno avtoriteto večine vseh državljanov brez razlike stanu in družabne stopnje je moderni eksperiment. Koliko je tistih, ki so si na lasnem, na je Anglija dobila svojo demokraci-da je Anglija dobila svojo demokraci-imela večina prebivalstva1 nobenega glasu, kadar so se sklepali in izvrševali zakoni, ki so regulirali življenje. Zedinjene države ameriške, Francija in Italija so že pred davnimi leti sprejele splošno volilno pravico kot bazo za avtoriteto. To so storili tudi britanski dominijoni, le Anglija, ki je delala repre-zentantivnim ustanovam države pot, se je pred kratkim ustrašila splošne volilne pravice. Pred reformnim zakonom z L 1832 je znašalo število volil-cev le 3 odstotke vsega prebivalstva. Razdelitev sile pa je bila v tem nizkem odstotnem stavku urejena tako, da so ti trije odstotki dejansko izvrševali, le 1 odostotek vse sile. Več desetletij trajajoče homatije, ki so jedva kulminirale v revoluciji, so izsilile reformo, ki je zvišala 3 odstotke na 4 in pol odstotke vsega prebivalstva. Sicer se je takrat nekoliko pravičnejše razdelilo volilna okrožja, vendar bi pa bilo smešno, govoriti o tedanji demokraciji. Po tem je sledila — skozi več desetletij — doba ojačene agitacije. Tudi to je končalo z nasilji. Sedaj je Disraeli, eden najpogumnejših in najpodjetnej-ših angleških državnikov, zvišal število volilcev. Njegova reforma je zvišala to število na 9 odstotkov prebivalstva. Drzen skok g. DisraeUja Je prestrašil njegove aristokratske pristaše in se ni zdel marsikateremu Whigu umesten. Bob Lowe pa je napovedal nesrečo, ki da bo sledila previdnejšim predlogom Gladstouovmu Sedem let pozneje je doživel svet prvo volitev Tory - parlamenta po 1. 1841. Tako je pač s prcickbami onih, ki pričakujejo od pravice vedno kaj slabega- Petnajst let po reformi Disraeiovi je ministrstvo Gladstone dodalo Še 7 odstotkov volilno upravičenega prebivalstva. Njegovi predlogi, da naj se šte/uo volilnih upravičencev dvigne na 16 odstotkov, so izzvali tako burjo, da ie pretila izbruhniti ustavna kriza prve vrste. Nazadnje pa so prodrli in na tej točki je ostalo volilno pravo v Angliji do Izbruha svetovne vöjne. Volilci, ki so L 1914 preko svojih zastopnikov sprejeli nemško provokacijo ta odgovornost da so zapletli Anglijo v najkrvavejšo in drago vojno, so predstavljali eno šestino prebivalstva, odnosno eno tretjino vseh odraslih ljudi. Vpeljava volilne pravice ie razgalila pred vso deželo krivico tega stanja-Milijoni najboljših mož so morali zastaviti svoje življenje za politiko, ki je niso mogli preobraziti; izključeni so bili od volitev v parlament, ki je reševal tako važno vprašanje. Več milijonov žensk je moralo vsle'đ iste politike trpeti muke, ki so bile hujše od smrti. In nobena ženska ni imela volilne pravice, da bi mogla izraziti svoje mnenje O politikih, ki so ji kaj takega prisojah. To je bila tolika krivica, da so jo sredi vojne, ki je človeka dvigala na višji nivo pravičnosti, zopet popraviti. Tako je nastal največji vodiino-reformistični zakon od L 1917, ki je prvič spremenil vladni sistem v Angliji v pravo demokracijo. Kako pa se je obnesla? Bilo ta še prerano, govoriti o rezultatih. Austen Chamberlain je pred tednom opozoril na eno točko: polovica novih volilnih upravičencev ne pripada nobeni politični stranki. V vroči volilni borbi L 1910 je stopilo 92 odstotkov volilcev pred žare. Pri drugih volitvah v istem letu je znašala udeležba le 89 odstotkov. Malenkostno diferenco' se more tolmačiti tako, da so volilni imeniki zastareli. Leta 1917 je znašala udeležba samo 64 odstotkov. Morda je temu kriva politična indiferentnost, ki čestokrat sledi velikim vojnam. V takih časih utriplje žila politične stranke le slabo in neenakomerno. Stare stranke so bile po petih letih od zanemarjanja skoro zarjavele, nova stranka pa še ni imela časa, da bi vpostavila svojo mašinerijo. Radi tega se je ponesrečil poizkus, navdati 6 milijonov volilcev s tolikim interesom za svoje nove pravice, da bi jih tudi izvrševati. Naslednja štiri leta so prinesla rastoče politično delovanje- Nova stranka je pokazovala posebno energijo. Njen najvažnejši organizator, Arthur Henderson, eden najnadarjenejših voditeljev te generacije, in njegovo delo je vzvišena primera politične organizacije v Angliji- Tudi stare stranke so imele dovoli časa, popravljati svoje sestave. Pred razpisom volitev so delovale te organizacije s polno paro. Edina stranka, ki ni razpolagala s solidno organizacijo, je bila nacijonalno-liberalna stranka. Vsi drugi so bili pripravljeni na boj. Pri novemberskih volitvah pa se je absentiralo 6 milijonov volilnih upravičencev. Zboljšanje je znašalo 10 odstotkov, če pa odštejemo slučaje bolezni, smrti iti. Je kljub temu ostalo še 20 odstotkov doma. Jasnejšo sliko indiferentnosti so pokazale občinske volitve. Ati to je stara stvar. Saj še starih volilcev ni bilo lahko spraviti na volišče, vsekakor pa so se bolje postavili, nego oni, ki so se prvič posluževali volilne pravice. Kako pa stoji z demokracijo v drugih deželah? V Franciji ni nič boljše, pač pa — kakor mi zatrjujejo celo slabše. V Zedinjenih državah se ravna volilna udeležba po interesu, ki ga vzbudijo splošna vprašanja. V tem se Amerika skoro ne razlikuje od Anglije. Nemci so spravili pri zadnjih volitvah 89 odstotkov na volišče. V Italiji je bila vdeležba veliko manjša. Bojeviti doslužencL Germanofilskim Angležem je neki časnikar posvetil te-le stihe iz Deutscher Kriegerbundkalender für 1923: »Anglija, Anglija, pazi se! Ti si nam smrtna sovražnica in vedno nam boš. Ali zapamti si: nekoč se povrnemo ponoči: Naših jeklenih peroti boš čula šum. To bo Nemčija zoper Anglijo. In pokojno se zvezde iskrč. „UuhBjanski Zvon“« V svoji marčevi števiflđ prinaša »Ljubljanski Zvon« iskreno pisano osmrtnico za pokojnim pisateljem dr. Ivanom Tavčarjem. Razen tega obeta uredništvo v »Kroniki«, da bo de-, cembersko številko »Ljub. Zvona« posvetilo izključno spominu svojega odličnega sotrudnika; ako bi gradivo za to spominsko številko naraslo preko Zvonovega obsega, izda založništvo tista za božič posebno publikacijo, Tavčarjev almanah. Na to publikacijo se slovenski pisatelji in pokojnikovi znanci in prijatelji opozarjajo in vabijo. da s svojimi prispevki pomorejo uredništvu realizirati njegov hvalevredni namen. Kakor smo se informirali, hoče uredništvo v tem zborniku poleg prvega osnutika Tavčarjeve monografije označiti in oceniti njega delovanje in pomen ha vseh poljih, na katerih se je genijalni pokojnik udejstvoval. Rokopisi se pošiljajo uredništvu »Ljubljanskega Zvona« najpozneje do začetka septembra t 1. Tretja številka Zvona prinaša poleg tega troje zelo zanimivih člankov: dr. V. Mole je pričel objavljati svoja Pisma o stari umetnosti; prvo pismo nosi podnaslov »Intimna umetnost«, v njem je pisatelj pokazal čisto stran starogrških upodobljajočih umetnosti, ki je marsikateremu površnemu poznavalcu grške kulture popolnoma neznana: kako se Je Grku oblikovala njegova umetnost v njegovi najneposrednejši domačnosti. Sestavek je pisan v živahnem esejL stičnem tonu. Dr. Ivan Prijatelj nadaljuje svojo znamenito študijo o poeziji »Mlade Poljske«. V tem delu je pisatelj očrtal profil ta ocenil pomen velikega poeta K, Totmajerja, analiziral organizacijo »Mlade Poljske« ter kritično zajel idejne smeri, v katerih sta se udejstvovala pesnika. A. Gorski in Praybyszevski kot urednika mlado-poljskega glasila »Zycia«. Literarno - zgodovinsko zanimiv odlomek iz Aškerčevega življenja je podal dr. J. Glonar v članku Aškerc v Šmarju, članek je zasnovan na podlagi pisem, ki sta Sh o Aškercu pisali obd sestri Milekovi svojemu prijatelja Cimpermanu. V leposlovnem delu nadaljuje Marija Kmetova svoj roman »V ne» težu«, ki je že zdaj privabil Zvonu mnogo novih čitateljic: povprečna sodobna ženska Je v tej povesti očrtana s krepko psihologijo, Ivan Zorec je objavil iz svojega cikla »Ljubice tri« drugo süko» nad katero se vzlic kočljivemu pred-metu ne more zgražati noben zrel in razsoden čitatelj. Iz Zorčeve besede diha topla, osvajajoča pristnost in ne-potvorjenost. M. Jarčevi »črni čarodeji« se nadaljnieio, Milan Fabjančič pa je objavil talentirano pisano, vizijonar-no sliko »Čuden gost«. V »Književnih poročilih« podaja Jos Kozak o priliki romana Piebanus Joannes kritičen prerez dosedanjega Pregljevega literarnega dela. Študija je zanimiva; tudi Jarc M. skuša o priliki raznih modernih pesniških zbornikov podati nekako sintetično, kritično poročilo o najnovejših smereh in potih naj-mlaiše srbske lirike. J. P-k. poroča o MeŠkovih »Mladih srcih«, A. Debeljak o Levstikovem prevodu Merime-jevega romana »Karmen«, J. A. G. pa ocenjuje lanski letnik »časopisa za slov. jezik«. Kronika obsega Albrechtovo poročilo o drami, v katerem pohvalno govori o predstavah Idljota in Vojička. Toda Čui kaj neki pomeni to žven-Wianie? ^ Vedno bližje prihaja in Že so se po-kttMle pred nami na cesti visoke po-•teve in zvonjenje zvoncev se razlega v tišino. Počasi, z enakomernimi koraKi ■Stopajo müno nas drug za drugim obremenjeni velblodi m molče jih spremljajo ob strani njih gospodje in poganjači. — Karavana gre iz Jeruzalema v Jafo ia ko nastane dan, bode tam. Opolnoči pridemo v divje tesnice Beb-cl-Vadi na polpoti od Jafe do Jeruzalema. Tam stoji samoten ban (gostilnica), kjer si damo skuhati čaj. Odtod dalje pelje cesta sredi skoraj nav-hlfnih skal strmo kvišku. Ko se zdani, *too na samotni planoti, kjer razen ira-to krvavih anemon ter par vrst dru-I^Somladanskib cvetlic in nekaj sklju-oljk ne zapazimo ničesar druge^ golo skalo kroginkrog. Dan Je oblačen in hladen. Mi hodi-®° 2 gore v dolino in zopet na goro m V&dno mislimo: to goro se moramo povzpeti W Videli bomo Jeruzalem!« n«* 80ro Pride dolina in zo- SLmf2«! Z ^ia od prejšnje, a Jeru-Ttontam sloni vasica f&ÄS Pođ n?kvi vi(ien stolp na g?Tv .““to to globoka doU- ~~ ev*>pski izse-Ntocl v to dolino se moramo že st>u- gJPta zlesti na drugi strani na še višjo to pred nami je — Jeruzalem . ... & razkošnem ruskem gol Bela Srbija. Napisao dr. Niko 2 up a nič, načelnik etnografskog instituta u Ljubljani. Zagreb 1922. posebni otisak iz »Narodne starine«. Pričujoče »Primedbe Jagičevom shvatanju K. Porfirogenita o dolasku Hrvata i Srba«, posvečene »gospodinu Julijanu Talko-Hryncewlczu, profesoru antropologije na univerzitetu u Krakovu«, obdelujejo jako preporno vprašanje ter se dado zbrati v sledeči kratki posnetek. Ugledni slavist I agič je zani-kaval verodostojnost iztočnega carja Konstantina Porfirogeneta (912—959), čigar spis »de adrainistrando Imperio« se je smatral kot pomemben vir za vprašanje, kdaj so se Srbi in Hrvati naselili na rimskem Iliriku. J agič opira svojo trditev na enotnost jugosloven-skih jezikov med Črnim in Jadranskim morjem v preteklosti in sedanjosti Ako bi Konstantin Porfirogenet (ali: V škr-latu rojeni) imel prav, bi bil to enovitost uničil vpad Hrvatov in Srbov, ki so se krvno razlikovali od tamkajšnjih Slovanov, dasi so sami bili Slovani, a so po Konstantinovem mnenju govorili se-vemo-zapadno slovanŠčino. G. minister Županič izkuša dokazati, da so Hrvati in Srbi v resnici prišli od dotokov Labe, da je Konstantinovo poročilo istinito in da radi tega narodna enota Južnih Slovanov ni nikakor porušena. Hrvatje in Srbi so namreč izginili kot osvajači v množici, ki so jo podvrgli, poprej pa so ji še dali državno kakor narodnostno misel in ime. Na ta način se je pisatelj postavil na stališče, ki povsenr nasprotuje splošnemu naziranju srbskih in hrvaških zgodovinarjev. Podrobnosti. — Omenjena Jagičeva študija, natisnjena 1. 1895. v dunajskem arhivu za slovansko jezikoslovje, tvori podlago moderni slavistiki ter jugoslo-venski historiografiji- Priključila sta se ji tudi paleontolog Lubor Niederle in strogo stvarni zgodovinar K. Jireček, oba Ceha. Predhodnika Vatrosiava Ja-giča, Slovenca Kopitar in Miklošič, sta zastopala že Župafiičevo, L j. dualistič-no teorijo o naselitvi Balkanskega polotoka: Slovenci zasedejo trup od Ponta do Adrije, od Trakije do Morilca, sto-prav kasneje se zarinejo Srbi in Hrvati v Iliriku med staršo etnično prebivalstvo kakor klin. Jagič je montet v tem problemu; če bi dopustili Porfirogenetovo naziranje, pravi, bi bila prekinjena organska vez med južnimi Sloveni v Trakiji in v Noriku s tujim, akoprav slovanskim narečjem. Ti doseljenci bi bili prišli iz Bele Hrvatske, odnosno od Belih Srbov, iz ozemlja med gornjo Vislo in Salo, bi bili iz jezikovne skupine: Cehi—Poljaki—Lužički Srbi—Polabski Slovani Žu-paničeva razprava pobija troje J agič e-vih razlogov, zgodovinskega, sociološkega in etnološkega. Za enotno naselitev navaja patrijarh slavistike stare roparske napade Slovanov v bizantinsko carjevino, toda brez letnic i virov. Ta četovanja pa še ne značijo, da so se isti napadalci tudi stalno naselili v Iluikn. Za primer si vzemite samo razbojniške navale Turkov na Kranjsko, kjer bi po Jagičevera umevanju morali pričakovati turško ali vsaj muslimansko stanovništvo. Razen tega je dognano, da ni moglo biti več-iih slovanskih južno od bizan- tinske granice na Donavi in Savi, dokler je vojska carja Mattrikija čuvala to črto. šele ko ie podonavska armija pod zapovedništvom cesarjevega brata Petra odrekla poslušnost in pustila severno državno mejo brez obrambe, so se jeli Slovenci v strnjenih vrstah stalno naseljevati v Iliriku in ostalih delih Balkana (602—650). Pravilno trdi Jireček, da se je z majhnimi izjemami zemlja med Adriio in Euksimom poslovenila v početku VII. stoletja, ati to po našem mišljenju još ne mora apsolutno značiti, da su böi u toj slovenskoj masi zastupljeni i oni, koš so doneli na jug hrvatsko i srpsko ime. — Temu se protivi zgodovinski vir, Konstantin Porfirogenet, ki navaja, da Srbi v Iliriku izhajajo od nekrščenih ali Belih Srbov iz zemlje Bojki z onkraj Madjarske, a iz sosedstva Frankovske in Stare (ali Bele) Hrvatske. Naneslo pa je, da ie umri vladalec Srbije in da sta si oblast razdelila dva brata. Eden njiju je vzel polovico naroda in se obrnil na romejskega cesarja Heraklija, kateri ga je lepo sprejel ter mu dodelil za bivališče SrpČište v Solunski oblasti, čez čas pa je prišlo tem Srbom na um, da bi se vrnili v prejšnjo domovino, kar jim je car tudi dovolil. Čim so bili onstran Donave, so se premislili in prosili vojnega zapovednika, v Beogradu, Heraklija, naj jim odredi drugo zemljo. Car jih je naselil v današnji Srbiji kot svoje podanike. — Prostora mi manjka, da bi zasledoval verjetno Županičevo tolmačenje te selitve (str. 7—8. Začasna naselitev v solunskem okrožju je najvažnejša točka v Porfirogenetovem pripovedovanju, ker nas uvaja z jezikovno - narodnega vidika k sociologiji in teorijam o postanku držav in narodnosti. V prvobitno Srpčište (turški Sel-Stdže), nekako vojaško taborište, kjer je še danes dosti srbskih imen. je prišlo nekaj tisočev Hrvatov in Srbov na poziv Heraklija proti Avarom. Za nagrado jim je obljubil Ilirik, ako ga vze-itio Avarom in Heraklija priznajo za vrhovnega gospodarja- Naš etnograf sodi, da je bik) to l 126, v Samovi dota, ko je bil Bizant v opasnosti: na evropski strani so ga obkolili Obri, na azijski pa PendjandL Zmagoviti Srbi jn Hrvati so se čutili vzvišene nad Obri in »Sloveni«, katere so rešili sovražnika Avara- Ti maloštevilni severni naši bratje so tvorili plemstvo, ki se je jezikovno brž prilagodilo, dalo pa državno ime. Sličnih primero-' pozna zgodovina več (p. 10 12): splošno nam je to znano pri Bolgarih. Torej Srbi so došli od Lužičkih Srbov (Sorbov), bivajočih ob Sali (Splavi) do Bobre, ob doljnem teku Crne Eistere (HalStrowa) pa do čeških obmejnih planin. Saksonija bi bila potemtakem Porfirogenetova Bela. Srbija. V bivši vojvodini Anhalt ie mesto Zerbst (po SerbiŠte. Saj izseljenci radi dajejo v novih kraji',; imena prejšnje domovine. Srbi pa niti na severu niso domorodci, marveč so prišli od vzhodne strani Azonskega morja. Pred svojim pohodom na jug so MB v glavnem poslovenjeni, v družabnem pogledu so bržkone imeli predstvene pravice nad podjarmljeno slovensko rpn/vrira, kateri so dali svoje in»* Odmevi. UWIS DE ROBERT: Slabi ljubimec. Pisatelj, k! je nedavno okreval od dolgotrajne bolezni, zopet pridno deluje. Gornji romaji je poln odtenkov in otožja. Srečnega ljubimca pozivlje, naj ne dvomi in naj ne gubi za pretanke analize »vojih ur, ki jih lahko tako dragoceno porabi. Evo nekaj iveri Iz lepe knjige. Nikoli ne lx>š posebno zanesljiv prijatelj, ako si jako duhovit. Kajti izkuš-ttjava, da bi povedal dovtip, je vselej krepkejSa nego upoštevanje prijateljstva. Sleherno jutro, ko se zbudiš, se zdi, da si novo bitje za nov dan. Kar ves nov #1. Pravkar sl se rodil. Vendar to sladko presenečenje, da živiš, da vidiš dan in stvarstvo, traja samo minuto in že je duh, snujoč svoje platno, včerajšnje nitke zvezal z današnjimi. Proti grdim ženskam, ki se nam nastavljajo. čutimo jezo. nastalo iz obžalovanja po krasoticah, ki jih nismo dobili Ženska duša Je tako nestalna, da se fe morda že izpremnila v trenutku, ko čitamo od nje prisrčno ali nežno ali Zgolj genljivo pismo. ženske sprejemajo kakor dolg vdanost in požrtvovalnost od moškega, ki ga ne ljubijo. Pa niti hvaležne mu niso za to. Mogel bi napraviti njim v uslugo najbolj junaški čin, a še na kraju pameti |kn ne bi bilo, da M se začudile. Veliki zapeljivci, možje z dobro src-Co, niso nikoli veliki dušesiovci. Ker so vajeni naglih uspehov, se ne potrudijo, da bi razglabljali, opazovali, razkladali. Ne iščejo, kako bodo mogli ugajati, ker pač ugajajo; ne iščejo sredstva, kako bi «speli, saj so uspeli. Človek vselej Jasneje vidi v svojih porazih nego v svojih zmagah; In razlogi za izgubljeno bitko ne morajo najbolj vsiljevati generalovemu duha. Ljubljeni človek se raduie svoje pobede in ne razmišlja o nji. Žena je fu, osvojena. Cernu bi se sklanjal nad njo in mukoma skušal pronikniti jo, jo odkriti razbrati vse, kar nam je v nji temnega in česar o nji ne vemo? Počemu H pregledava! njene misli, pretehtaval njene nakane, preža! nanjo, jo skušal pojmiti? Jedva tedaj, kadar se boste bali, da vam ne uide, boste mislili na take reči. Najbolj poznajo žensko srce oni, ki so največkrat trpeli radi njega, tisti, ki so bili najmanj ljubljeni po njih. Zdravljenje sušice s kininom. Albert Calmette Je v svoji knjigi /n-tection badllaire et la tuberculose chez V komme et chez les animaux posvetil poglavje kemioterapiji pri jetiki. Mnogo zdravilnih načinov zoper to šibo je bilo predlaganih, a brez posebnega prida. Toda lečenje s kemijo je vsaj deloma omembe vredno, ker se je kemloterapija obnesla zoper trypanosomiase in spiro-hetoze. Včasi ni bilo uspehov. Antiseptiki niso učinkovali; kreozot, gajakol, thymol, mravljinj! aldeltyd, dišeče esence so nudile zgoij razočaranja. Seveda, glivica se navadi na te snovi, kakor dokazuje Ch. Ricliet Nasprotno pa kalcijeve soli ugodno vplivajo. Eno vsaj se zdi ne-ovržno dejstvo: apneničarjev se jetika ne loti. Zlatih soli pa ni vredno uporabljati, ker so nestalne in se razkrajajo; tudi se ne velja zatekati k (živemn) srebru. Pač bi bismut utegnil dati kaj koristi. Slično je z bakrom. Po mnogobrojnih poskusih se jc ugotovilo, da pod danimi pogoji nekoliko deluje. Obratno pa so radij, torij in arsenik za nič; a redke prsti cer čne skupine baje niso brez vrlin. Jod izrazito učinkuje na mykoze, na primer izpadanje Jas. Dosri se je razpravljalo o olju Iz chauimcogre. To rastlinsko olje je dalo zadovoljive rezultate v lečenju gobavosti; tudi proti tuberkulozi so upali, da se bo izkazalo, ker ubija bacile. Toda znanstveniki so dognali, da prav tako učinkujejo drugačna o'ja: laneno, ribje (polenovke, sardine, soje). Vendar najnovejša deia o tem vprašanju so porušila dokaj nade, ki smo jo gojili do teh lekov. Skratka, kemioterapija doslej še ne vrže kdo ve kai. »Toda zaradi tega še ne smemo izgubiti srčnosti«, pravi g. Cal-metfe. Venomer ie treba iskati. Naibolje sredstvo je, da se ne okužiš, da dobro vdržuješ organizem: higijena daje bolj zanesljive uspehe nego zdravilstvo. In vendar bo nekdaj terapija lahko več nudila nego danes. Poroča se, da ie Svobodni oder v Londona Igral Ibsenove »Strahove*, Ves angleški tisk obsoja igrokaz kot ne* nraven in odurno-nesramen. »Times* go* vorl o »mrtvaškem in smrdljivem Ibsenovem svetu*. (Antoine, Souvenirs, 1890.) Zmota mladih pisateljev je, da smatrajo književnost za rokodelstvo. (H. Bordeaux, 1922.) Moh otet. RfmsW! eesar Vespazljas? t (7—-79) je naložil davek m lavne greznice. Ko se je njegov sin Tit čudil, da se pobira pristojbina od stranišč, mu je oče pomolil novec pod nos. rekoč: »Non olets (ne zaudarja). Da res denar ne smrdi, se je izkazalo te dni v Ameriki, kjer je v čezkanonskl dobi 80 let umri prosluli uzmovič Clark Parker, zapustivši čedno vsotico blizu sto milijonov dinarjev. Spretni kradec, ki pa je bil večkrat obsojen, je postavil glavnega dediča —• društvo svobodnjakov v Združenih državah, dočim je zapisal bližnjemu sorodniku, zdravniku dr. Ga-yu, smešna malenkost: okoli 100000 dinarjev. V prepričanju, da je ociga-njen, izkuša dr. Gay ovreči oporoko pred sodiščem. Prostozidarjem pa nakradeni penezi tudi ne »čohnejo«, zato se na vse pretege upirajo. Torej se bodo onkraj velike sianikove luže priznani poštenjaki brez sramu pravdali za tatinski pico. • Razporoke. V Združenih državah se razdere čezdalje več zakonov, in sicer v vseh slojih. L. 1867 jih je šlo 9937 vsaksebi, to ie 27 na 100.000 duš. Čez 40 let, 1906, jih je že 86 na 100.000 duš. L. 1916 je narastlo število ločitev na (12.036, torej 112 na 100.000 prebivalcev. Skratka, I. 1867 je prišla ena raz-poročitev na 3666 duš, a l 1916 ena na 895 duš. V Franclji niso vezi nič trdnejše. L. 1885 je bilo tamkaj 4123 razporek, dočim jih je bilo 1. 192! (poznejša doba še ni pregledana) pa ie kar 32.0571 • Brezplodna tekma s proslullm Blon-dinom. Nekemu 18 letnemu Kanadcu, ki ni mogel plačati glavarine (poglavšči-ne). so zabranili vstop v Združene države. Zato je pred stotinami preplaše-nih gledalcev poskusil dospeti na ameriška tla po 25 cm široki prečmei, ki drži pod Niagarskim mostom 50 metrov nad slapovi. Tako se mu le posrečilo doseči Združene države, toda izseljeniški uradniki so ga dali odgnati nazaj v Kanadsko ozemlje. « Učinek tobaka. Ameriški fiziologi so ugotovili sledeče učinke Nikotovega zelišča. Če kadiš, sl zjutraj Jako bister, a polagoma tvoje zmožnosti pešajo in končni uspeh je neznaten. Nekadilci pa nasprotno baje slabo pričenjajo svoj posel, toda razum se Jim predrami in konec njihovega dela je boljši nego začetek. Prepoved redi ähotepstve. Kdo zna, koiiko alkohola se je pripeljalo v Ameriko, odkar Združene države trobijo v ahstinentsko piščal? Vsega ne vemo, pač pa to. da se je zgolj med otočjem Bahama (Lucayes) in U. S. A. uvedlo nad 9 milijonov litrov izvrstnega whi-skyja. Nad 50 parnikov se uporablja za to trgovanje, ki je tolikanj plodno, da so vsi bahamskl tihotapd postali bahaško bogati <8> filma (Pariz) Je izdala veliko deb o kinematografski umetnosti, ter obrti z naslovom »Le tout Cinčma«. Na bril 700 straneh, olepšanih z mnogimi krasnimi fotografijami, najdete vsakovrstnih podatkov. ! « Okrutna Sala. Za kratek čas ro uradniki v banki v Pattersonu (Ncw-Jcrsey) zaprli svojega tovariša v eno trdnih sob v ondukajšnjem zavodu nekaj trenutkov pred delapustom. Deset minut kasneje zadoni dong v znak za odhod. Veseljaki so hoteli rešiti svojega sodruga; tedaj pa z grozo ugotovijo, da po 17. uri mehanizem ne dovoljuje več, odpirati vrata, ki se otvorijo stoprav naslednje jutro. Na poziv so prispeli gasilci z orodjem in z odpirači blagajn, ter Izvrtali odprtinico v debelo ploščo. Skozi luknjico so vbrizgavali kisika nesrečnežu, ki se le že duš i Po štirih napornih urah so izvlekli siromaka na pol mrtvega od strahu in za-duhe: roke je imel vse potolčene, ktr je razbijal po neizprosnih durih. Ko se je 19 letni mladenič zavedel, so ugotovili, da je ob pamet, * Iz Španije. Eden najuglednejših sodobnih španskih zgodovinarjev, Manuel Murgula, je nedavno umri v starosti 80 let. Doma je bil iz Galicije, zato se je posvetil proučevanju svoje ožje očetnjave. Njegova mojstrovina. Zgodovina Galicije, ga je stala 50 let dela. • Potopljena blagajna. Angleški parnik »Egypt« se je med vojno pogreznil na Širokem morju v okolici Bresta (Francija), potegnivši s setoj nad milijon sterling, v gotovini. Vkljub ogromni globočini, kjer počiva razbitina, se bo neka švedska družba potrudl’a, vzdigniti zaklad Iz morja. V ta namen se bodo Izrabila vsa sredstva, od poJmomika, opremljenega s posebnimi kavlji, ki bo proučeva položaj ladje, tja do torped, določenih v to, da raztreskajo »Egyptu« boke in nezgorijive omare. Sah. Z dasašn'im dnem ntvarlamn v našem listu tudi tahovsk» rubriko, ki Jo bomo đo nabave potrebnih klišejev ti Inozemstva priobčevali zečasno t do 2 krat na teden. V te) rubriki hočemo nuditi našim cenf. čl^telier*-šahistom in pri'ateliem šaha naj» raznovrs-nejše aktualnosti iz šahovskega sveta, kakor ra rti i e, probleme. Šaljive naksze itd, primerne tako amaterjem, kakor tudi. že boljšim igralcem. Pri nalogah in problemih bomo Imen» rešllcev vsakfkrat priobčili s polnim Imenom. ™ šahisti, ki bi žcieii sodelovat! s katerimi koli prisr-vki iz šah. literature, naj se zgla-Se v pondeijek 2. aprila v svrho Informacij v Irkalu »U. šali. kluba« (zadn'a soha v Na* rodni kavarni) med 8. in 9. uro zvečer pri klubovem podpredsedniku. PARTIJA §T. I. igrana na jugosiov. šah. turnirja a Cefta dne 18. avg. 1921. Deli: prof. Ferjan (Ljubljanski šah. klub) črni; dr. Kramer (Mb. šali. klub). L d, - d. 1. d, ~~ «fj 2- Sc), - f( 2, S.-j, — f. 3. c, - c. 3. e, — e. 4. Lc, — p, 4 bj r?b* 5. c, X d* 5. e, x d. 6. c, " 6. Lf, - e. 7. Sb, — Cs 7. 0-0 n. Lf, — d. 8. Sb, — d, 9. Ta, — c, 9- Lc, - b, la O -- 0 m c, — c, 11. Dd, — e, 11. c, — e. 12. Ld, - b, 12. Tf, - e, 13. Sf, — et 13. Sd, X e* 14. d4 X 14. Sf, - d, 15. Lq, X «s 15. Dd, X ^ 16. f, - f, 16. f, - f. 17. Sc, - b. 17. f, X e. 18. Sb, — c, ia e, x f« 19. TT, X f. 19 Ds, X «. 20. De, X e. 20. Te. X e. 21. Sc, X «. 21. Lb, X «. 22. Ka, — f. 22. Te, X e. 23. Tc, - e, 23. Te, X «, 24. Kf, X e* 24. Sd, — f. 25. G, — p* 25. b, — b. 26. I b. - f, 26. G, — g. 27. Lf, - e. + 27. Kq, - g. 28. Tf, — f, 2a h, — h. 29. Tf, - «, 29. b, - b. 30. Le, - f. 30 Kd, — f. 31. Lf, - e. + 31. Kf, - gf 32. Le. - c. 32. Kg, — f. 33. h, — h. 33. La, — h. 34. Lc, — e, + 34. Kf, - fc 35 Le, — 35. Kg, — f. 36. K aa - f. 36, a, — a. 37. Kfl - e. 37. 3,-3, 38. Ke, — d. 3a Lc, - b, 39. Te, - e. 39. Lb, - c. 40. Te. X f« + 40. Kf, X f« 4L Lf, X C, 4L c, - c. 42. Lc, - f, 42. c, X b. 43.Kd, X d. 43. h, - h, 44. Lf, — b, 44. h, X 9* 45. h, x g, 45. b. - b. 46. a, — a. 46. Kf, — e. 47. Lb, — f. črni se (2 uri 53 min) (2 url 58 Emil Gaboriau; Akt štev. 113. Roman. (Nadaljevanje.) NI si očitala ničesar in brez strahu sc Se udajr.la jvojim novim čustvom. Obžalovala je le, da je oniožena. Ko bi bila prosta, bi se mogla popolnoma posvetiti Raoulu. Z lahkim srcem bi žrtvovala vse svoje bogastvo, da more z njim deliti revščino. Niti njen mož, niti sinovi ne bodo nikdar ni-Cesar slutili, o lem je bila prepričana, bala se jc tamo pred svojo nečakinjo. Zdelo se ji je, da jo je Madelajna ob njenem jžovratku čudno pogledala. Ali je morda kaj slutila? ie nekaj dni sem ji je stavila tako čudna vprašanja. Pred njo je morala paziti na sebe. Ta bojazen je izprcmcnila naklonjenost gospe Fauvel do njene nečakinje v sovraštvo. Sicer tako dobra in ljubezniva gospa je obžalovala, da je vzela Madelajno k sebi, ker je mogla sedaj pozorno vohuniti za njo in ker ji ni moglo ostati nič prikrito. Kako bi se mogla odtegniti udani skrbnosti mladega dekleta, ki je bilo vajeno spoznali a» njenem obrazu najmanjše razburjenje? V svojo srečo je našla sredstvo. Dve leti se je že govorilo o poroki Madelajne s blagajnikom, Prosperjem Bertomyjem, ki ga je Imel bankir posebno rad. Gospa Fauvel si ie rekla, da ji je treba to zvezo samo pospeševati. Ce bi bila Madelajna omožena, bi živela pri svojem možu in ona bi lahko prosto razpolagala s svojim časom. Oni večer je začela sama govoriti o Prosperju ter je izsilila iz Madelajne priznanje. »Tako, take tajnosti imaš,« ji je rekla veselo, *ti si izbiraš kar sama med svojimi oboževalci in mi ne poveš ničesar?« »Toda, ljuba teta, zdelo se ml je ., »Kaj? Ti sl hotela, da uganem? Res sem uganila.« in resno je nadaljevala: »Gotovo je prijetno,« je dejal, »tako živeti, kakor moj lepi nečak: toda ne bilo bi pametno od niega, če bi ne mislil na to, da si pridobi pozicijo v svetu? On nima premoženja...« »Ljubi stric, daj da se navžijetn sreče; kai mi pa manjka?« »Ta trenutek ničesar; če boi pa tl brez sred-. ie reKia s svojim najnezneisim ^ inx J™ brez sredstev, na kar ne bova AH „.M a k> Sl .ako pro- j «**>&*£$ XÄopto. v armado. V,> »Ce je temu tako. moramo počakati samo še na privoljenje gospoda Prosperja. AH bo on zadovoljen?« »On? Teta. do sedaj se samo ni upal...« »Tako. tako! To torej tudi že veš?« Zmedena je povesila Madelajna glavo; gospa Fauvel jo je potegnila k sebi: »Ljubi ot'-ok,« je rekla s svojim najnežnejšlm glasom, »česa se metena. že zdavnaj uganila, da je tvoja skrivnost tudi naša? Ali bi biii Prosperja tako pritegnili v rodbino, če bi ne bila jaz in stric že prej mislila na to?« Morda, da prikrije svoje veselje, je objela Ma-dclajna teto okrog vratu in šepetala: »Hvala ti! Kako si dobra z menoj!« Gospa Fauvel je sklenila takoj, da reče svojemu možu. da naj Prosperja osrčL V dveh mesecih bi bila tako poročena. K nesreči pa je to odložila, ker Jo je njena strast popolnoma obvladala in ker vsled tega ni imela niti trenutka časa baviti se s čim drugim. Del dneva se je mudila pri Raoulu v hotelu Louvre ter je neprestano mislila na to, kako bi mu pridobila ugled in neodvisno premoženje. Z njim se še ni upala govoriti o tem. Cim bolj ga je spoznavala, tem bolj je mislila, da spoznava v njem plemeniti, lahko užaljeni ponos njegovega očeta, ter se je bala, da bi odklonil. Resno je dvomila, da bo hotel kdaj kaj sprejeti od nje. Marki Louis de Clameran ji je pomagal iz omahovanja. Od onega dneva, ko jo je bil tako silno prestrašil, ga je videla večkrat in njen nekdanji odpor se je izpremenil v tajno simpatijo. Ljubila ga je zaradi ljubezni, ki jo je izkazoval njenemu sinu. DoČim se Raoul v mladostni brezskrbnosti ni brigal za prihodnjost, se je zdelo, da se Louis kot izkušen mož živo zanima za usodo svojega nečaka. Tako se je dotaknil nekega dne po nekaterih splošnih razmišljanjih, resnega vprašanja njegove pozicije. Clamerani so rojeni vojaki, in če izbruhne vojna...« Gospa Fauvel mu je položila roko na usta. »Hudi moj otrok!« je rekla očitajoče, »ti hočeš k vojakom, in jaz naj te ne vidim več?« »Ne, ljuba mati, ne...« »Torej vidiš, da moraš naju poslušati,« je rekel Louis. »Saj bom, samo sedaj ne. Delal bom in zaslužil mnogo denarja.« »S čim, in kako?« »Ej, tega ne vem; pomiri se, bom le kai aalel.« Težko je biio spraviti tega mladeniča do pameti Louis la gospa Fauvel sta se pogosto dolgo razgovarjala o tem ter sta sklenila, da ga bosta prisilila. Težko pa je bilo najti poklic in markiju se je zdelo važno razmišljati o tem ter upoštevati nagnenje mladega moža. Medtem sta se dogovorila, da bo dala gospa Fauvel markiju potrebni denar za vse Raoulov« izdatke. Ker je videla v Oastonovem bratu očeta svojemu otroku, ga gospa Fauvel kmalu ni mogla več pogrešati. Neprestano se je hotela posvetovati s njim o Raoulu in mu priporočati to in ono. Tako je bila popolnoma zadovoljna s tem, ko jo ie prosil za čast, da sme očitno priti k njej. To je bilo lahko. Predstavila je markija d» Clamerana svojemu možu kot starega prijatelja njene rodbine in potem je bilo odvisno samo od njega, ali je hotel igrati vlogo dobrega prijatelja hiše Fauvel. Gospa Fauvel je Imela kmalu vzroka dovolj veseliti se tega sklepa; nikakor ji ni bilo več mogoče videti Raouia vsak dan; če mu je pisala, se ni upala zahtevati odgovora; Louis pa H is mogel prinašati poročila o njem. Toda dobra poročila so prihajala le malo Sasa. Še niso bili pretekli štirje tedni, odkar je bfl* gospa Fauvel našla svojega sina, ko ji je Ciameraa zaupal da ga Raoul resno vznemirja. ko nahajamo še v srednjem veku okoli Mišnja na Labi troje društvenih slojev: viteze (vojaško kasto), župane (plemiče) in smerde ali kmete. Peisker snisil da prva dva stanova izvirata od tujih osvajačev. Ob koncu velezanimivega članka avtor zavrača Gumplowiczevo istovetenje Hrvatov z Goti, sloneče na netočnih izrazih kronistov. Gumplowtezevi Goti imajo toliko skupnega s Hrvati kolikor Goti z »gotskim slogom«, ki je nastal v XI. in XHI v romanski Franclji, ko Je že davno zmanjkalo Gotov. Lingvistika sama pač ne more reševati historijskih ptoblemov, pač pa je fiiogija pomožna veda za historogra-mo. A- Francevič. __ Majfooljšo In najeene]ša *nimvo vam nudi M* KINO IDEAL v Ljubljani. Naznanilo! TVRDKA L PREMELČ UUBUANA, kolodvorska ul 30 naznanja cenf. odjemalcem, da vsled selitve trgovine razprodaja v času do L maja L L vsakovrstne volle-delafne, €Qton°delaine. volnene (cachenez), pol svilene in svilene rooce ter lerpe po dnevnih tovarniških cenah brez kon* kurence, it. vetikenelna eriiega „Isiiraniim Novostim“ 1.1923. 0eae«eoee$®eoa«3ee08e9@®se8so86«9c«999*teeee9ee9ft«9«ft0eft«e0o»««#«Mt0t«*f*•••*•§»••••*§••••••§•••*#< o © g © H ^! PiraM in plsanleeo sft? 1 © •••• O90eO88OOe0«98®««0889e8889e89OO8O88089e89909«00690ee0«0eO0000e0«e0OO00«0000900000000t0000«000009000© Oftf Ali bi radi slišali velikonočne pesmi? £i, saj jih gotovo slišite leto za letom dovolj» morda toliko in tako lepih, da bi potem mojih niti na marali, la veste jsaj? No, tega hi me pa bilo res malo gram. Mogoče bi brali radi zgodbe in povesti, ki jih doživljajo ljudje kakor nalašč ravno za Veliko noč? Spet ne vem, kako bi se pogledali Zdi se mi, da bi se *ni marsikdo med vami smejal, češ: •Kaj boš neki! Saj to mi je že pravila babica, ko sem bil še čisto majhen!« Saj veste, da bi ml bilo spet nerodno in bi moral kar na vsem lepem obmolkniti. 5 tem torej ni nič. Kaj tedaj? Velika noč je tu in jaz bi vam vendar rad kaj lepega povedal za Plruhe, Le čakajte, sem se že domislil. Južna Amerika je tudi kos sveta, pojdi-so tja! Zakaj? I no» Indijanci so tam» «ali start znanci Doslej jih poznamo samo po tem, kako se znajo temeljito pretepati jaz pa vam jih hočem poka-gati še % druge strani. Povedal vam bom par njihovih basni Poslušajte» prosto! Kak@ i@ podgana ©budila mrtvega jaguarja. Nekoč Je dejal jaguar sam pri sebi: •Naredil se bom, kakor da sem mr-Inv. Vse živali pridejo, da se prepričajo 6 resničnosti te novice. Tudi podgana Cd jo je jaguar zelo sovražil) bo prišla IB tedaj jo zagrabim.« Ko se je raznesla vest o Jaguarjevi smrti» so prihitele vse živali v votlino» kjer je ležal Samega veselja so vzidi-kale: »Hvali tl, dobri Bog! Slednjič je to-gaj le mrtevl Zdaj bomo lahko živele v miru.« . Tudi podgana je prišla» kažco se Je tbÖ jaguar nadelal Bila pa je previdna in ni šla v votlino» ampak je vprašala ^AB le le kihnil?« »Še ne,« so odvrnile živali 'J’ »Ko j© umrl moj start oče»« pravi «aa» •je kihni! trikrat« Ke jaguar to sliši, bri kihne trikrat «toovrstjo. Tedaj buči podgana v glasen smeh m vprašuje: »Kdo Izmed vas je že kdaj slišal kihati mrliča?« še do dandanašnji jaguar ni mogel vjeü podgan^ iker je vse preveč pret- Žehra. pebgana in piščal» Ko je nekega dne piskala želva na «vojo piščalko» pride mimo podgana» ne-%aj časa posluša in pravi: »Posodi mi tvojo piščal.« . »Ne,« odvrne želva» »gotovo M rt jo 5$ obdržala.« »Pa mi kaj zapiskaj.« Želva začne piskati: »Feng, Jeng, kuld» fong Jea&.v »Kako lepo znaš piskati na tvojo piščal, želva! Daj no, posodi mi jo vendar malo!« »Tu Je Imaš,« pravi želva, »toda ne je s seboj. Ako mi uideš 1 njo, te oo® presneto nasukala.« Podgana vzame piščal, jo poskusi in aaene plesati Nazadnje Ji je godalo ^®~v0 všeč, da zbeži z njim. Želva let! za njiv toda počasna, ka» >or pac je, kmalu odneha. s. * , Nato gre skozi «ozd m j,rjde do po-|otoi. Tam poseka drevo, kjer so prebivale čebele, pa jim pobere med. Potlej sre r»??,a j in leže kraj poti in preži na podgano. Popolnoma se zarije v listje, radnji del, koder m ie namazal* * medom, moli Iz listja. -Kmal« za tem pride tuđ! podgana. Kaj pa je to?« vzklikne, ko se ji 0 !5či med nasproti Dotakne se s pr-in oblizne. »Ah, to je med!« nrtiif—■ne,111 zaznamovani s številkami sem talk ko usipal moj materijal in potlej prešteval po kvadratih» koliko zna j« «fe Y§gp S Isfo pripravo 2s posfj«a?e unffia til So kar Osto nič. Sipnica in solnik ste trosila v redih. Kvadrati spodnjega reda so imel! po dvakrat in trikrat to* liko materijala kakor oni v gorenjih redih. Za robom je bilo čisto malo, ako sem trosil pa še enkrat, spet mnogo več nego sem hotel Semkaj je zapeljala moja ladja in obtičala cele dni, dokler nisem našel prave poti. Ljudje vedno mislijo, đa nastopijo znameniti dogodki našega žitja slovesno, da jih napovedujejo predhodniki, da jih Je treba hrupno ih sijajno sprejeti, ne-kriko tako kakor kneze. Nič ni tako po-grešeno kakor to. Najveselejše in najstrašnejše prihaja vedno z brezbrižnim obrazom vsakdanjosti, oblečeno v obleko neznatnosti, pa naj se Še toliko skriva pod njo. Tako je bilo tudi s tisto mislijo, ki ji c eram biti hvaležen za toliko uspehov. Slučajen domislek je povzročil preokret: Vprašanje, začetkoma navidez čisto brez pomena, kako neki narava oskrbi posipanje. Rastline so navezane na to, in sicer, kakor malo premišljevanja takoj pokaže, na ravno isto enakomerno posipanje, ki bi ga bil jaz rad dosegel. Ako skrbi gliva za svoje potomstvo, mu ne preostane nič drugega nego prepustiti miadi rod, trose, vetrovom, da jih posejejo. Kajti le malo je gliv, ki žive v vodi, a še manj takih, ki bi jim storile to uslugo žuželke ali polži V istem položaju žive mahovi Tudi ti raztrosijo trose iz svojih glavic v zrak. Da niso razsejani enakomerno, bi kalila dva ah še več tesno skupaj in bi si potemtakem v vsakem oziru odjedala življenski prostor. Uvidel sem takoj, da je narava gotovo že morala najti rešitev moje naloge. Treba jo je torej le posneti, pa se iznebim vseh skrbi Toda trošna glavica medlčne praproti (Asplenium), ki raste povsod po vlažnih mestih v gozdu, ta glavica, id sem Jo takoj vzel domov in jo jel nato proučevati, je prav zelo zamotano sestavljena priprava. Dokler je mlada in zelena, ima na sebi avbico in pod njo spet še majhen pokrov, kakor čepica s čopkom. Šele kadar glavica dozori, odpade pokrov in odkrije zdajci že celo vse mogoče nove priprave. Ob robu kapice je precejšnje število tankih zobčkov, ki so na koncih zvezani med seboj s čudovito nežno kožico, ki spet zapira glavica Ti zobčki so zelo občutljivi glede zraka in vlage. Kadar je zrak vlažen, leže tesno stlačeni skupaj — in glavica — sipndca je trdno zaprta. Kadar Je zrak suh, se posuše tudi zobčki, se vzravnajo in dvignejo pokrov. Na straneh Je zdaj mogoče videti mnogo zobnih luknjic. Glavica se trese in maje na elastičnem steblu in razsipa potem trose. Ta izum se mi je zdel preveč zamotan. Ker sem pa že enkrat našel pot, mi je bilo samo treba Iskati dalje, da sem našel mojim namenom prikladnejši vzorec. Našel sem ga v glavici makovi Vsi Jo poznate. Vsakdo ve, da so luknjice, ki so pod pokrovom razporejene v krogu, zato, da razsipljejo makova zrnca, nikdar pa še ni nihče pomislil na to, da nam tu rastlina kaže Izum, ki prekaša naše. Meni je zato to znano tako natanko, ker sem to sam preizkusil. Makova glavica, napolnjena z zrnci moje zemlje, posiplje mnogo enakomernejše nego sem mogel preje z ostalimi pripravami trositi Jaz. Strmeč, zmeden, poln nedolžnega veselja sem stal na začetku nove poti. S predrznim sklepom sem si hotel zagotoviti jasnosti. Po vzorcu makove glavice sem narisal slpnico za praške, sol in sploh za uporabo v zdravilstvu in sem prijavil izum pristojnemu uradu v patentiranje. Patenta ml niso odrekli; izum Je bil torej gotovo. V delu imam še nadaljne, mnogo pomembnejše izume. 'Prlnovedovant) po kniisrt: R. H. Francd, Rastlina kot Izumitelj. Stuttgart 1920. Kosm.) • Kaj, kako človek včasih hitro posta-9 izumitelj?! Mogoče se tudi kateremu med vas posreči kaj podobnega. Komur se pa ne, naj nikar preveč ne žaluje zaradi tega. Vsi ne moremo biti vse, pač pa vsaki nekaj. Onim, ki Jih ne čaka izumiteljska sreča, povem pa tole zgodbo v tolažbo. Pravljica o drvarju Sitnnu. Pred davnim časom je bil v tistem kraju gotovo najrevnejši človek Zavrt-nikov Šimen. Imel ni koče, ne zemlje, ne svojih ljudi Leto in dan je bival v gozdovih in si je z drvarjenjem služil vsakdanji kruh. Zdaj je delal pri tem, zdaj pri onem kmetu, leta so potekla, moč mu je minevala. Premoženja pa le še ni imel nobenega. Zato so ga mučile skrbi, kako bo živel na stare dni, ko opeša popolnoma. Včasih je sedel v gozdu na porobek in je premišljeval svojo usodo. Ko pa je videi, da ne gre drugače je spet vstal in se Je lotil dela. Vselej, kadar je požagal drevo, je zasekal križ V parobek, da bi našla pri njem zavetja faHir žena, če bi jo preganjal razsrjeni gornji mož. Zato so bile Žalik žene na-kiotu mre drvarju in *a poslušale njegovo TzSS&rom?« Id riso pozabile na nlegovo Žalost in ne na njegovo skrb. Kjer je delal Šimen dalje Časa, si je postavil leseno kolibo, jo je pokril z deskami in s smrekovim lubjem, a na tla si je nanesel mehkega mahu. Na spomlad je bilo, ko je drvarll Šimen pri nekem nenavadno bogatem kmetu. Tak» razsežni so bili njegovi gozdovi v gorah, da gospodar še ni bil nikoli prišel do mejnikov. >Mogoče se mu zasmilim,« je premišljeval šimen, »ko vidi kako sem siromašen in betežen, pa mi odstopi košček zemlje, da si postavim hišo, razrahljam par leh in zasadim vrt. Mogoče se me domisli, ko bo videl, da mi gre delo res od rok.« Posekal je nekaj dreves in je Iskal potem primernega prostora, kjer bd si mogel postaviti kolibo. Na vse strani je bil svet bregovit in skalovit in le ena sama jasa je bila na ravnem. Tjakaj je tedaj odločil Zavrtnikov Šimen, da si postavi kolibo. Kraj jase je stala precej velika skala, podobna ležečemu volu brez rog. »Bo ravno prav za temelj,« je premislil Šimen in si je jel graditi zavetje. Še predno se Je znočilo, je bila koliba gotova. Končno je nabral mahu, si je postlal ž njim posteljo in je po skromni večerji legel k počitku. Komaj je zatisnil oči, se mu je zazdelo, da čuje krik in šum iz dalje. Začetkoma je menil, da se drami vihar, ko pa se je krik le bližal, vedno bolj sličen ženskemu joku, se je drvar dvignil na ležišču in je skozi špranjo kukal v noč. Po drevju je bila razlita mesečina in listje je šelestelo, čeprav ni bilo najmanjšega vetra. Iz dalje je prihajalo vedno razločneje šap-Sap-šap- in tresk in klop Je lomastilo po gozdu. Šimna se je jela lotevati tesnoba. Ko-Hko let je že prebil po gozdu, kaj takega pa vendar še ni slišal nikoli! Vročina ga je sprehajala, koliba se mu je zazdela naenkrat sila tesna, hrup pa je prihajal le vedno bliže in bliže. Tedaj je blisnila ženska postava mimo koče in je hušknila na parobek, kamor je bil Šimen zasekal križ, predno si je bil jel graditi kolibo. V trenutku, ko je sedla na parobek, se je vese1o zasmejala, v bližini pa je po medvedje zarentačil gornji mož. Lovil in preganjal je bil Žalik ženo, a zdaj ni imel več pravice do nje, ko je sedela na križu. Jezno je sopihal nazaj v goro, po meter debelo drevje je ruval in ga je metal kakor slamo okrog sebe, ko si je delal pot. »Sment,« Je dejal ŠJmen, »ta pa ni od muh! Jaz se mučim in mučim, predno poderem tako drevo, ta se pa kar igračka in spotoma meče smreke po tleh. No, bo vsaj meni prihranjenega nekaj dela. Jutri bom lahko kar žagal in cepil za njim.« Ob pogledu na gömjega moža se Je drvar tem jasneje zavedel, kako dan-nadan peša njegova moč. »Cernu je neki dana gömjemu možu taka sila? Jaz bi jo rabil ko berač toploto, pa je nimam!« Tako ga je naenkrat razžalostilo premišljevanje, da nikakor ni mogel več strpeti v koči. Odmaknil je tedaj hrastov zapah in stopil na piano, da bd se kar ob luninem svitu lotU dela. »Vsak ima svojo srečo, le meni ni dana nobena,« je vzdihnil na glas, ko ie prijel sekiro. »Tudi ti jo imaš,« se je oglasila ženska vmes in je tako preplašila žalostnega Šimna, da mu je pri tej priči spolzelo orodje iz rok. Prestrašen se je ozrl In je zagledal žensko na parobku. Lepa in visoka je stopila k njemu: »Nič se ne boj, drvar, ker jaz sem Žalik žena, brez hude misli zoper tebe. S križem, ki si ga zasekal v parobek, si me rešil gömjega moža, jaz pa ti pravim, kje je tvoja sreča doma. Pojdi na klanec nad Šmarjeto in mirno zjutraj sedi tam kraj pota. Še predno solnce bo za milost božjo gor šlo, gotovo sreča pride ti nasproti.« Tako ie rekla In je izginila. Rad H Jo bil povprašal kaj več in je klical za njo, toda o Žalik ženi ni bilo nič več sledu. »Naj bo kakorkoli,« je nazadnje razmislil drvar, »kar odpravil se bom tja. Noč ima svojo moč! Mogoče mi gre res na pomoč.« Pospravil je orodje, zaprl je kočo, pa je vzel še malo popotnice s seboj in jo je mahnil po gozdu kar naravnost proti Šmarjeti, Bil je na vse pretega nestrpen in radoveden in sama od sebe ga je vodila noga v pravo smer s tako naglico, da je še pred solnčnim vzhodom sedel na določenem kraju. Ljudje, ki so hodili mirno, so se čudili, kako da Zavrtnikov Šimen ob lepem dnevu v brezdelju poseda kraj pota, pa so ga izpraševali, kako in kaj, a drvar se je odrezal vsakomur: »Sreče čakam!« Nekateri so mislili, da se Je drvar polenil, drugi spet, da se mu je mogoče omračil um. Tem se je zasmilil in so mu vrgli kaj malega vbogajme. Do srede popoldneva se je na ta način Šimnu nabralo že tolik», da bi KI lahko živel teden dni »Ali ie to mola sreča?« se Je raz*«* lostil drvar. »Beračiti naj tore! začnem m starost, ko sera venSar pridno delal za dva in tri, dokler so ml dale moči?!« Hotel je že Oditi, ko je zapazil prihajati neznanega berača nasproti »No, kaj pa tl prijatelj, tu kraj poti?« ga je nagovoril berač. »Sreče čakam,« Je spet povedal Ši-mea. »Le čakaj, pričakal je ne bošl« se je zasmejal berač. »Se ti je gotovo kaj sanjalo?« Šimnu se ni zdelo vredno odgovarjati, berač pa je kljub temu besedoval dalje: »Sanjam že ne smeš verjeti Še id dolgo tega, kar se je sanjalo tudi meni da me čaka sreča. Kar v tisti gozd naj grem in tisto jaso naj poiščem, kjer ima Zavrtnikov šimen svojo bajto. Kaj jaz vem, kdo je Zavrtnikov Šimen in kje ima svojo bajto, ali ne?!« Drvarju je že migal jezik, toda berač ga je prehitel: »Tam baje leži velika skala, podobna ležečemu volu brez rog. Ta skala je polna zlata. Samo razbiti jo je treba, pa je konec beračije. No, ali zdaj vidiš, kako imajo človeka lahko sanje za norca?« Komaj je berač končal, mu je Šimen dal vse, kar je bdi čez dan dobil vbogajme in jo je odkuril v gozd proti svoji kolibi Bil je trdno prepričan, da pojde zdaj napoved Žalik žene v klas. Ko je prišel domov, se je komaj začelo daniti. Hitro je poiskal sekiro in je začel z ušesi mlatiti po skali da je kar škropilo kamenje od nje. Naenkrat se je razletela na dvoje in svetel tok cekinov se je vsul iz nje. Tako je našel drvar svojo srečo, kakor mu je bila napovedala Žalik žena. Kupil ti je hišo in dom in je živel mirno in brez skrbi še mnogo, mnogo Jasnih dni, (Po koroški narodni pravBicU No, zdaj smo se pa že tako za silo malo razgledali okrog po svetu, ali ne? Povedal bi vam še kaj z doma, pa to gotovo vsi sami veste in poznate. Neka« termi zvoni »Zvonček«, druge vabi k sebi »Vrtec«. Da poznate vsi Zupančičevega »Cicibana«, o tem gotovo ne smem dvomiti Kaj bi torej naštevaj vse one, ki so vas očarali s svojim pripovedovanjem! Ostanite jim zvesti, pa vam gotovo povedo še mnogo, mnogo lepega in veselega. Danes poglejmo raje v Trst, kjer Ima slovenska mladina svoje lepo zavetišče v listu, imenovanem »Novi Rod«. Izdaja ga »Zveza slovanskih učiteljskih društev« v Trstu. V Ljubljani se dobi v knjigami Matice na Kongresnem trgu, po pet dinarjev posamezna številka. Ker soglaša vse v sodbi, da le »Novi Rod« najboljši slovenski mladinski list, naj se nekoliko dalje pomudim pri njem. »Novi Rod« je začel izhajati januarjem 1. 1921, Letos doživlja torej tretje leto in je zbral v svoj krog že vse naše najboljše mladinske pesnike m pripovednike. Poleg leposlovnega dela ima tudi lepe slike, oddelek za pouk in zabavo in »Kotiček malih«, tako da skuša ustreči vsem svojim prijateljem. Mesto da vam mnogo govorim o njem, naj vam raje kar pokažem par primerov! Oton Župančič: Lisica. Kurifiš — stojte, nič, se ne bojte, tetka prišla je k vam po slovö: obrije si glavo, pojde v puščavo, rožni tam venec prebirala boj skorje drobila, vodo bo pila, k nčbu, kot ve, se oziralo bo. Kariče — stojte, nič se ne bojte, tetka spokornica jemlje slovö. (Novi Rod, letnik IL, str. 30.) Cvetko Golan Tam po Krasu. Tam po Krasu barja vleče in možice v nipe meče. v gube vsi se stiskajo in premilo piskajo, žalostno vsi jočejo in nečesa hočejo, radi šli bi že domov, ker bojijo se volköv. (Novi Rod, letnik L str. 133.) Igo Gradenj Solnce zahala •«a Od obzorja tja do Trsta preko morja zlata cesta... Pbnjl dva konjička gresta, Pa sta le dva drobna ptičko, sta dva pisana čolnička. V Trsta nepregledna vrsta hiš, palač — pri strehi streha... zlata okna polna smeha, v enem okna naša Nada — Nada bi v Benetke rada. {Noma* letnik a* Tu Je samo par primerov. Os? ima mnogo, premnogo lepega in lahko rečemo, da se ta mnogovrstnost in lepota z vsakim letom stopnjuje. Kakor v pesmi, je »Novi Rod« bogat tudi na povestih. Povem vam tule samo eno, pa vem, da ti zaželite lista. Pr. Milčinski; Posestrima vila. (Zgodbe kraljeviča Marka.) Kraljeviču Marku se je sredi noči sanjalo in je videl ptico prepelico, letela je pod sinjim nebom, poleg nje sta leteli drobni dve lastovici, vse tri je podila jata mrkih ptičev, na čelu jim črni gavran. Premišljeval je kraljevič Marko svoj sen, dvignil se je, užgal je luč in je poklical svojo vemo ljubico Nadanojlo, ali mu more razložiti, kar se mu ie sanjalo. Verna ljuba ga je poslušala, hitro mu Je razložila in razodela: »Ptica prepe>-lica je tvoja posestrima, vila pogorska, drobni lastavici sta nejaki ji hčeri, jata mrkih ptičev — čuj, Marko! — je trideset Arabov. Vodi jih črni glavar, v zeleni planini so ugrabili jadno ti posestrimo.« Kraljevič Marko je skočil na noge: »Verna mi ljuba, hiti in opremi mi mojega Šarca, da zajamem črnega gavrana in njegovo jato še v zeleni planini in iz rok mu otmem jadne žrtve, predno ž njimi uteče v širno arabsko zemljo.« Nadojla se je žurila v konjske hleve, da ustreže Markovemu ukazu. Ali Šarec je ni pustil blizu, strigel je z ušesi bil je s kopiti, grizel z zobmi. Vrnila se je in plakala: »Marko, dobri moj gospodar, odpravljaš se v smrt, šareč se brani na pot!« Kraljevič Marko se je smejal: »Ne boj se! Ne smrti le težkega boja se nadje šareč.« Sam si je Šarca osedlal in obuzdal, lepo se je poslovil, na hrbtu svoje zveste živali se je pognal uren kakor vihar iz belih dvorov v temačno jutro, v široko gorovje ga je nesla pol z grebna v greben. Dve je premagal planini pred zoro in dnem, na tretji mu je osvanilo solnce; na tej planini je bilo vili pogorski in njenim družicam vajeno rajališče. Kraljevič Marko se je oziral na okoli — nikoder sledu ne za posetrimo milo, ne za arabskimi sovragi. Stopil je s šarca, povspel se je najvišji jelki v vrh in gledal preko bregov v daljne daljave. Pa zagleda daleč v ravni poljani v solnčnem blišču — bilo ie kakor bela gruda snega. AH ni bila gruda snega, v toplem solncu bi se raztopila, bil je šator iz svetle svile. Pred šatorom se kreta trideset Arabov, štirje drže plemenito arabsko kobilo, zakovane ima noge z okovi, pa jo vendar komaj vladajo štirje Arabi. Kraljevič Marko se je s skokom spustil z visoke jelke, že je sedel na šarcu, že ga je gnal po strmi planini navzdol po ravni poljani naprej. Pod svilenim šatorom na dragoceni preprogi ob mehkih blazinah je počival črni glavar. Poleg njega Je sedela vila pogorska z nejakima hčerkama, solze so se ji usipale po bledem licu kakor biseri po beli svili. Izpod čela jo je gledal črni glavar in se ji rogal: »Čemu tožiš, vila pogorska? Veseli se: belo ti je lice, pa so i meni beli zobje, lep sva par! Poljubi me, objemi me!« Bela vila ga je zavrnila: »Nikdar, črni Arabin, dokler hodita svojo pot solnce in mesec in se ne prelomi nebo! Gad te naj poljubi med oči črna zemlja te objemi! Zanašam se na milostnega Boga, da mi pošlje rešitev, ta še se zanašam na junaka Marka, da mu sen razodene mojo kruto nesrečo.« Krohotal se je črni Arabec: »Šibka je tvoja tolažba, vda pogorska, visoko je Bog, daleč je kraljevič Marko.« Še ni izpregovoril, že je čul pred šatorom besni rezget kobile. Trla je železne spone, v kraj so odleteli arabski štirje čuvaji — zagledala je Markovega šarca. Iz šatora se je žuril črni glavar. Videl je junaka in se ustrašil: «Ajte, arabska deca, ujemite mi kraljeviča Marka, trideset vas je! Na hrbtu mu zvežite roke ta mi ga priženite!« Kraljevič Marko mu je zaklical: »Arabski glavar, črn! gavran, mar ti ni sramota: trideset na enega! Daj, zajahaj plemenito kobilo, daj, da se ogledava sama, če si junak!« Izpred šatora je gledala vila pogorska ta je pozdravljala in blagrovala zvestega pobratima. Cmi glavar ponosen, ni mogel drugače, zajahal je kobilo, sprejel je boj. Zasmehoval je kraljeviča Marka: »Nesrečnilc, ko si zapustil svoj Prilep, ali si se poslovil od gradu, od verne ljube, od milega sinčka? Nikdar več jih ne bodo videle tvoje oči.« Odgovoril mu je kraljevič Marko: »Skrbi zase, črni gavran, jaz ne kanim, da danes poginem!« In je potegnil vitico bojno kopje, pomeril je in ga vrgel v Araba. Cnd glavar je Ml vajen boja. Ni se genil, z roko Je ujel kopje, med prsti ga zlomil na dvoje. Zdaj le 2 brzim zaESTJälem sprožil v Marka črni glavar kopje svoje. Pa je Markov Šarec klecnil na sprednji nogi in Marku preko glave ie žvižgnilo smrtonosno orožje. Primeknila sta se s konjem drug dragemu, potegnila sta sablji in se udarila. Kamor je udaril kraljevič Marko — kakor bi palil plamen; koder je udaril črni glavar, brizgnila je rdeča kri Sedemnajstkrat sta se popadla, «e* demnajst je prejel Marko ran. Čutil je, da mu pešajo moči pa je govoril šarcu: »Šarec ,moja desna roka, kje so tvoje sile, ali ne vidiš, da ti gino gospodar?« Tedaj se je Šarec vzpd na zadnji nogi in je skočil kobili v prsi, z zobmi jo je zgrabil rezgetajočo za ušesa, s težo svojega života jo je prevrgel, trikrat se je prevalila, pod kobilo je obležal strt ta stlačen črni glavar. Priskočilo ie trideset Arabov, ali se je kraljevič Marico zapodil nadnje. Tiral jih je, kakor lovec perutnina Paral jfl» je, kakor kosec travo. Enega samega je pustil, da domov nese glas o zlem konca glavarja in njegove čet in o kraljeviča Marka slavi. Z ranami pokrit se je vrnil kraljevič Marko k belemu šatoru. Vila mu je prijela Šarca in mu pomagala na tla, da je legel v mehke blazine. Hvaležna je hitela in je poletela v strmo planino po lekovltega bilja, komaj je odletela, že se je vrnila, izmila ta obvezala je pobratimu rane in ga izlečila. Zdrav se je vrnil kraljevič Marko V svoj beli Prilep, v strmi planini v vrha najstrmejšem, skritem v oblakih je ostap la vila pogorska s hčerkama nejakima, ljubima. (Novi Rod, letnik &, str. 36. &J » Samo malo sem vam odprt »Novi Rod«, pa se vam je gotovo priljubil No, jaz bi vam ga prav iskreno privoščil za piruhe. Oh. Še nekaj sem pozabil! Govoril sem ves čas tule po večini svojim prija»-teljem, prijateljice sem skoraj prezrl. Na v »Novem Rodu« bi našle tudi ve mnoga kar bi vam bilo po volji. Da vara pa tudi tu ne storim krivice, naj še vara posebej povem nekaj, predno se ločimo 1 Mama, zakaj! »Mama, zakaj pa žaba samo regljal?* Zato, ker govoriti ne sme in ne zna. »Zakaj?* Glej, Pika, to je namreč takoj Ko je Bog ustvaril nebo in zemljo, priskače mu žaba prav v sveti ra! in venomer vpije, vprašuje: zakaj? Bog oče jo gleda, posluša molči* a žaba klepeče, ne odmakne noga. Vsa hripava kliče še vedno: zakaj? Bog oče pa pravi: »Na, žaba, regljaj!* Odtistihmal žaba samo še reglja, govoriti ne more več, ker več ne zna* ...Pika posluša — povesi očk zamišljena utihne in vsa zardi. (Iz še neobjavljene knjige: Ivaa Albreht Bisernicah Tako, zdaj je pa menda dovoö, «te« se nazadnje še vsem skupaj zamerist Raje vam želim prav vesele vellkcmofae praznike I Krilatice. Naši predniki so verjeli v eksistenco božanstva, mi pa verujemo danes v božanstvo eksistence. Če znaš videti vsa bitja v vlSnjetn Duha, in višnjega Daha v vseh bitjih, M moreš ničesar več zaničevati Karkoli se dogodi, je čaščenja vredno. Resnično večnost lahko najdeš v, & poti, božanskem sna življenja. Človeštvo obstoji več tt mrtve*)*, nego iz živih. Pesništvo se ne more nič laže apr»-deliti nego elektrika. Po Veliki noči začnemo priobčevat! povest „Andrej TemouC* relijefna karikatura Iz m*» nulostl. Izvirno slovensko delo, polno romantike in satire na tisto vrsto slovenske zgodov. povesti ki hoče vse, kar je bik), kazat! lepo la Junaško. Da ni preteklost rodila samih svetnikov ta herojev, kažemo že mi, njihovi potomci, ki imamo poleg dobrih gotovo tudi lepo kopo slabih lastnosti Isto nam na zanimiv in prijeten način pripoveduje tudi zgodba Andreja Jerneja. H, tfellkonotna orfleaa „Mtrawllwi l^owosflm" i. 192S. Izid volitev v narodno skupštino. CPo uradnih podatkih glavnih volilnih odborov.) Volilno okroiie S^aritior-Celie. Opomba. SLS = slovenska ljudska stranka (klerikalci) — nosilec liste dr. Anton Korošec, JDS = jugoslovanska demokratska stranka (mladini) — dr. Vekoslav Kukovec, SKS = samostojna kmetijska stranka — Josip Drofenik, NSS — narodno-socijalistična stranka — Anton Brandner, SSDL — socijalistična stranka delovnega ljudstva (socijalisti skupine Golouha, komunisti) — Rudolf Golouh, SSJ ssx socijalistična stranka Jugoslavije (oficijelni socijalisti, Bernotovci in kmečka delavska SSveza) — Franjo Koren, DWP = Deutsche VVirtschaftspartei (nemška gospodarska stranka) — Franz Schauer, SKRS = slovenska kmetska republikanska stranka (Radićevci) — Stjepan Radič, NRS « narodna radikalna stranka — dr. Milan Stojadinovič, SRS = slovenska republikanska stranka — dr. Anton Novačan. j0- Votište Volilnih upravit E SIS SIS SIS SS9L S SSI HSS IS Volilni okrai Brežice. ^Artiče 592 423 4 204 15 48 3 1 137 8 1 2 Bizeljsko 739 388 8 72 4 38 2 10 238 14 1 1 Blanca 742 478 9 337 3 10 13 — 77 17 11 1 Brežice 705 462 93 136 2 13 11 39 128 16 14 10 Dobova 652 501 20 58 6 52 2 5 325 17 13 3 Gorica 117 109 — 100 — 1 — 1 6 — 1 — Globoko 728 443 5 185 6 98 1 4 49 84 6 5 Kapele 457 279 7 53 1 16 — 6 190 5 — 1 Planina 146 125 2 109 ' 9 — — 1 — 4 — Ra]henburs 695 454 33 278 11 3 29 2 93 3 2 — Sevnica 584 428 33 247 30 40 2 2 20 29 21 4 Sromlje 265 160 — 82 2 14 — 4 49 1 1 7 Videm 422 283 11 159 1 11 3 3 78 12 2 3 .Zabnkovie 352 200 4 92 8 85 3 1 — 4 — 3 Skupaj: 7196 4733 229 2112 89 438 69 78 1391 210 77 40 Volišče Volilnih Oddanih ; opravit glasov M lil S SSJ «SS 1 Volilni okrai Celle. Braslovče 632 462 15 336 13 68 2 4 24 8 9 3 Bres 736 615 53 395 13 10 3 21 3 81 32 4 GaberJe 650 500 35 202 13 2 5 58 7 147 27 4 Celje I 876 644 163 131 8 3 24 150 4 68 79 14 Celje D 663 441 87 84 8 1 7 138 — 47 57 12 Dobrna 397 347 1 333 2 1 — 3 1 — — 6 Dramlje 423 181 11 126 43 — 1 — -i- — — Frankolovo 282 215 16 188 4 2 — 2 — 2 — 1 Qomllsko 237 168 — 95 5 36 _ 1 _ 2 29 — Griže 435 232 16 192 5 30 22 1 2 62 — 2 kalobje 483 208 3 176 4 7 4 — 8 2 3 1 Nova cerkev 447 254 16 173 18 3 3 6 2 25 4 4 Petrovče 594 368 8 241 8 32 — 6 1 70 1 1 Polzela 420 337 18 283 2 2 3 1 2 18 4 4 Sv Lovrenc pri Preboldu 256 193 5 132 6 1 2 2 — 42 1 2 Sy Peter v Savinjski dol 335 263 6 209 5 29 2 9 -i- 2 1 Sv. Pavel pri Preboldu 685 428 3 218 38 67 7 3 5 42 42 3 Sv. Jurij ob J. ž I 158 124 n 83 — 18 , , i 1 3 6 2 Sv. Jurij ob j ž. n 902 592 / 511 6 29 4 6 23 5 1 Sv. Jurij ob Taboru 455 336 7 230 7 88 1 — 1 1 1 Škofja vas 809 481 5 276 36 20 4 19 1 98 2 Šmartno v Rož, dol 263 194 2 186 — 5 — — 1 — Teharje 521 429 10 234 3 1 1 20 4J 143 13 VeHka Pirešlca 582 411 1 367 17 11 1 1 2 8 — 3 Vojnik 331 252 22 151 6 1 3 43 4 5 17 Vransko 628 403 28 314 4 33 11 — — 5 5 3 .£alec 463 376 14 190 13 131 2 2 2 17 5 — _ Skupaj: 13653 9574 563 6055 264 674 111 491 80 922 325 88 Volilni okrai Dolnia Lendava. ^klnci 839 634 10 423 4 30 6 5 106 8 3 39 “Okolina 659 514 7 445 — 8 _ 2 16 2 4 30 ^fatond 459 403 7 365 1 5 20 — 1 2 2 Centlba 447 369 19 32 2 5 1 6 290 10 1 3 J-rensovd 853 784 6 735 2 1 4 1 27 3 2 3 ~®brovnlk 723 556 4 20 3 100 4 18 341 7 5 54 totala Lendava 859 472 40 69 1 16 2 13 286 9 12 24 Oaberj* 717 540 4 112 2 2 1 16 373 16 6 8 Gomilic* 401 364 2 326 — 3 — — 12 3 2 16 Kobilje 463 374 16 105 2 10 6 4 177 10 24 20 Melinci 587 478 5 301 2 8 3 152 1 6 TttmUče 733 596 2 521 2 22 1 1 35 1 1 10 Jffclfta Poljana 409 318 1 194 2 7 1 2 104 6 — 1 Skupa}: 8147 6402 123 3648 23 217 46 71 1920 77 61 216 ^dram Volilni okraj Konjice. konjice I fonjk* a Florijan Jernej “baiüce '^v; Kunisaada n. E Skupaj: 716 490 453 539 325 243 226 284 256 302 531 293 4658 522 350 380 398 266 172 190 191 191 185 311 203 3359 15 16 50 9 4 5 3 16 1 14 14 22 169 418 251 162 274 249 156 143 140 184 140 239 129 2485 j 22 1 10 1 8 1 3 10 18 8 2 3 1 6 10 24 34 51 127 68 5 2 12 12 3 7 2 5 6 3 13 1 41 9 10 1 1 1 1 2 Volilni okrai liufomer. Apače 459 385 2 30 — 3 342 2 - — 6 Bučečovci 326 270 9 231 17 11 — — 1 — 1 Cezanjevci 297 209 9 167 6 6 11 2 8 — -m- Cven 239 238 — 164 2 68 1 — 2 — — 1 Drobtine! 314 239 3 6 — — 2 217 5 — 6 Oomja Radgona 607 3S9 33 280 1 16 5 23 — 1 M 16 Ivanld 557 409 3 370 2 27 2 1 — 1 — 3 Ključarovd 404 332 29 282 9 9 1 — — ' 1 Ljutomer 324 290. 60 158 3 14 23 13 2 1 10 5 Mala Nedelia 588 379 3 258 14 96 3 2 1 I 1 __ Murščak 289 214 4 175 1 14 2 2 7 1 —. • 8 Orehovci 356 234 3 185 3 36 2 — I — 3 Okoslavci 209 170 2 138 1 28 — — — J Plitvički vrh 625 338 2 134 2 6 3 181 6 1 M» 3 Presika 405 303 2 292 2 1 3 — 3 Radenci 491 359 10 288 1 52 1 — 2 —- 2 3 Stara cesta 154 125 15 96 7 2 1 —- 1 3 Videm (Sv. Jurij) 779 535 8 429 8 m 1 1 2 1 3 ^ržeL_ 330 277 24 203 7 n 30 1 — i Skupa!: 7753 5695 221 3886 86 477 94 7841 40 7 32 66 Volilni okrai Maribor (desni breg)- Volilni okrai Laško. Jedert |v. Kruto! Stefan ®v Lenard n. L. Trbovlje I Trbovlje n Trbovlje ID Trbovlje IV, Trbovlje V Trbovlje VI ‘rbovlje VII Trboviie vili Hlbpvlle IY 270 484 222 912 712 328 507 403 560 481 578 708 728 772 663 703 628 648 Stanuj 225 299 181 613 563 213 332 280 391 309 336 395 374 389 287 319 390 376 J 10307 J 6272 45 14 83 32 10 16 9 12 8 53 20 18 31 15 16 13 47 40 118 219 55 496 544 181 281 232 334 176 54 54 45 42 21 37 95 62 3045] 1 __1 23 1 35 3 1 37 2 2 7 2 7 1 3 3 3 108 Činžat Črešnjevec Fram Laporje Lehen Limbuš Makole Pobrežje Poljčane Račje Ruše Slivnica Slov. Bistrica Spodnje Hoče Spodnja Ložnica Spodnja Polskava Sv. Lovrenc n. P. Sv. Marjeta n. Dr. Sv. Miklavž Studenci Studenice Šmartno n. P- Štatenberg Tezno Tinje 442 364 475 380 283 449 205 703 404 533 591 442 587 562 232 274 307 278 261 986 304 273 505 627 280 455 113 281 347 261 157 294 175 508 329 361 419 296 451 354 176 200 198 178 208 748 248 145 339 431 185 298 1 3 8 7 6 9 2 12 4 11 21 5 50 9 2 11 14 2 3 14 6 4 1 12 7 7 67 160 244 221 41 99 148 223 194 208 176 206 248 270 156 88 61 106 145 223 194 115 286 140 162 192 11 5 5 1 3 15 3 1 1 37 3 4 5 10 2 31 2 1 1 2 41 38 2 2 22 2 3 10 25 11 5 2 11 5 66 3 2 2 2 8 6 1 20 15 35 25 3 87 19 1 170 14 80 166 13 2 5 50 35 39 106 2 6 6 129 1 38 15 6 13 10 6 26 4 34 45 33 7 4 110 27 11 8 66 r‘ 10 98 8 12 1 73 13 33 3 18 9 7 1 87 1 17 67 7 12 6 4 29 1 H 2 1 2 191 17 1 5 6 3 2 6 9 3 2 4 5| 4 14 4 4 13 1 8 3 3i 3 6 3 3 17 39 2 $ 5 7 5 5 4 2 1 5 52 1 2 17 Volilni okraj Murska Sobota. 2 14 1 2 2 1 Bakovd 580 452 25 350 2 18 3 T $9 3 t 3 35 5 11 — — Bodonci 598 522 29 49 — 6 2 19 380 u * 22 3 26 11 4 1 2 544 398 46 147 1 45 3 1 138 1 12 4 59 389 54 83 15 18 DomanJSevd 288 220 6 7 4 135 3 2 41 * I 12 Fukšind 464 343 5 Z3/ —* 5 5 4 73 1 (r 1 Fokovci 833 572 83 80 2 63 3 10 299 9 7 16 Gederovd 282 516 11 147 1 7 1 1 45 1 4 17 34 1 1 21 1 2 Gornja Lendava 799 515 57 277 6 17 7 13 98 M 21 9 — 2 16 1 2 2 Gornji Petrovd 647 490 91 24 2 106 4 5 240, 5 4 2 3 13 — 17 3 6 Orllnci 373 267 15 212 3 11 — 2 11 2 10 1 25 2 5 28 18 3 Hodoš 565 336 161 16 1 16 6 3 110 2 4 S 3 — 1 2 1 1 Kupšlnd 362 298 17 109 4 53 — 5 77 2 3 26 12 1 1 1 Kančovd 180 143 9 12 — 49 2 2 66 2 1 30 2 1 4 1 2 Krlževd 642 435 24 15 — 88 3 13 271 7 6 8 17 1 — 15 1 Kruplivnik 415 317 30 109 3 6 4 11 131 6 ii 6 4 — 2 4 1 - 1- Kuzdoblanla 572 366 33 94 1 9 2 7 196 16 4 4 58 1 2 8 6 2 Markovci 394 241 43 86 3 31 4 4 64 3 i 2 206 4 5 29 10 5 Martijand 722 574 27, 224 — 29 4 14 226 H 4 » 246 7 1 44 10 7 Moščand 265 202 3 8 — 24 2 4 144 8 41 5 234 4 1 44 9 4 Murska Sobota 913 618 107 149 1 48 6 7 133 J 43 1» 267 8 1 35 7 7 pečarovd 535 427 58 98 4 41 2 17 185 4 12 208 6 1 27 4 3 Predanovci 338 292 15 4 _ 26 1 8 222 4 'S H 232 5 1 25 2 3 Pucind 525 433 108 92 3 44 1 9 165 9 *! S 156 14 2 64 6 2 Sv. Jurij 745 395 68 199 4 8 /. 6 90 9 K 6 158 6 2 99 2 3 Tišina 416 323 51 199 — 9 1 3 46 2 Sl 1893] 7/1 43 467 84. 53 Skupaj: 129971 94211 1122 2944 42 894 73 ml 3496] IMj 172 fei 2 1 1 1 4 3 2 4 1 2 3 10 5 1 49 5 1 6 Skupaj: 11054 7709 231 4373 146 291 1054 674 537 112 182 110 Volilni okraj Maribor (levi breg). Cerkvenjak 765 579 10 538 1 3 8 7 — 2 9 1 Crmlenšak 441 330 3 312 — 8 1 3 1 —h 2 376 278 9 246 1 7 — 13 . — 2 Kamnica 632 402 12 305 2 2 33 37 3 3 2 3 Krčevina 494 340 31 183 5 44 36 12 1 26 2 Lajtersberg 521 365 10 246 2 13 29 33 11 4 12 5 Maribor I 1493 1126 195 359 2 5 129 290 28 4 82 34 Maribor 11 840 671 145 209 3 3 68 131 10 4 82 f7 Maribor Tli 718 556 112 154 — 4 68 112j 9 3 72 21 Maribor IV 686 559 36 225 1 3 134 81 8 S 54 12 Maribor V 886 646 47 184 2 5 170 127 23 6 67 15 Maribor VI 997 774 44 232 1 3 192 123 77 6 74 22 Maribor VII 753 591 39 172 1 4 128 94 59 9 64 21 Nova cerkev 775 439 5 234 1 11 29 148 6 1 1 1 Selnica ob Dr. 803 462 6 261 1 46 102 38 3 4 —- 1 Selnica 0. M. 348 269 7 244 9 1 6 2 —v T- Spodnja Sv Kungota 230 176 8 142 8 6 5" 1 3 3 Svečina 189 155 2 113 — 4 20 3 1 12 1 Sv. Ana 781 569 7 508 1 4 6 39 2 1 1 Sv. Barbara v Sl. goricah 499 325 10 296 —* 10 1 s —* 1 4 Sv Benedikt v Sl. goricah 354 314 5 308 1 . “i Sv. Jakob v Sl. goricah 487 367 7 357 — 1 1 • Sv. Juri ob Pesnici 262 179 15 91 1 24 1 29 1 15 2 Sv. Jurij v Slov goricah 692 515 4 502 t 1 1 1 1 2 2 Sv. Križ pri Mariboru 235 198 26 162 1 1 2 4 1 1 Sv. Marjeta ob Pesnici 448 330 8 275 13 5 22 1 2 1 3 Sv. Martin p. V. 403 310 5 300 1 1 1 v *•>: 1 Sv Petei pri Mariboru 348 294 1 266 13 4 — 1 2 7 Sv. Rupert a S V. 279 207 6 184 2 10 — 6 — “"■r Sv. Trojica v Slov. gor- 387 279 13 223 — 19 2 20 1 —V F St Hi v Slov. goricah 326 273 4 254 2 2 1 6 5 “i 4. Sv. Lenart v Slov. goricah 400 268 29 172 4 13 2 44 2 1 t Zgornja Sv. Kungota 276 199 2 126 3 9 12 26 6 13 2 Skupaj; 18124) 13345 863 8383 43 251 1190 1502 268 62 602 182 »pune -igigruii ffi i as ismmiPifliiKi si i us f i Volišče umil!. limv BW« SI RS UK Volttnl okra! Mozirje, Boču* 570 352 5 253 46 9 3 S 32 TS& 1 Gomil srad 376 277 22 200 12 £ 2 1 s— 30 1 1 Kokarje 350 245 10 201 25 ' — 1 3 1 1 1 Uuiao 612 337 S 159 107 1 40 12 « 2 1 Luče 3£6 310 7 242 36 5 13 e«. 4 3 Morirj« 619 452 25 353 29 5 1 1 1 S m 9 Rečica 555 434 n 291 106 3 •B. — 13 2 5 1 .Soliva ISO 169 3 164 1 — —• — — — i — SkuoaJ: 3648 2576 92 1863 362 33 60 2 36 80 32 14 Volilni okraj Omot Omoš 781 611 89 355 3 4 3 76 65 4 T I Savci 437 343 7 315 8 4 2 3 1 1 1 1 Središča 676 533 38 294 4 1» t 2 58 J 3 Svetin!« 675 545 54 452 11 3 5 1 6 1 5 7 Sr. Lenart p V. N. 574 402 7 352 7 1 — C 26 3 _ _ Sr. Miklavž pr! 'Jnaožu 61S 451 13 320 6 40 1 6 54 4 3 4 Sv. Tomaž 349! 282 22 244 .4 1 1 2 4 2 1 1 Velika Nedela 584 430 17 331 5 5 — 9 57 2 3 1 SkuoaJ: 4692 3597 j 247 2663 48 178 21 105 271 22 19 22 Volilni okra] Prevalje. Črna C97 532 7 138 4 13 1 6 300 3 . Dravograd 473 290 6 89 — — 5 27 1 137 25 Cbštan! 428 352 12 142 4 1 15 28 2 145 2 2 Ubcitče 203 144 2 104 — 1 3 10 2 12 7 3 Mežica 552 458 6 121 1 6 1 2 2 314 1 4 Prevalje 929 656 21 283 7 2 7 9 1 290 30 C Sv Dantje) 174 151 7 132 3 — 2 3 b- 1 3 To«»1 vrh 320 209 1 108 2 — 4 15 9 63 2 5 Skvoaj: 3776 2792; 62 1177 21 23 38 100 17 1262 70 23 Volilni ckra) Ptuj. Breg 507 435 12 171 4 3 SO S5 49 2 8 1 Cirkovce 531 326 6 220 1 26 «5 6 1 1 Dornava 558 415 5 275 3 29 33 5 58 2 i Gradišče 194 129 3 29 2 < 2 2 81 1 1 2 Bršovd 30» 237 2 218 — 4 3 2 4 4 «r. — Krčevine «53 465 16 361 4 « 25 29 7 6 5 6 Nev* «eriwr 810 405 21 103 6 5 4 «7 m 6 2 15 PW 1062 682 86 84 8 3 36 377 31 m §4 29 Poltašak 276 199 47 101 S 21 2 4 3 1 t Ptujska som 530 358 ? 266 8 19 34 10 9 4 1 Rasoznlca 422 342 4 250 1 2 33 13 21 § S 1 Sv, Lovi raff v SL ä»>r!c*h 394 228 5 194 3 13 3 3 2' 9Ma 397 263 4 178 17 2 ■13 17 27 4 t Stopice 492 177 — 163 2 4 2 2 — 2 2 Leskovce 485 320 6 195 3 — & 3 S» 4 1 1 Sv, Andraž v Si goricah 522 371 5 327 1 29 2 3 — «v** 1 3 Sv. Barbara v Hal 463 319 7 78 5 2 2 10 208 4 1 2 Sv Lovrenc n* Dr. p. 464 327 12 210 8 39 42 1 7 1 5 2 Sv. Marjeta a. Pl C73 521 7 43C 2 6 - 13 32 3 2 ■aew Sv Marko 557 468 2 418 — 1 3 6 32; 6 ram Sv. Urbas 650 438 5 m 6 3 2 8 s 2 i Sv. Yid pri Ptuj« 386 249 2 97 4 22 2 19 92 f 2 1 Zavrč 477 325 1 154 1 10 — 19 118 3 2 15 ^lat^Mčie 617 485 2 344 1 58 11 2 18 8 40 1 Skupaj: 12427 8484 267 5275 96 313 410 615 1117 146 150 95 Volilni okraj StovenJsradec Brezno 179 98 3 54 1 3 17 18 o». — 1 l Gortina 278 147 2 73 *— — 31 38 1 2 f— Kapla 233 90 5 38 T=r> 4 13 — J crr» * 1 Mareaberg 436 327 13 42 4 58 178 S [ 19 12 Muta 388 300 4 72 3 171 34 3 — n 1 Podgorje 468 343 6 . Sloj — 5 — 1 2 11 i 1 Remšak 320 202 j 3 117 10 — 37 28; a t 2 — Ribnica s. Pon 506 299 8 Sil 5 10 21 116 a 18 — i Slovenlgradee 822 644 36 421 2 3 14 71 3 22! 96 16 Sv. Andraž s P 216 187 2 180 2 — — — — 1 2 — Sv. Anton n P, 116: 56 22; 20 1 1 2 15 2 1 1 1 Sv Vid u. V. 145 112 2 84 a— 25 1 — je* «— T** r*”» St II] n. V, 198 168 5 149 «*“ 1 i ** 7 — št nj p. t. 546 420 2 294 1 6 2 1 — 108 3 1 Št Janž p Dr, 465 j 357 4 263 4 4 1 12 « 36 j 25! 2 Št faul *. V, g 278 205 2 192 1 i — — — 4 — **** tkale 439 i 319 3 221 7 7 25! 2 3 43 8 «se Šmartno n. P. 424 325 19 261 1 4 3 4 4 26 3 Šmartno p. SL goricaL 391 258 12 218 — 6 4 1 2 9 5 Šoštanj 901 £08 39 345 5 2 4 33 2 123 90 1 frbonfe 159 93 1 40 3 — 6 26 2 13 .1 1 TcpolščSc» 289 242 6 161 — 39 — — 1 34 1 — Velenje 714 465 n 286 3 - 59 10 3 58 34 1 Vuhred 109 76 20 29 - 9 8 4 1 — 5 Vuzenica 492 320 3 119 17 28 I 36 87 10 9 1 10 1 Skupaj: f 9512 j 6670 233f 4120f63 167 f 510 712 50 j 531 230 48 Volilni okra) Šmarje. Buče 287 154 3 116 2 8 1 1 8 13 2 1 Dobje 318 259! 2 246 5 l! 1 — 2 — 2 — Kostrivnica 305 240 i 4 189 5 1 2 3 .33 3 — Kozje 390 221 16 151 2 U 1 — 2 1 2 2 Križe 161 101 2 75 » i 4 — f — 1 Loka 373 210 5 131 53 23 1 a! 28 5 *** 2 Mesti»}« 936 510 15 302 9 8 1 $ 159 7 1 2 Ptštanl <81 469 11 287 11 153 ~| — S — 2 Plaž 197 144 1 98 a— 2 2 3 m 10 ** Podčetrtek 413 268 18 174 19 14 — 9 32 2 1 3 Podsreda 637 360 17 297 3 n 11 4 12 S 1 1 Ponikva 641 392 1 296 4 23 2 2 12 42 3 1 Rogatec 654 559 25 187 4 34 10 130 153 « 7 Rogaška Slsttaa 801 509 46 302 3 18 36 37 47 7 5 i SedUrieve 275 175 2 64 3 12 1 2 78 13 Slivnica < 343 221 9 189 8 5 1 1 4 2 1 — Sv. Ema 210 137 4 28 4 «m* 3 97 1 Sv Peter p. Sv. s 597 349 29 102 8 23 28 5 127 24 i *— Sv. Stefan 264 185 6 168 7 1 1 1 t **• Št. VM i». Pl 285 218 1 210 — 5 i '**“ — — 1 St Vid p. Poa. 235 163 4 147 4 3 1 1 1 1 1 ■— Šmarje I 163 123 25 85 — 2 — — — 6 5 Šmarje B 743 540 5 502 3 19 1 4 3 3 Žetale _ 580 355 8 289 11 9 2 A 24 4 3 1 Skupaj; 10711 6862 265 4635 133 424 106 210 1 866 145 39 39 Volilno okrožje Maribor*Celje. (tz!d po volilnih okrajih.) Brežic« 7196 4733 219 2112 £9 438 69 78 1391 210 77 40 Celje 13653 9574 563 £056 264. 674 111 491 eo 922 325 88 Dolnja Lendava 8147 6402 123 364S 23 217 46 71 1S20 77 61 216 Korrice 465S 3359 169 2485 22 65 59 389 54 * 83 15 18 Laške 10307 6272 482 3045 23 108 1893 77 43 467 84 53 Ljutomer 7753 5695 221 3886 86 477 94 784 40 7 a 66 Maribor — desni breg 11004 7709 231 4373 146 291 1054 674 537 112 182 110 Maribor — levi bre* 18124 13345 863 8383 43 251 1190 1502 268 €2 @02 182 Mozirje 3648 2576 92 1863 362 33 £0 2 36 £0 32 14 Matrika Sebota 12997 »421 1122 2944 42 894 73 171 3496 154 172 351 Oitncf 4692 3597 247 2663 48 178 21 105 271 22 19 32 Prevali« 3776 2792 £2 1177 21 23 38 100 17 1262 70 n PW 12427 8484 267 5275 »6 313 410 615 1117 146 150 »6 StovMjgradcc 9512 6670 233 4120 63 167 510 712 50 531 230 48 Šmarie 10711 6862 265 4635 133 424 106 210 866 145 39 *, Skupaj: |i3aa» 97491 5169 56665 1461 4553 5734 5981 10186 4280 2090 136» Volilno okrožje Ljubljana—Novomesto (Krenjsko). Opomba. SLS =* slovenska i uJsktt stranka — nosilec kandidatne liste dr. Anton KoroSte, JDS sss jugoslovanska demokratska stranka — dr. Gregor Žrav, S KS =s somo-t>'|na kmetijska stranka — Ivan Puceij, NSS ss narodno sne jslistična stranka — Rudolf.Juvan, SSDL ■= s^ciiaU-stira stranka delovnega ljudstva (socijalisttčna skupina Periča, komunisti) Ivan Makuc, SSL m ocijaiiMična stranka Jugoslavije — Karet Kisovec. NRS s=e Narodna radikalna stranka — dr. Niko Zupanič, NLS — narodna ljud ka stranka — dr. Ivan Šušteršič. Podrobnega izida volitev a posameznih volišč ne moremo navesti, ker od glavnega volilnega ^odbora za Kranjsko In delom» tudi za mesto Ljubljano nismo mogli dobiti podrobnih uradnih podat? kov. Zato se omejujemo le na izid volitev po volilnih okraiih. Voiiln! okraj VM Brat. sli! m SIS SSS J SI K IS SSJ Črnomelj 5442 3893 2602 574 67 37 !44 98 225 46 Kamnik 8446 6663 5260 455 52 44 4 147 341 25 3» Kočevje 10111 7358 4250 537 64 144 488 619 1185 74 Kran] 11809 9145 6499 533 104 94 1127 590 84 10* Krške 12215 8005 5840 947 84 £3 i »4 299 32 m Litij» 8679 6746 4637 325 55 183 2 179 970 35 161 Losate* 6539 4763 3065 33? 53 99 J 116 177 42 174 Ljubljana — (pkeiSs» 15406 11476 7242 1096 187 151 ’ r?6 1616 70 338 Novo mesto ■ 10633 7679 5166 1311 53 188 152 145 312 S2 Rsdoviijca 8110 6502 3936 350 24 234 < *8 853 115 339 97390 72227 4849? 6470 743 ! 1299 5981 5708 2126 1443T Volilne okrožlo Uubllana-mesto. Opomba. SLS »= slovenska ljudska stranka — nosilec kandidatne liste dr. Andrej Gosa^ NSS s» narodno-sodjnlistična stranka — Ivan Deržič, SSDL =» socijalistična stranka delovnega ljudstvtt (Peričevci, komunisti) — dr. Liudevit Perič, NB =« napredni blok (jugoslovanska demokratska stranka — mladini, ter narodna najoedna stranka, — »Jarmi), NLS »» narodna ljudska strank* -» dr. Ivaa, Šušteršič. VoIUCa Mii ranil ti SLS i NSS SSDL m NLS L Mešani Ä-L »86 394 106 37 54 301 i V.« w * w M** 631 396 1C8 26 m 203 Vi ifeeške 962 «2? m 15 65 380 It VE i «äriawa« ffcssMm# 1011 m m 4? m 320 t VHL jaaličn« pažaž» 853 m m 36 m 256 at jQL Učitežjiifi m m m 38 1Ö5 260 % t Šel* um Ledini | 84» 633 m 43 114 196 * XL USboinie« v VodaMtet 802 593 346 41 ISO 159 t m V«j«ek0 strelišče j 382 i 451 205 13 87 144 SO Šel* v Spodnji Siitt črk* A4, 324 597 161 46 218 165 n XIV, „„ „ „ „ M-t 854 598 160 41 230 164 Skupaj 12723 8875 2814 549 1865 3511 136 Urada* ugotovitev 12622 j 8874 2814 552 1866 3510 m aarodn« pdalanee «o izvoljeni: v volilnem okrožju Štajerakem: od slovenska ljudska auesnka 1.. dr. Anton Koroi^, 8. Fmafc Žebot, 3. Ivan Vesenjak, 4. df, Joaip Hohnjec, 5. Vlado Pušenjak, 8. lakob Vrečko, 7. Štetan Faie^ 8, Juri Kugovnik, 9. Jožef Kkkl, 10. Geza Šiftar, 11. Andrej Bedjarrič in 12. Davorin Kiahjc; «« Sadičavaav IS. Stjepan Radič in 14. Štefan Čižmešij* m od Nemeer 15. Franc Schauer; v volilnem okrožju Kranjskem: od »lovenske ljudske «trank« l. dr. Anton Korošec, 2. dr. Ffaaa Kulovec, 3. Anton Šuinik, 4. Ivan Stanovnik, 5. Jožef Gostinčar, ©. Jane* Brodar, 7. Jana* Strd% 8. Franc Kremžar in 9. Karel Škulj; od samostoga» kmetijska «trank« 10. Ivaa Pucelj; v volilnem okrožju Ljubljana«-mesto: kandidat naprednega blok« (jugoatevenskn demefemfek» strank* (mladini) in narodna napredna stranka (starini), Josip Reisner, Ako b« za sedanje volitve veljal I# stari, propormjonalni velita* mm, ptam M pl veSfe«* j od 18. marca dobili mandatov v volilnem okrožju Itelewk*» .Xwejöw» mm SLS. ... » . f ? «te , m -t. -■ JDS. „ . . . a 8 f a s ^ SKS, , . . . . a S 30 ;NSS„ . , . . a «» «as» «te. SSDL (kMiiuaUti) . a 8 «te i SSJ .... . . ? «5» ! DWP (Nemci) . . t •a» a SKfiS (Ba4,d) , . i «8» m 29 ta vseh gori navedenih ItevSfk ee vidi, da s® nekatera stranke zelo, deloma ogr«*»© neiMf% predvsem slovenska ljudska stranka, ki je svoje glasove malone podvojila. Druge pa «o zopet nase* dovale. Tako so oficijelni socijalisti (socijalistična stranka Jugoslavije in kmečka delavska zveza) izgubili okoli štiri petine glasov izza 1920, samostojna kmetijska stranim dve tretjini, narodni soci je* listi skomj polovico. Pojavil« so s« tudi nov« stranke, tako predvsem Narodna radikalna stranka, Itf doslej že ni nastopila v Sloveniji in s* je pojavil« pred dobrima dvema mesecema. Novo je tud* republikansko gibanje v naših krajih. Tako j« nastopila na Štajerskem slovenska lepubiikaask* stranka dr. Novačana in Radičeva slovenska kmetska republikanska stranka, ki j« odnesla kat ded mandate. Nemci so tokrat tudi nastopili e svojimi kandidati in so dobili enega poslanca. m i - i - i i • Einstein In Drnitvo narodov. Pö poročilu »Neue Zflrclief Zeitung, je poslal znani prot. Albert Einstein Druttvu narodov pismo, v katerem prijavila svoj izstop iz komisi!« za Intelektualno «odebvanie. Svo} izstop tttemellule s tem. dz se je v zadnjem fasu trdno prepričal, d* nima Društvo narodov v tebi nobene žlvlienske sile niti po-Jrebne volle, da uresniči svoie cilje. Kot pravi pacifist stoli na stališču, da ne more biti njezovo ime v rdkakl zvezi z Društvom narodov in zaradi tega je naprosil, da M c« izbriMh i« liste društvenih f Jenov, * Analfabeti v Zedinjenih državah. Iz izkaza šolskega odbora trgovinske zbornice je videti, da izmed vsakih 87 prebivalcev Jih zna v Zedinjenih državah sicer zaisati svoje ime 20, a ne zna čitati časni-la>v ali napisati pisma, 5 milijonov hudi pa ne umeie ne čitati ne pisati. * Pasteurjeva rojstna hiša — »“*•}• Kakor poročajo iz New Yorka, Je kupil ameriški milijarder Rocckefelier hišico v Doleu na Francoskem, v kateri se Je rodil Pasteur In Jo daroval občini dotičneza kra* la, da v nlei priredi nmzek • Polkovnih v ienskl obleki Te dni Je vzbudila na Dunaju veliko pozornost nenavadno velika fn močna leuska, ki se je Pojavila na ulicah. V modri obleki, s črnim predpasnikom ta belo volneno čepico le šla s torbico v roki «a t»Z po svojih opravkih. Čudna ženska Je vzbudila pozornost tudi nekeza stražnika. M jo ]e povabil s seboj na stražnico- Tam so uzotovUl da sre za bivšega polkovnika Viktorja B. Pri zaslišanju le izpovedal, da nosi žensko obleko radi tega. ker se v n]ei čuti tvojemu bmtaiMM «taata primem. *U*e» tega ga ta obleka spominja na jutrove dežele, posebno na Turkestan. katerega Je kot vojak prepotoval. Radi preiskave njegovega duševnega stanja Je bil oddan v pslhija-trlčuo postajo. • promocija prvega Kitajca na dunajski univerzi- Dne 23. t, m. Je bil na dunajski univerz! promoviran za doktorja vsega zdravilstva Kitajec Oei Kiau Fik. Prvotno je študiral n., Holandskem, kjer |e tudi do segel dftlorao. Vendar bi rad Imei še diplo* mo dunajske univerze in je radi tega prak-tMraJ Pri profesorju Weukebachta. Pr «dr» vrne v svojo domovino, namerava ostab nekaj časa na Dunaju, da ae izpopol» Pravljenju otroških boiezrt. Katalog ruskih kronskih «nsuO**-vestija* poročajo, da »amwava lludt# nlsarijat v Moskvi Izdati katalog v*** nskih draguljev. Katalog bo luksurUo^ opremljen. Poleg »Uk posameznih ar«' iev se bo nahajala v “.em tudi s*o«| a in tehnične podrobnosti teh važ»»