5000 iztislsov. Št. 16. V Gradcu, 16. avgusta 1910. 59. Letnik. Gospodarski Glasnik za Štajersko. List X8l gospodarstvo in umno kmetijstvo. Izdaja c. kr. kmetijska družba na Štajerskem. List velja na leto 1 krone. Udje dražbe prispevajo na leto 3 krone. Udje dobd list zastonj. Vsebina: Ob osemdesetletnici rojstva našega presvetlega cesarja. — Sloga in izobrazba — jedina pomoč naša! Perutninarski list: Razglas glede oddaje plemenske perutnine štajerske pasme. — Iz razprav osrednjega odbora c. kr. kmetijske družbe na Štajerskem. — Zborovanja podružnic. — Iz podružnic. — Zadruga: Poročila fteze gospodarskih zadrug na Štajerskem. — Sklep prvega tečaja na deželni kmetijski šoli v Št. Juriju ob juž. žel. — Nagrade za kmetsko knjigovodstvo. — Poročilo o stanju •»melja. — Čebelarji! — Tržna poročila. — Oznanila. Ob osemdesetletnici rojstva našega presvetlega cesarja. v Ze osemdesetih se bo 18. avgusta 1910 ponovila obletnica onega pomembnega dne, ko praznuje naš preljubljeni cesar svoje rojstvo. Komaj par ur nas še loči °d onega trenutka, ki se ga bodo z enakimi čuvstvi spominjali vsi milijoni avstri-skih deželanov; skoro se nam ne zdi posebno, da bi se ta naš list, ki bo poletel v toliko tisočih izvodih na vse kraje naše zelene Štajerske, še posebe spominjal tega slavja. Prevažen in preveč pomemben je ta zgodovinsko znameniti trenutek, da bi ga ne bili spoznali že davno prej nele po plemenitaških gradovih in graščinah, v krasnih palačah po bogatih mestih, v udobnem stanovanju meščana in uradnika, ampak tudi daleč zunaj na deželi, daleč proč od prometa v preprosti hiši štajerskega kmeta, iz katere se v temi le slabo svetlika motna luč. Kakor kak trden hrast, ki je nebroj svojih korenin razprostrl daleč okoli po zemlji in se tako zavaroval proti vsaki nevihti, tako trdno J® zasajen cesar Franc Jožef v srcih svojih podložnikov neglede na to ali so revni ali bogati, mali ali veliki, kmetje, Meščani ali plemenitaši. In po vsi pravici! Kajti nikdar prej ni bilo v osebi kakega avstrijskega vladarja poosebljenih toliko pridobitev, utelešenega toliko napredka, nikdar ni °bsegala doba 62 let, dosedanje vlade našega cesarja, tako živahnega in plodnega razvoja vseh činiteljev državnega političnega in gospodarskega življenja, ^ted temi pa kmetijstvo nikakor ne stoji v zadnji vrsti in zato je za nas kmeto-vavce dovolj povoda, da se s posebno hvaležnostjo spominjamo osemdesetega Rojstnega dne našega presvetlega cesarja ln vladarja. To našo patrijotsko dolžnost nam bo tem laže izpolniti, ker se dotika ob enem najnežnejših strani na-®ega srca: ljubezni do cesarja in države. Daši se je v zadnjem času celo Po vseučiliških stolicah učilo in po najrazličnejših listih pisalo, da je naša država Že davno izgubila značaj čisto agrarne države, vendar nas dejstva učč, da so gozdarski temelji naše države agrarni in da. bodo agrarni tudi morali ostati, če nočemo, da se naj obrani nele napredek, ampak tudi zdrav in enakomeren razvoj našega gospodarstva. Danes pomeni dobro leto za kmetijstvo ob enem dobro leto za državo. Avstrijski kmet je ostal to, kar je bil že od nekdaj, namreč najtrdnejši in najzanesljivejši nosivec državnega gospodarstva, ki se je za časa vlade cesarja Franca Jožefa tako jako razvilo, ob enem pa tudi najzanesljivejša in najuda-nejša podpora države. Seveda ni šlo v tej dolgi vladi našega ljubljenega vladarja brez bojev, ko si je moralo kmetijstvo osigurati to svoje stališče. Nepričakovani napredek v produkcijski tehniki in pri prometnih sredstvih, veliki preobrati na polju javnega in zasebnega prava, nove, deloma oživljajoče, deloma škodljive oblike organizacije v trgovini in kreditu, vse to je naše kmeto-vavce prisililo, da so se v vednem boju za svoj obstanek prilagodili novim življenjskim socijalnim razmeram. Kmetijstvo je moralo mnogo žrtvovati in v poštenem naporu vedno imeti napete vse moči, da je bilo tej nalogi v polni meri kos. Če pa je vkljub temu lahko došlo do tako obsežnega in lepega razvoja, se mora za to v prvi vrsti zahvaliti svojemu cesarju in vladarju, ki se je v vsej svoji dvainšestdeset-letni dobi vladanja vedno oziral na razvoj kmetijstva in mu posvetil vso pažnj o, mu tisočero povrnil vso zvestobo, ki mu jo je zvesto in pošteno kmetovavstvo v vsej dolgi dobi njegova vladanja neprenehomahranilo. Zanimivo bi bilo govoriti o tej stvari več in obširneje. Na to bi naB ne priganjala samo težnja znanstvenika po spoznavanju, ampak tudi čas spoštljivega patriotskega mišljenja. Za to pa ni ne časa ne mesta, da bi kaj takega tudi na kratko napisali. Prevelike in pre-mnogolične so namreč reforme na vseh poljih kmetijstva v avstrijskoogerski državi, ki jih je v dolgi dobi vladanja ustvarila skrb vladarja za kmete. Vse te reforme so nele prispele k obstanku našega kmetijstva, ampak so tudi utrdile gospodarski položaj Avstrije med kulturnimi narodi in ustvarile temelj za nadaljnji uspešni razvoj. Kak preobrat družabnega in državnega reda vidimo od leta 1848 do 1910. Od desetine in robote do prostega kmeta, od prisiljene navezanosti na zemljo in tropoljnega gospodarstva do prostega gospodarstva, do de- litve in zlaganja po svobodni volji, od odvisnosti do popolno svobodnega gibanja, od podložništva do svobodne, popolne lasti in proste občine. Čudno je, da se je tako velikanski preobrat izvršil v zgodovinsko tako kratki dobi, ki je osamljena v zgodovini držav in narodov, pri nas po komaj 50 do 60 letih že skoro stvar preteklosti in pozabljenja, tako da mlajši izmed nas o nji že skoro nič več ne vedo. Da se je tako grandijozno delo, kakor raz bremenite v posestev, nele v zelo kratkem času popolnoma zadovoljivo izvršilo, kakor v nobeni drugi državi, ampak da je tudi že skoro pozabljeno, tako da se mora ob taki slovesnosti, kakor je osemdesetletnica vladarja, zopet klicati v spomin in slaviti kot ena največjih pridobitev vlade, to je že skoro neverjetno, a se vendar ne da tajiti. Ko bo 18. avgusta 1910 posijalo solnce črez naše hribe in doline, potem se naj vsak avstrijski, posebe pa naš štajerski kmet spomni dragocenega zaklada, za katerega je hvalo dolžan svojemu cesarju — zlate svobode, neomejenega gospodarstva na svojem posestvu, naj se spomni, da je sedaj popolen gospod na svoji zemlji — kar so bili nekdaj le plemenitaši — in da lahko govori in pomaga, ko se določa usoda občine, okraja, dežele in države, da je lahko prost gospod na prosti zemlji. Samo v kratkih obrisih lahko navedemo največje pridobitve. Epohalno delo konstitucije in uprave ž njenimi temelji, prosta občina, društveni, zborovalni in volilni zakon, de-želniindržavni zbor, novo civilno pravo, izvršilni red, ki mu naj kmalu sledi novo kazensko pravo in reformirano državljansko pravo, delitev sodstva in uprave, vse to treba navesti. K temu še pride obilica zakonov, ki naj posamezne gospodarske in državne panoge pospešujejo in varujejo. Samo mimogrede lahko tukaj omenimo postavo o varstvu kmetijstva, vodno in melioracijsko postavo, zakon o delitvi in zlaganju posestev, o varstvu planš, lovstvu in ribištvu, o z a druž ništv u, z a k on za pospeševanje živinoreje, o odkupu gozdnih in pašnih služnosti, o poslih in osnutke mnogih drugih za- konov, ki še niso ustavno obravnani Roko v roki s tem je šel razvoj pouka, uvedel se je strokovni pouk, v kmetijstvu pred vsem kmetijski strokovni pouk, razširila so se prometna sredstva in za pospeševanje kmetijstva, obrti in delavstva so se dala državna sredstva na razpolago i. t. d. Tako ogromno delo budi občudovanje nele pri avstrijskih podanikih, ampak tudi daleč za mejami avstrijske države. To občudovanje primerno izraziti in vse dobrote primerno poplačati je za avstrijske državljane nemogoče. Naj pa mu bodo številni dokazi udanosti in čini dobrodelnosti, ki jih bodo udani podložniki 18. avgusta 1910 pokazali in storili v vseh delih države, mala zahvala za obilen blagoslov, ki ga je rosil na državo v vsej dolgi dobi svojega vladanja. Iz udanega srca želijo štajerski kmetje ob osemdeseti obletnici cesarjevega rojstva vso srečo in blagoslov, zatrjujejo svojo udanost cesarju in državi ter kličejo : Živel Franc Jožef 1.1 Glavni tajnik Juvan. Sloga in izobrazba — jedina pomoč naša! Ne vem, če se kje tolikokrat naglaša, sloga z besedami, in bi se je dejanjsko tem manje uvažala kakor ravno . pri nas kmetih; skoro da je greh na tak način naravnost zlorabljati to velepomembno besedo in tem prej, če se meče v javnoBt v perziranje; kajti to kaže, da ali glavni namen, zakaj naj smo složni ni tak, da bi ugajal vsem onim, ki so poklicani in radi svojega stanu celo dolžni nastopati složno ali pa dotičniki sploh ne razumejo pravega cilja. Glavni namen složnosti gotovega stanu je pač, zastopati in braniti svoje koristi in pravice ali vsaj odvračati krivične napade. Iz sloge le še se rodi moč — pride zdatna pomoč. Vsi stanovi se organizirajo v spoznanju, da le z zjedinjenimi močni morejo doseči zaželjene dobrote in ugodnosti; celo tatovi imajo svojo zvezo in organizacijo ter se podpirajo drug druzega s tako zanesljivostjo in večkrat tudi s čudovito požrtvovalnostjo, da bi bila v resnici vredna žlahtnejših ciljev. Naš kmet pa, ki hrani vse drugo, ta naj bi se ne organiziral pri vsem tem, da mu sloji, živeči od njegovega truda in pridelka odrekajo pravice, ki mu gredo po zdravem razumu in postavah. Kmetovavec, glavo po koncu in pomisli kdo si ti, in kje bi bili vsi oni, ki danes tako neopravičeno greše zoper tebe. Pomisli samo, da še ni tovaren, kjer bi se dalo delati kruh brez mele in jih tudi ne bo nikdar, da se iz same vode ne da delati mleko, da mesa in sploh živeža ne more noben drug stan dajati ljudem, kakor poljedelec oziroma živinorejec-kmet. — O važnosti kmetskega stanu govoriti na široko in dolgo je odveč za tiste, ki kaj mislijo. Čudovita je pa prikazen, da je ravno kmetijski stan si tega tako malo svest in ne izvaja posledic, če bi se mu godilo dobro, — no bi se reklo oziroma morala bi se hvaležno priznati njegova velikokušnost. Pa kaj še: to bo dandanes kdo priznal njemu; ves svet ne misli tako nesebično, tako pošteno; reče se pač prej, kmet si da storiti, ker je — nespameten. Tako torej! To je zahvala! To se dogaja v posameznih slučajih, pri organiziranih si tega nikdo ne upa, in pa se tudi ne daja povod k temu. Vsi drugi stanovi so nam že pokazali kaj zmorejo in vsi so odvisni od kmeta. Čas je torej, da se sklene tudi kmet s kmetom; da hoče kmetijska organizacija tako samovoljno in brezobzirno postopati, kakor so nekateri stanovi ob svojej sklenitvi napram njemu, tak bi se bilo take zveze bati. Neodvisen, sam, od vseh drugih, kajti stvarnica mu nudi vsega, česar je treba njemu samemu in vBem drugim, samo ako jemat od nje ne zamudi. Surova sila sama, bogat in neizobražen človek, nima spoštovanja pri pametnih ljudeh. Tak Človek več škodi sebi in drugim nego koristi. — Delo z rokami samo ne more uspešno tekmovati s sadovi duševne, strokovne izomike. Pomisliti je treba, kako daleč zaostane najspretnejši krojač, če hoče z roko sešiti to, kar drugi s strojem; dandanes je kratko malo nazadnjak; celo nazadnjaški kmet ga bo imenoval starokopitneža. Koliko časa, truda in denarja bi kdo potreboval, da zvozi isto blago iz Maribora v Trst, kar ga v par urah spravi samo jeden vlak tja! Koliko ljudi in časa bi bilo treba za isto množino zrnja kar ga zmlati in očisti samo jeden mlatilni stroj v gotovem času. Poglejmo razloček, ki se kaže med pridelki naprednega in starokopitnega kmeta! Prvi gleda na to, da se mu gnoj ne izsuši, da mu gnojnica ne odteka iz gnojišča po cesti; on dobro ve, zakaj dela tako, on skrbi da mu živina ostane zdrava in jo za to spušča na pašo; naprednjak zna koliko krone in vinarjev ga stane letošnjo pridelano silje, seno, sadje, vino i. t. d. Toda tak gospodar je poslušal in nekaj čital, on stremi še sedaj po knjigi in časa-pisu dobro vedoč, da je treba izpopolniti svoje znanje z iskušnjami, ki bo pridobivajo neprenehoma po drugih ljudeh. Vsak dan se zve kaj novega, koristnega in kmet dandanes ne sme vna noben način prezirati teh pojavov. Čas, ki ga žrtvuje kmet poučni knjigi ali poučnemu strokovnemu predavanju ni zgubljen; prej ali slej pride prilika, da more uporabiti to ali ono. Ravno radi obsežnega gospodarskega delokroga mora biti kmet vsestransko izobražen, tako, kakor morebiti noben drug strokovnjak, kajti samo od njegove strokovne sposobnosti je odvisen uspeh, olehčano mu je delo. Na žalost je pa ravno kmeta zadela ta usoda, da se je storilo za njega izobrazbo pri nas tako malo, da se niti ne zaveda, česar mu nedostaje in gospodari kar v slepo. Ne bo pa v tem bolje, dokler se ljudje sami ne zganejo in zahtevajo pouka. Koliko nedeljskih popol-dnevov je minilo letos, da se ni ganila ni jedna kmetijska podružnica, med tem ko so drugod vedno na nogah; če je to po nekod mogoče, zakaj ravno pa pri nas ne? Tudi žene imajo pravico in potrebo zahtevati pouka. Zena ima v gospodarstvu tako važno nalogo, da ni misliti, da bi jo mogla brez pouka primerno izvrševati v popolni meri: kot mati ima velevažno nalogo prvo vzgojo otrok, nalogo skrbeti za čistočo, zdravje, obleko, j perilo, hrano; zraven tega ji pripada večinoma še vrtnarstvo, mlekarstvo, svinje-reja in perutninarstvo. Od ženine sposobnosti je odvisno zelo mnogo. Ako žena kot kuharica ni na mestu, odtuji si s tem moža in družino. Zato pa je nesreča za kmeta, da bi vse tisto, kar drugod ni za rabo, moralo biti kmet; ravno kmetijski stan potrebuje pri svojem mnogostranskem delokrog« najboljših moči, ki so z dušo in telo® na svojem mestu. H. Perutninarski listT|o CZ3 št. 2750 Razglas glede oddaje plemenske perutnine to jerske pasme. O. O. namerava tudi letos, 1910, razdeliti med svoje ude plemensko, čistokrvno štajersko perutnino, v kolikor bodo dopuščala denarna sredstva, v to svrho določena. Tozadevne prošnje pa morajo biti vsaj do 15. septembra 1910 pri osrednjem odboru c. kr. kmetijske družbe štajerske v Gradcu, Stempfergasse 3, in se na zapoznele ne bo oziralo. Posamezniki, ki pa morajo biti člani kake podružnice ali zadruge, naj vložijo prošnje pri načelstvu svoje podružnice. Podružnično predstojništvo ima dotične prošnje vestno pregledati, je li prošnjik vreden in zanesljiv, njegovo dvorišče primerno (suho, odločena lega, da imajo kokoši dovolj proBtora za prosto gibanje in je obenem ohranitev čiste pasme zajamčena), je odobriti in potem skupno vposlati osrednjemu odboru. Zgornja Štajerska dobi načeloma samo staroštajersko pleme. Za Srednje iu Spodnje Štajersko si pridrži kmetijska družba določitev pasme radi različnih krajevnih, rejnih in gospodarskih okolščin (hribovite, ravne lege, bližina gozdov, bavi se li prebivalstvo pretežno s pitanjem ali trgovino z jajci) J to se mora v prošnji naznaniti in oziraje se na te podatke se bo določila ali sulmodolska, staroštajerska ali pa celjska pasma. Pro-sivci za eno kurjo družino so navezani na sledečo izjavo: „Podpisan.................prosi c. kr. kmetijsko družbo za 1 kurjo družino..............pasme; če so njegovi prošnji ugodi, se zaveže? da hoče skrbeti za ohranitev čistega plemena na ta način, d» ali odloči ali proda dosedanjo tujekrvno pleme; oskrb eti si hoče čistokrvno kurjo pasmo, slušati navodila gospodov potovalnih učiteljev in skrbeti za razširjenje čistokrvne pasme na ta način, da zamenja jajca za domačo potrebo z onimi tujekrvnih pasem/ Golice za prošnje, ki služijo ob enem kot reverzi, se dobe pri podružničnih načelstvih. V Gradcu, 2. avgusta 1910. Od osrednjega odbora c. kr. kmetijske družbe na Štajerskem. Načelnik: Glavni tajnik: Attemsi, r. Juvani, r. a Iz razprav osrednjega odbora c. kr. kmetijske družbe na Štajerskem. < Seja dne 12. julija 1910. Začetek ob 10. uri predpoldne. Navzoči so sledeči gospodje: ekscelenca načelnik Edmund grof Attems, oba podpredsednika Henrik vitez pl. Ples-sing in Roman Neuper, deželnega odbora prisednika Franc grof Attems in Franc Hagenhofer, 13 članov O. O., glavni tajnik Juvan in tajnik H o lz kot zapisnikar. Ekscelenca načelnik Edmund grof Attems otvori sejo, konštatira sklepčnost in da krožiti zapisnik zadnje seje v vpogled. Predno preide na dnevni red, se spomni predsednik smrti prejšnjega glavnega tajnika c. kr. kmetijske družbe, cesarskega svetnika Milil er j a, ki je 7. julija umrl na svojem posestvu Rosen-hof pri Wildonu, in mu govori v spomin par toplib besed, ki jih navzoči poslušajo stoje. Cesarski svetnik Miiller je bil dolgo vrsto let zvest sotrudnik pri kmetijski družbi, ki je dolžnosti svoje službe v popolni meri izpolnjeval in posle vzorno vodil, za kar je ob svojem vstopu v pokoj dobil zasluženo priznanje od družbe in dežele. „Mi vsi ga bomo ohranili v prijaznem spominu, hvala vam, da ste v znak sočutja vstali s sedežev." Nato se preide na dnevi red. Sklepanje o izvršitvi od 87. občnega zbora c. kr. kmetijske družbe sprejetih predlogov: a) Predlog podružnice Kirch-bach: Ubožnim posestnikom se naj v svrho hitrega in izdatnega pogozdovanja dajejo podpore. Poročevavec II. podnačelnik Roman Neuper govori v prvi vrsti o veljavi in pomenu gozdarske postave in o potrebi brezplačnega dobivanja drevesec za pogozdovanje za kmete, pri Čemer pa naj ne odloča popolna ubožnost, ampak preorala premožnost in predlaga: 1. Visoka vlada se naj naprosi, naj se pri pogozdovanju kmetskih zemljišč uradi in oblasti ne poslužujejo strogih postavnih določeb, ampak naj ljudstvo rajši poučujejo, stroge določbe pa naj upotrebljajo le v slučaju potrebe. 2. Manj premožnim kmetovav-cem se naj drevesca za nasajanje dajejo brezplačno iz okrajnih nasadov, kar bo stvari samo v korist in naj se ne pobirajo lastni stroški. — Predloga sta bila sprejeta. b) Predlog podružnice v Mariboru in dodatni predlog Dietin-g0rja, glede omejitve pustošenja gozdov na strmih pobočjih Pohorja od kranjskih, inozemskih in domačih tvrdk, v Dravski dolini, posebno pa na severnih bregih Pohorja in glede nastave okrajnih logarjev v vsakem okraju. Poročevavec 11. podnačelnik Roman Neuper govori najprej o krajevnih razmerah, potem o postavnih predpisih in Oaredbah in o škodljivih posledicah brezimnega posekavanja gozdov; potem opičje in povdarja pravilno rabo gozda; z ozirom na obsežni delokrog logarskih Oastavljencev in na težkoče pri njihovem delovanju je za to, da se osobje za lo-garstvo pomnoži, kar bo stvari samo v splošno korist. Zato priporoča, da se sprejmeta naslednja predloga: 1. C. kr. na-mestnija se naj naprosi, naj uvede v imenovanih krajih nemudoma točna in natančna pozvedovanja, da se dobi jasna slika o celem položaju in da se, če se je zgodilo kaj postavam nasprotnega, krivci lahko kaznujejo. 2. Visoka vlada se naj nujno naprosi, naj v onih sodnih okrajih, kjer prosijo kmetijske podružnice ali okrajni zastopi, naj se nastavijo okrajni logarji, tem prošnjam v popolni meri ugodi. — Predloga sta bila sprejeta. Nemška sekcija deželnega kulturnega sveta za kraljevino Češko prosi, naj se priklopimo njeni peticiji, glede začasne brezdačnosti zemljišč, ki so na novo pogozdena. Poročevavec član 0.0. Riemelmoser prečita od imenovanega urada vposlane dopise, ki povdarjajo dejstvo, da je za skupno blaginjo države zelo škodljivo, če neproduktivni deli zemlje, komaj so pogozdeni, pridejo takoj pod dačo. To namreč zavira pogozdovanje, ki daje le še črez leta dobiček. Po dosedanjem običaju davčnih oblasti mora tak posestnik plačevati dvojno dačo. § 3. postave z dne 27. maja 1869, drž. zak. štev. 88, se naj v toliko spremeni, da se naj novi nasadi visokih gozdov oproste dače za 25 let, srednjih in nizkih gozdov pa stanju kulture in času primerno. Poročevavec priporoča, naj se O. 0. priklopi vlogi nemške sekcije deželnega kulturnega sveta za kraljevino Cesko in naj tudi sam pošlje enako motivirano vlogo na c. kr. poljedelsko ministrstvo. — Predlog je bil sprejet. Volitev članov v perutnino-rejski odsek, ker so iztopili načelnik baron Ecker, načelnikov namestnik prelat Fr. Sal. Bauer, član c. kr. dvorni svetnik dr. Rufi in ker je umrl gosp. pl. Gasteiger. Predložijo in izvolijo se gospodje Karl Ki e slin g er, okrajni načelnik v Ivnici in Pavel vitez pl. Naredi, strokovni učitelj na poljedelski šoli v Grottenhofu; ob enem se sklene, poslati vsem članom O. O. okrožnico s prošnjo, naj se blagovolijo oglasiti za vstop v perutninorejski odsek. Poročila in predlogi živinorejskega odseka: o) Mnenje visokemu c. kr. poljedelskemu ministrstvu glede podelitve ustanove za poučno potovanje v mlekarstvu Francu Gorglu. Poročevavec I. podnačelnik Henrik vitez pl. Plessing naznani sklep živinorejskega odseka, naj se poda ministrstvu mnenje o podelitvi štipendije za poučno potovanje v Friedland na mlekarske tečaje šele tedaj, če bo prosivec z dobrim uspehom dovršil živinorejski tečaj na Grabner-hofu. — Predlog je bil sprejet. b) Sklepanje o predlogu podružnice Anger, sprejetem na 87. občnem zboru c. kr. kmetijske družbe: 0.0. naj dela na to, da bo dežela poskrbela za to, da bode kak zmožen deželni živin o zdravnik priredil tečaje za izobrazbo praktikov v ravnanju z obolelo živino; teh tečajev se naj udeležijo pred vsem posestniki in njih sinovi iz onih krajev, kjer ni daleč na okoli nobenega živinozdravnika. Poročevavec član 0.0. Januschke poroča najprej o tozadevnem posvetovanju v živinorejskem odseku in meni, da se bo število živinozdravnikov v doglednem času zelo pomnožilo, posebno, ko bo zanje doseženo postavno varstvo, kar je zelo važno za ugodne trgovinske pogoje in lepo ureditev živinskega izvoza. S kakim tečajem, ki bi trajal štiri do šest tednov, pa bi se pospeševalo samo mazaštvo. Pač pa je potrebno in primerno, da poučijo strokovno izobraženi živinozdravniki živinorejce o prvi pomoči pri nezgodah ali nesrečah pri živini. Da pa se nevarno mazaštvo kolikor mogoče odstrani ali vsaj omeji, predloži: 1. Tečaji za izobrazbo praktikov v ravnanju z obolelo živino se naj ne prirejajo. 2. Visoka c. kr. namest-nija in visoki deželni odbor se naj naprosita, naj naročita vsem deželnim ži-vinozdravnikom, naj z besedo in dejanjem poučujejo kmetsko prebivalstvo, kako treba pomagati v prvi sili, če se zgodi pri živini kaka nesreča, kako treba pomagati pri porodu. Visokemu štajerskemu deželnemu odboru se naj pošlje prošnja, naj uvede v vseh deželnih kmetijskih šolah živinozdravniški in živinozdravski pouk. 3. Da se omogoči obsežnejše delovanje na tem polju, naj se od c. kr. poljedelskega ministrstva zaprosi zvišani kredit za potovalni pouk in za živinozdravniški pouk na kmetijskih šolah. 4. Mazačem, ki pomagajo širiti razne živinske kuge, se mora prepovedati izvrševanje njihovega posla. — Vsi predlogi so bili sprejeti. c) Poročilo in predlog o odloku visokega c. kr. poljedelskega ministrstva glede podelitve nadalnjega državnega prispevka v znesku 10.000 K za razne živinorejske ukrembe (naprave novih in zbolj-šave starih paš, okolov i. t. d.) iz petmilijonskega državnega kredita za pospeševanje živinoreje. Poročevavec član 0. O. Klammer govori najprej o odloku c. kr. poljedelskega ministrstva in opozarja na to, da bi bila za štajersko živinorejo na vsak način trajna materijelna izguba, če bi vzeli iz izrednega petmilijonskega kredita 10.000 K in se odrekli poznejši redni podpori. Prisednik deželnega odbora Hagenhofer podpira mnenje poročevavca in opozarja, da se redni subvenciji v interesu povzdige naše živinoreje nikakor ne moremo odreči. Nato se sprejme naslednji predlog poročevavca: C. kr. kmetijska družba se naj zopet obrne na visoko c. kr. poljedelsko ministrstvo in sklicaje se na odlok z dne 9. avgusta 1909, v katerem se podelitev izredne podpore v znesku 10.000 K obljublja za napravo novih in zboljšavo starih paš, razmere natanko opiše in prosi, da se ji podeli obljubljena subvencija v znesku 10.000 K za ta namen; pri tem bi bilo treba omeniti, da pač ni namera postavodaje, odtezati že obstoječe redne podpore živinoreje s sredstvi, ki jih daje nova postava na razpolago, ampak z novimi sredstvi dvigniti živinorejo kvantitativno in kvalitativno, kar je na korist producentov in konzumentov. Glavni tajnik stavi dodatni predlog, naj se obrnemo na visoki deželni odbor s prošnjo, da se priklopi prošnji c. kr. kme- tijske družbe na c. kr. poljedelsko ministrstvo. — Predlogi so bili sprejeti. d) Sklepanje o predloženem letnem poročilu I. štajerskega društva za kontrolo mleka v Mariboru — v letu 1910. Poročevavec član O. O. Klammer govori o bistveni vsebini brošure, iz katere se vidi marsikaj zanimivega in poučnega; podatki v tej brošuri vzpodbujajo na posnemanje in to se vidi že tudi na tem, dat, se število članov leto za letom veča. Poročevavec predlaga, naj se vzame poročilo na znanje. — Predlog je bil sprejet. e) Mnenje o predlogu mestnega sveta v Gradcu in kmetijske podružnice graške, glede postavljanja hleva za trgovino z rabno živino na zemljišču klavnice. Namesto odsotnega poročevavca Člana O. O. dra. Klusemanna poroča član Januschke o njegovem poročilu, v katerem opozarja poročevavec s posebnim zadovoljstvom na dejstvo, da se vendar enkrat začne reševati eno življenjskih prašanj štajerske živinoreje. S pomočjo mnogih aktov in že sestavljenih načrtov lahko poda zborovavcem vpogled v današnje stanje cele stvari in stavi naslednje predloge: 1. O. O. naj slavnemu mest- nemu svetu nujno priporoča, naj z ozirom na vedno večjo obiskanost graškega sejma postavi večje hleve od projektiranih. 2. Poslopje, določeno za kontumacirano živino, se naj zaradi večje varnosti pomakne kolikor se da še bolj proti jugu; ravno tako tudi prostor za vvagoniranje in izvagoniranje, če ni pri tem kakih posebnih tehniških težkoč. S. Hlevski oddelki se naj po možnosti pomnožijo, da je v slučaju kake kuge ali druge nalezljive bolezni kolikor mogoče malo živine v nevarnosti. 4. Želje vseh štajerskih živinorejcev se naj kolikor mogoče hitro izpolnijo, da v slučaju kake kuge ne bo prevelike škode. 5. Centralni odbor naj blagovoli izraziti željo, da se naj sejmi za rabno in plemensko živino vršijo sočasno s sejmi za klavno živino in da je pripravljen pomagati, da se to uresniči. — Predlogi so bili sprejeti. f) Sklepanje o razglasu c. kr. namestnije glede nove ureditve ogledovanja živine na železnicah. Poročevavec I. podnačelnik vitez pl. Plessing predlaga, naj se došli oglas v popolnem obsegu priobči v družbinih glasilih. — Predlog je bil sprejet. g) Sklepanje o porabi letošnjih obresti ustanove P. Udalrika Pracha za pospeševanje živinoreje. Poročevavec Član O. O. glavni tajnik Juvan predlaga, naj se iz teh obresti dajo za ogledovanja živine v Neumarktu, Knittelfeldu in Brucku premije po 40 K za bike, primerne za spuščanje. — Predlog je bil sprejet, Naznanila: Glavni tajnik prečita dopis visoke c. kr. namestnije, da izraža visoko c. kr. poljedelsko ministrstvo svoje zodo-voljstvo nad tem, da so živinozdravniki v tako ozki zvezi s kmetijskim prebivalstvom po deželi, kar se kaže v velikem številu poučnih predavanj v podružnicah c. kr. kmetjske družbe. Se vzame na znanje; ravno tako tudi odlok visokega deželnega odbora, da se je gospod Jožef Kainzel, posestnik v Mas- singu pri Krieglachu, nastavil kot načelnik drugega živinorejskega okoliša do konca leta 1911. Končno se prečita odlok c. kr. poljedelskega ministrstva glede načina, kako se naj porabi izredni državni prispevek za povzdigo živinoreje in vporabe živine. Ker skuša ekscelenca gospod načelnik doseči kolikor mogoče veliko soglasje deželnega odbora in O. O. c. kr. kmetijske družbe o navodilih ministrstva v posebni konferenci, v katero bodo pod njegovim predsedstvom poklicani gospodje prisednika deželnega odbora Franc grof Attems in Franc Hagenhofer, glavni tajnik c. kr. kmetijske družbe in Član O. O. Klammer kot zastopnika živinorejskega odseka, se o tej stvari za sedaj ne debatira in ne stavi noben predlog, ampak se preloži na prihodnjo sejo O. O. Sklepanje o podelitvi nagrad v znesku 40 K kmetom Jožefu Hofmeistru v Katzelsdorfu in Jožefu, oziroma Karolini Putz pri Sv.Lovrencu obWechslu za vzorno pisano in izvedeno kmetsko knjigovodstvo in o odškodnini za pospeševanje kmetijskega knjigovodstva gospodu Petru, strokovnemu učitelju v Grottenhofu. Poročevavec član O.O. Klammer se ozre najprej na postanek in slabe nade, ki so se stavile v naše kmetsko knjigovodstvo; na drugi strani pa opozarja na uspehe, ki so se doslej že dosegli in ki so rezultat neumornega stremljenja poklicanih činiteljev; nadalje opisuje veliko zanimanje vseh štajerskih kmetovavcev za knjigovodske tečaje, čijih uspehi so znani že izven naših deželskih mej in vzbujajo željo po posnemanju, tako da se O. O. in gospod strokovni učitelj Peter lahko z zadovoljstvom ozirata na storjeno delo. Poročevavec predloži sledeče: 1. Jožefu Hofmeistru v Katzelsdorfu in Jožefu, oziroma Karolini Putz v Auer-bachu pri Sv. Lovrencu ob Wechslu se da premija po 40 K za vzorno vedeno knjigovodstvo za leto 1909; to odlikovanje se oznani v družbinem glasilu. 2. Strokovnemu učitelju Petru na poljedelski šoli v Grottenhofu se podeli za njegov trud pri novi izdaji knjigovodstva in za preskušnjo knjig zgoraj navedenih odlikovancev nagrada 50 K. 3. Potrebni znesek 130 A se naj vzame na tekoči račun za vzorce za knjigovodstvo. Reši se prošnja trga Braslovče za sejem. Odlok vlade glede cementiranja klosterneuburške tehtnice za vino se odda vinorejskemu odseku, da o njem poroča. Kmetijski podružnici v Sehladmingu se dovoli 40 K nagrade za posle; denar sevzame iz ustanove cesarja Franca Jožefa. Končno se naznani zahvala c. kr. poljedelskega ministrstva za statistične podatke, ki jih je potrebovalo za lovsko razstavo. Prihodnja seja se določi, če ne bo nič nujnega, šele na mesec september; odobri se zapisnik zadnje seje in nato zaključi predsednik zborovanje. Zborovanja podružnic. = Št. Jur V Slov. gor. Naša kmetijska podružnica priredi dne 28. avgusta gospodarsko poučen shod po rani službi božji v gostilni Fr. Kranjca. Predaval bode gospod inšpektor M. Jelovšek o živinoreji. Posestniki in vsi živinorejci, pridite v obilnem številu na shod. Fan e dl, tajnik. = VuČja vas, 4. avgusta 1910. Kmetijska podružnica v Vučji vasi priredi v nedeljo dne 28. avgusta popoldne ob 2. uri v šob zborovanje po sledečem sporedu: 1. Citanje zapisnika o zadnjem zborovanju. 2. Dopisi in važna poročila načelnikova. 3. Poučno predavanje gospoda Pirstingerja o gnojenju v obče, o umetnih gnojilih in o zboljšanju travnikov. 4. Slučajnosti. — K polnoštevilni udeležbi vabi vse ude in druge ------- odbor. Iz podružnic. = Sv. Jurij V Slov. gor. Kmetijska podružnica je imela v nedeljo dne 19. junija t. 1. po rani službi božji izredno zborovanje v gostilni Fr. Krajna. Predaval je deželni potovalni učitelj gosp. Pirating er v poljudnih besedah o vinoreji, nekoliko o kletarstvu, škropljenju sadnega drevja proti krastavcu (fuzikladij) i. t. d. Poslušavcev je bilo okoli 100, ki so z zanimanjem poslušali gosp. potovalnega učitelja, ki je prav natančno razlagal napravo novih vinogradov, posebno izbiranje dobrih vrst za naš okoliš. Razpravljal je natančno vse poletno delo v vinogradu; rez, kop, škropljenje, vez, kakor odstranjevanje nepotrebnih mladik in zalistkov, vršičkanje in zatiranje plevela. Po končanem predavanju se zahvali načelnik podružnice gosp. Iv. Roškar, deželni in državni poslanec, gosp. potovalnemu učitelju za njegov trud in želi, da bi se njegovi nasveti tudi praktično izvajali. Gornja Radgona, 27. julija 1910. (Kmetijsko zborovanje.) Dne 24. julija je zborovala gornjeradgonska podružnica polnoštevilno v Kiirbosovi gostilni (občinski pisarni). Podpredsednik gospod Wratschko je izročil gospodu Adolfu Zorziniju, lastniku gornjerad-gonskega grada za dolgoletno sodelovanje pri c. kr. kmetijski družbi štajerski častno diplomo, katero mu je naklonila c. kr. kmetijska družba. Na to je razpravljal strokovni učitelj Anton Jentsch iz mariborske vinorejske šole v 2 % ure trajajočem in zelo poučljivem govoru o svinjereji in boleznih pri svinjah, kar je očividno zanimalo vse navzoče. Pri tej priliki se je razdelilo tudi 10 požiralnikov in 2 brizgalnici za peronosporo med posamezne ude. Na to se je izžrebal Še 101 komad raznovrstnih potrebnih predmetov, med temi 3 plemenske svinjice; k nakupu teh stvari je prispeval osrednji odbor c. kr. družbe 30 K, tamošnja posojilnica in hranilnica 20 K. = Št. Jur ob juž. žel., 10. avgusta 1910. (Kmetijsko zborovanje v Dramljah.) V nedeljo dne 31. julija t. 1. je priredila šentjurska kmetijska podružnica poučno zborovanje v Dramljah. Zbralo se je okoli 40 zborovavcev. Gospod ravnatelj Belič, kot načelnik podružnice, oriše pomen kmetijske podružnice in bodri zbrane k skupnem delu. Nato govori gospod potovalni učitelj Goričan v sadjarskih zadevah in kmetijski inženir Zidanšek o nekaterih važnejših prašan-jih iz živinoreje. Veliko posestnikov si je naročilo sadna drevesa. Zanimanje je opaziti tudi za drenažiranje. Vodstvo. ZADRUGA. Porodila zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem, r. z. 2 o. p, Gradec, Fr*1»seeiA»g&lant® št. $• I. II. Občni zbor avstrijskih zadružnih organizacij na Dunaju. Vsled sklepa načelstva Splošne zveze gospodarskih zadrug v Avstriji z dne 30. junija t. 1. se bo vršil II. občni zbor avstrijskih zadružnih organizacij od 14. do 15. septembra t. 1. Kraj zborovanja in vzpored občnega zbora se bosta že še pravočasno naznanila. Štiri leta so potekla, odkar se je vršil na Dunaju I. avstrijski zadružniški občni zbor, obiskan iz vseh delov Avstrije, ki je imel zelo lep uspeh. V teku teh štirih let pa je avstrijsko zadružništvo mogočno napredovalo. Zato je častna dolžnost celokupne avstrijske zadružniške organizacije, da dela z vsemi močmi na to, da bo enak uspeh dosegel tudi II. avstrijski zadružniški občni zbor, ki ima nele nalogo okrepiti in razširiti zadružno misel, posvetovati se o zadružniških prašanjih in pospeševati zavest skupnega in enotnega nastopanja v zadružniških stvareh, ampak ki naj tudi na zunaj pokaže moč in veljavo avstrijskega zadružništva. Da se ta namen doseže, je poleg primernega dnevnega reda tudi želeti in naravnost potreba, da se tega zborovanja udeležijo zadružniki iz vse Avstrije. Svojim Članicam naznanjamo s tem, da se bo vršil II. občni zbor avstrijskih zadružniških organizacij in jih vočigled pomembnosti in važnosti tega zborovanja vabimo na prav obilno udeležbo. Če misli kak Član naših zadružnih organizacij prevzeti kak referat, naj to kmalu naznani, ker je vsled omejenega časa tudi število referatov omejeno in se na pozneje prijavljene referate ne bomo več mogli ozirati. V zvezi s tem II. občnim zborom zadružnih organizacij se bo vršila tudi konferenca revizorjev, kjer je Splošna zveza kmetijskih zadrug v Avstriji poskrbela za zelo zanimiv dnevni red. Poročilo o sedanjem stanu sadja in grozdja. Nenavadne vremenske razmere meseca junija so na letošnji pridelek, ki se je v velikem cvetju kazal precej lep, zelo neugodno vplivale. Na eni strani je bila večkratna toča, ua drugi strani pa cele tedne trajajoče mrzlo in deževno vreme, kar je vsled pomanjkanja toplote zaviralo sadje v rasti, zato pa ustvarjalo ugodne razmere za raz-Širjevanje raznih škodljivcev. Pregledno sliko o pridelku, ki ga na Štajerskem lahko pričakujemo, nam daje naslednja tablica, ki je sestavljena na podlagi kakih 700 poročil, ki so nam došla od raznih strani; da se laže presodi bodoči tržni položaj, je na tej tab- lici podan tudi pregled pridelka po onih krajih v tuzemstvu in inozemstvu, ki prihajajo v tej stvari za nas v vpoštev. Način in možnost produkcije po teh krajih, n. pr. po Češkem, Gornjem Avstrijskem, Bavarskem, Badenskem, Viirtem-berškem in po Švici in množina pridelka po teh krajih kakor tudi dejstvo, da za eksport lahko računamo samo z Nemčijo, vse to bo povzročilo, da nam bo treba po stanju pridelka v deželah v neposredni bližini Nemčije, pred vsem na Češkem, Gornjem Avstrijskem in v Švici, računati to leto, a vsaj v mesecih september in oktober s srednjo ceno namiznega sadja in z jako malo ceno za moštno sadje. Mnogo boljše ko sadje pa so se kazale pri nas že kar od začetka trte, a tudi pri njih moramo reči, da pospešuje mokro vreme zadnje dni peronosporo in 01'dij; le tedaj, če bomo ti dve bolezni korenito zatirali, lahko pričakujemo srednji do srednje dober pridelek. Vino kaže tudi letos zelo slabo na Nižjem Avstrijskem, Moravskem, deloma tudi na Ogrskem in Hrvaškem; z ozirom na to lahko rečemo, da bodo cene vinu precej dobre in visoke. 1 Pridelek pečknatega sadja koščičnatega sadja Stanje vino- gradov Dežela Kraj, iz katerega je poročilo jabolk grušek .5 .3 i* & >03 O »O marelic breskev j j orehov Štajerska Anižka dolina 2—3 3 3—4 Gornja Murska dolina 2—3 8 4 — Muričina dolina 3 4 3—4 4 Dolina Žabnice in Bistrice . . . 3 3—4 3 4 4-5 2—3 2—3 Rabina dolina 3—4 4 4 3—4 4—5 3 2—3 Graška Murska dolina 3 3—4 2—3 2—4 3—5 3 2—3 Lipniška „ „ .... 3 4 3—4 3—4 3-4 2-3 2—3 Spodnja „ „ 4 4 4 3—4 3—4 3 3 Dravina dolina 3 4 3 3 2—4 2—3 2—3 Savinjina dolina 2 3—4 2—3 3-4 3—4 1—2 2 Nižja Avstrija Savina dolina 2 4 3—4 3—4 2—4 1—2 S Pod Manhartsbergom 2—3 8—4 3—4 3—4 4 3 3—4 Pod Dunajskim gozdom .... 3 3—4 3 3 3-4 2 4 Nad Manhartsbergom 2 3—4 4 3 4 2 4 Gornja Avstrija Nad Dunajskim gozdom .... 2 3—4 3 3 8 3 4 2 3—4 3—4 3 3—4 3 Solnograško 2 5 4 Tirolsko Severno Tirolsko 2—3 3—4 3-4 2—3 3—4 ___ Južno Tirolsko (nemško) .... 2—3 3—2 3—2 2 2—4 2-4 2—8 Predarelsko „ „ (italijansko) . . . 3 3 3 3 4 3 3 1—2 2—3 5—4 4—5 3—5 4 1—3 Koroško 1—2 2-3 2 1 1 2 Kranjsko 3 3-4 3-4 3 2-3 3 2—3 Primorsko Gorica-Gradiščansko .... 2—3 2-3 2—3 3—5 4—3 3—2 Trst in Istra . Kvarnerski otoki (Krk, Čres, Lo- 3 2—4 2—3 4—3 4—3 3—2 2—3 šinj) 4 2—4 1—4 3-4 2-4 2—3 2—3 Dalmacija 3—4 2—4 2—4 2—4 3—4 2—3 2—3 Češko Spodnje ravni 2 3 3 3 3 2—3 2 Gornje ravni 2 3—4 3 3—4 3—4 2—3 2 Južni obronki Sudetov 1—3 2—4 4—3 5—4 5-4 3—4 Hebski okraj 2—1 3—4 3—5 3—5 3—5 3—4 2 Berounski okraj in Brda .... Budjeviški, plzenjski okraj in je- 1—2 3-4 3—5 6 3 2 2 zerje Češkomoravska planota (Tabor in 2-3 2—4 2—4 4—5 4—5 2—4 2 Nemški Brod) Češkomoravska planota (okraj 1—2 2-4 2—4 4—3 8 S 2 Pilgram in Hlinsko) 3 2—4 3-4 ? I 3 — Šumava 1—2 3 2—3 1 3 2 4 Moravsko Južno (vinorodno) 3—4 4—3 4—5 4—5 4-5 2—4 4 Šlezko Severno 3—4 3—4 4 5 5 4—5 — 2—3' 3—4 4 — — — — Galicija Vzhodna Galicija 8—2 8—2 3—2 3 2 2—4 2 Zahodna Galicija 2 2 3 — — — — Bukovina 2 4 2 3 3 2 2 Ogrsko 2—3 8 2—4 3 2—3 2-3 2—4 Hrvaško-Slavonsko 1—2 4 2—4 2-3 3—4 1 3—4 Porenje 2—3 8 — — — — — Bavarsko 2 2—3 3 — — — — Badensko 2 3—4 3—4 — — — — Virtemberško 2 8 3—4 — — — ’ Švica 2 2-3 2—4 — — — Italija 3—4 3 — — — — — Francosko 3-4 3—4 4 3-4 3—4 — — , Belgija 2—3 4 4 — — — — Srbija 2—4 3 3—4 3 2 2—3 — Pomen tukaj porabljenih Številk: 1 = srednji, 5 = zelo slab pridelek. III. Komisijonelna prodaja sadja. Vnovčevalnica za sadje pri zvezi gospodarskih zadrug na Štajerskem skuša zelo dober, 2 = nad srednji, 3 = srednji, 4 že dolga leta pospeševati prodajo sadja s posredovanjem, to je z menjavanjem adres obojestranskih interesentov. Daši je ta obče koristna vnovčeval- 2* niča, ki se je lahko oba dela poslužujeta brezplačno, brez dvoma storila zelo mnogo za povzdigo prodaje sadja, vendar ne smemo zamolčati, da se je je v tem času posluževalo precejšnje število kupcev in prodajavcev, ki so s svojo jasno nereel-nostjo mnogo škodili ugledu vnovčeval-nice ali pa oškodili stranko s tem, da ali niso vsega plačali ali pa sploh nič, ali pa da se v dobavi niso držali sprejetih pogojev; na drugi strani pa se tudi ne sme prezreti, da pri trgovini z živili, ki se danes vedno bolj in bolj centralizira, nikakor ne zadošča več preprosti okvir samega posredovanja. Z ozirom na vse to je zvezino načelstvo sklenilo že leta 1908, da bo razširilo delokrog vnovčevalnice za sadje s tem, da bo priredilo tedenske sejme s sadjem v teku večih mesecev leta 1908 in 1909 na Dunaju v veliki tržnici. Na teh sejmih se je sadje komisijonelno prodajalo in veselo je, da je večina sadje-rejcev lahko bila zadovoljna z doseženimi cenami. Če pa naj koristi tak način vnov-čevanja celi deželi, potem ne sme biti omejen na en trg, ker če bi bilo blaga preveč, se trg prenapolni in cene bi morale takoj pasti. Zato je zveza letos obrnila svojo pozornost tudi na druga glavna mesta v Avstriji in v inozemstvu in po dolgih pogajanjih s popolnoma zanesljivimi trgovci se ji je posrečilo v mnogih mestih uvesti komisijonelno prodajo pod primernim nadzorstvom. Da dobimo pregled o množini sadja, ki ga lahko dobimo in da lahko še pravočasno pripravimo vse potrebno, prosimo svoje cenjene članice, oziroma njih člane, naj nam že sedaj naznanijo, katere množine in katerega in kakšnega sadja bodo imeli na razpolago. (Vzorci za prijave so brezplačno na razpolago). Prodaja se sadje za mošt in namizno, tudi v celih vagonih, zabito ali ne zabito. Na željo plača zveza, kakor hitro je sadje oddano na železnici, primeren znesek na račun prodaje. Po potrebi je zveza tudi pripravljena poslati moža, ki zna sadje spravljati in zabijati, za katerega pa se mora, kakor tudi za druge stroške, plačati. IV. Poročilo glede blagovnega prometa zveze. l. Dobave žita c. in kr. vojaški upravi. Z ozirom na našo okrožnico z dne 8. junija t. 1. št v. 17.107 poživljamo kar najuljudneje naše Člane, naj nam blagovolijo poslati prijave za dobavo žita vojaški upravi in sicer: a) za oves in rž do najpozneje 30. avgusta t. 1., b) za pšenico do najpozneje 15. septembra t. 1. V ponudbah se mora natančno navesti: d) vrsta žita, ki se misli dobavljati, b) množina v kilogramih, c) cenaza 100 kg od železniške postaje, d) rok dobave. Vsak ponudnik je obvezan dobaviti ponujeno količino na vsak način v stavljenem roku, sicer ima zveza, če ponudnik ne pošlje ničesar ali samo en del, pravico, da si poskrbi ostalo na račun in nevarnost ponudnika in da ga dela odgovornega za vso škodo, ki ji je nastala vsled tega, da ponudnik ni izpolnil svoje pogodbe. Kupna pogodba se sklene na podlagi določil, ki veljajo za poslovni promet na graški borzi za sadeže in moko in na podlagi določb c. in kr. vojne uprave. Vreče posodi zveza, če se ji plača navadna odškodnina za posojanje. Plača se najpozneje v teku štirih tednov, potem ko se je blago prevzelo, v postaji določitve. Zvezi se mora franko poslati pred dobavo za vsako vrsto ponujanega žita vzorec, težak najmanj 1 kg na ogled. Kakovost dobavljenega žita mora biti enaka ponujenemu vzorcu. Diference, ki nastanejo, če se vzorec in pošiljka ne strinjata, gredo na Škodo dobavnika. C. in kr. vojna uprava je letos zelo ljubeznjivo zopet razširila ugodnosti za dobave producentov, tako da sedaj lahko kmetje svoje žito prodajo za zelo dobre cene vojni upravi. Ker so se naši člani vkljub večkratnim pozivom le v malem številu udeleževali dobav in je torej vojaška uprava morala nakupiti večino še vedno pri trgovcih, opozarjamo naše Člane, ki bi lahko oddajali žito, naj nam do omenjenega roka naznanijo, katero žito in koliko bi ga eventuelno dobavljali. Brez primerne udeležbe naših članov pri vojaških dobavah se za vse kmeto-vavce tako važno prašanje direktne dobave kmetijskih pridelkov vojni in deželno-brambini upravi ne more ugodno rešiti in vsa prizadevanja vojne uprave in zveze so le bob v steno. Da se dobave vrše enotno in praktično, je tudi nujno potrebno, da se delo ne cepi in da prevzame zveza skupno prodajo. Zato prosimo vse načelnike zadrug in društev nujno, naj posvetijo temu pra-šanju vso pozornost, naj pouče Člane in poskrbe potrebno, da se bodo kmetovavci udeležili vojaških dobav. V Gradcu, julija 1910. Zvezin ravnatelj: Fr. Bar ta 1. r. 2. Zaloga umetnega gnojila in krmil. V Gradcu. Umetnih gnojil: Tomaževe moke 18% kakih 30.000 kg, kajnita kakih 43.500 kg, kalijeve gnojilne soli kakih 8700 kg, bakrene galice kakih 200 kg, žveplove moke kakih 1920 kg, kostne moke I kakih 5000 kg, II kakih 10.000 A#, superfosfata kostne moke kakih 5700 kg, rudninskega superfosfata 8400 kg. Semenja: zimskega ječmena kakih 2496 kg, zimske peščene graholjke kakih 1234 kg, zimske rži kakih 7137 kg, Eck-berškega ovsa kakih 2706 kg. Krmil: Moke iz lanenih prg kakih 1300 kg. Snovi za zavijanje: lesne volne kakih 3500 kg V Ljubnem (Gor. Staj.) Umetnih gnojil: Tomaževe mok^ kakih 22.000 kg, kalijeve gnojilne soli kakih 6800 kg, kajnita kakih 11.200 kg, živinske soli kakih 6650 kg, kostne moke superfosfata kakih 9650 kg. V Mariboru. Umetnih gnojil: Tomaževe moke kakih 94.000 kg, kajnita kakih 22.800 kg, kalijeve gnojilne soli kakih 6200 kg, bakrene galice kakih 22.105 kg, žveplene moke kakih 4800 kg, živinske soli kakih 8150 kg. V Celju. Umetnih gnojil: Tomaževe moke kakih 60.000 kg, kajnita kakih 17.000 kg, kalijeve gnojne soli kakih 12.700 kg, žveplene moke kakih 2750 kg, bakrene galice kakih 8187 kg. Umetna gnojila, navedena v našem ceniku, ki pa sedaj niso v zalogi, se vsak čas točno poskrbe. Zveza kupuje za dobave v mesecih avgustu, septembru in oktobru jedilni krompir v celih vagonih, za oktober pa bob razne vrste. 3. Nakup travinega in žitnega semenja. Kakor vsako leto, bomo tudi letos potrebovali mnogo travinega semenja, posebno francoske Raytrave in pasje trave, in zato prosimo svoje zadruge članice, oziroma njih člane, ki se pečajo s sejanjem teh trav, naj nam blagovolijo kolikor mogoče hitro poslati vzorec z navedeno ceno in množino, ki bi jo lahko oddali, nakar bomo stavili po možnosti ugodne pogoje. Glavna naša naloga pa je poskrbeti našim članom primerno žito za setev; torej ga vedno skušamo pridobiti čistega, pred vsem pa od naših domačih kmeto-vavcev, ker se je v naših krajih pridelano semenje že prilagodilo našim zemeljskim in podnebnim razmeram, tako da Be ni treba tako zelo bati, da bi žito trpelo kako škodo na zrnju, slami ali sploh na svojih dobrih lastnostih in od raznih škodljivcev. Da* lahko primerno žito za setev nakupimo pred vsem doma, prosimo uljudno svoje članice zadruge, oziroma njih člane, naj nas v tej stvari podpirajo in nam pošljejo pravočasno vzorce z navedeno ceno in množino, ki bi jo lahko oddali, na kar bomo stavili kolikor možno ugodne pogoje. 4. Deželna vzorna klet v Eggenbergu pri Gradcu zveze kmetijskih zadrug na Štajerskem pošilja zajamčeno pristna štajerska bela in rdeča vina raznih vrst in letnikov v posodah od 56 l naprej in v steklenicah po 7/10 ali % l, kakor tudi sadjevec domačega pridelka zvezine vzorne kleti v posodah od 56 l naprej. Osebna naročila se lahko izvrše naravnost pri upravi deželne vzorne kleti v Eggenbergu pri Gradcu, Eckertstrafie štv. 335 (telefonska številka 1156) razun nedelj in praznikov vsak dan od 8. do 11. in od 1. do 6. ure. Pismena naročila se naj pošljejo zvezi kmetijskih zadrug na Štajerskem, Gradec, Franzensplatz štv. 2. V. Vnovčevalnica za živino in mleko pri zvezi gospodarskih zadrug v Gradcu. Živina je zopet postala dražja. Kmetje, ki bi oddali živino, naj jo pošljejo vnov-čevalnici za živino pri zvezi v Gradcu. Vnovčevalnica si ne zaračuna nobenih stroškov in provizij, tako da dobi kmet pri brezplačnem posredovanji najboljšo ceno, ker mu ostane tudi dobiček, ki ga sicer vtakne prekupec ali mesetar v žep. Vnovčevalnica je pri svojem dosedanjem vnovčevanju dosegla se vedno najvišje cene. Prijave se naj pošljejo vnovčevalnici za živino v Gradcu („Viehverwertungs-stelle des "Verbandes der landwirtschaft-lichen Genossenschaften in Steiermarku), Franzensplatz 2. Živina pa se naj pošilja pod istim naslovom na karlovški kolodvor („Kar-lauer Bahnhof“). Razstava sadja in sočivja na Dunaju. Sočasno z mednarodno lovsko razstavo na Dunaju namerava oddelek za kmetijstvo prirediti tudi razstavo sadja in zelenjadi in sicer približno od. 1. do 8. oktobra. Oni člani, oziroma članice zadruge, ki bi se te razstave eventuelno udeležili, naj pošljejo prijave, oziroma prašanja za pojasnila naravnost načelniku razstave, gospodu dvornemu svetniku dru. Teodorju vit. pl. Weinzierlu v Mit-terndorfu, Kraglgut (Steiriscbes Salz-kammergut). Prodaja semenja za setev. Opozarjamo, da se že lahko dobi zimsko žito, zimski ječmen in zimska peščena graholjka v najboljši kakovosti. Ia zimska pšenica bo prišla v drugi polovici avgusta. P. n. člani so uljudno prošeni, naj že sedaj pošljejo naročila, da se lahko pravočasno izvršijo. Sklep prvega tečaja na deželni kmetijski šoli v Št. Juriju ob juž. železnici. Mladi, še le razvijajoči se zavod bode v kratkem odpustil po dovršenem tečaju svoje prve učence. Dne 27. t. m. bode se ta prvi tečaj zaključil z javnim izpitom. Ta izpit se bode začel ob */sll. uri dopoldne po sledečem vsporedu: 1. Petje. 2. Pozdrav. 3. Letno poročilo. 4. Izpraševanje iz nadaljevalnih, vtemeljevalnih in strokovnih predmetov. 5. Nagovorim razdelitev spričeval. 6. Petje. K temu javnemu izpitu se vabijo ne le stariši učencev temveč tudi prijatelji zavoda, sploh kdor se zanima za istega. Ravnateljstvo. Nagrade za kmetsko knjigovodstvo. Osrednji odbor c. kr. kmetijske družbe za Štajersko je v svoji seji 12. julija 1910 podelil gospodu Jožefu Hofmeistru, kmetu v Katzelsdorfu in Jožefu, oziroma Karolini Putz pri Sv. Lovrencu ob Wechslu za vzorno izvedeno knjigovodstvo o letu 1909 nagrade po 40 K. Poročilo o stanju hmelja. Žalec, 27. julija 1910. (VIII. poročilo hmeljarskega društva.) Zadnje nevihte so prinesle zlasti hladne noči, kar je razvijanje rastline zadrževalo. Srednje-rani hmelj je že zvečjega v kobuljicah in se bo mogel obirati med 15,-20. avgustom. Pozni hmelj je v polnem cvetu; želeti je lepih solnčnih in toplih dni. V o dstvo. Žalec, 3. avguBta 1910. (IX. poročilo hmeljarskega društva.) V poslednji dobi je vreme času primerno; noči so tople. Kobuljice srednjeranega hmelja se razvijajo hitro in se bo s splošnim obiranjem moglo začeti s 16. avgustom. Pridelek obeta biti boljši nego navadno. Tudi pozni hmelj se kaže povsem lepo. Rastline so zdrave, o boleznih ni niti sledu. Več kupcev se je že prikazalo. Vodstvo. Žalec, 10. avgusta 1910. (X. poročilo hmeljarskega društva.) Srednje-rani hmelj zori, četudi se je vreme shladilo v zadnji dobi; z obiranjem bomo pričeli prihodnji teden. Pozni hmelj, ki prehaja v kobuljice, obeta obilnega pridelka. Mimogrede omenimo, da bi bilo dobro, če bi se tukajšnje hmeljevo skladišče razširilo na splošno željo in potrebo. Vodstvo. Čebelarji! Kakor vsako leto priredi tudi letos zveza štajerskih čebelarjev v Grottenhofu med 5. in 11. septembrom na kmetijski šoli glavni tečaj za čebelorejo, ki je za vse prijatelje in prijateljice čebel dostopen; pouk je brezplačen. Za stanovanje in hrano mora poskrbeti vsakdo sam; oboje je mogoče dobiti vredno v bližnji gostilni. Prijaviti se je treba pri ravnateljstvu deželne kmetijske šole v Grottenhofu, pošta Wetzelsdorf pri Gradcu. Tržna poročila. Graško tržno poročilo. Sejem s krmo in slamo od 1. avgusta do 7. avgusta 1910. Pripeljalo se je 55 vozov s 455 metrskimi stoti sena in 17 vozov s 154 metrskimi stoti slame, in je bil slabše obiskan ko pretečeni teden. Cene so bile naslednje: Seno, kislo od K 4.— do K 5.70, sladko od K 4.10 do K 6.—; ržena slama od K 4.— do K 5.— ; pšenična slama od K 4.— do K 4.80, ječmena slama od K —.— do K —; ovsena slama od K do K -■—; ježna slama od K do K-.—. Sejem z rogato živino dne 11. avgusta 1910. Prignalo se je 410 volov, 190 bikov, 419 krav, 168 živih telet, in — konj pripekalo se je — mrtvih telet, — svinj, — drobnic. Izvoz na Nižje Avstrijsko: 2 vola, 43 bikov, 12 krav, — telet; na Gornje Štajersko: 118 volov, 40 bikov, 106 krav, - telet; Predarlberško: 46 volov, 30 bikov, 42 krav, 24 telet; v Nemčijo: 7 volov, — bikov, — krav, — telet; Moravsko: — volov, — bikov, — krav, — telet; v Švico: 10 volov, — bikov, — krav, — telet; Solnograd: — vola, — bikov, — krav, — telet; na Češko: — vol, — bikov, — krav, — telet; v Trst: — volov, — bikov, — krav, — telet; Italija: — volov, — bikov, — krav, — telet. Cena je bila za 100 kilogramov žive teže. Klavni voli, tolsti od K 90.— do K 102.— (izjemoma K 114.—), poltolsti od K 80.— do K 86.—, suhi od K 72.— do K 78.— ; voli za pitanje od K 74.— do K 84.— ; klavne krave, tolste od K 70.— do K 80.—, poltolste od K 54.— do E 68. — , suhe od K 40.— do K 52.— ; biki od K 72.— do K 90.—; dojne krave do 4. teleta od K 68.— do K 82.—; črez 4. tele od K 58.— do JST 66.—; breje od K 62.— do K 72.—; mlada živina od K 76.— do K 88.-. Za 1 kilogram mrtve teže: telet do K -.— do -.—; svinje od K -.— do K -.—; pitanske svinje od K -.— do K . Sejem klavne živin e dne 12. avgusta 1910. Zaklana živina: 685 telet, 1229 Bvinj, 7 komadov drobnice. Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K 1.56 do K 1.64; teleta la (izjemna cena) od K 1.66 do K 1.72; nemške mesne svinje od K do K ; nemške pitanske svinje od K 1.52 do K 1.58; ogrske pitanske svinje la od K -.— do K -.—; ogrske pitanske svinje Ila od K 1.50 do K 1.56; mesne svinje od K 1.54 do do 1.66, bošnjaške pitanske svinje, debele, od K do K ; bošnjaške pitanske svinje, suhe od K -.— do K -.—; ovce od K —.80 do K —.90; kozlički in jagnjeta od K -.— do K . Cena deželnih pridelkov iz Štajerskega, Avstrije in Ogrske. Mesto S Pšenica 3 Ječmen OveB < b D 4 Proso j K V E 1 * \E V 1K 1* K V K 1® Celje ... 50 9 7 7 50 8 — 7 10 Ormož. . 50 10 ~ 6 25 5 —■ 6 — 7 25 9 — Gradec . 50 11 25 8 38 8,63 8 94 7 25 8 Ljubno . 50 11 50 7 90 7 — 8 50 7 50 — — Maribor. 50 9 50 7 50 7 — 4 50 8 — 8 Ptuj 50 9 — 7 50 8 8 — 7 — 7 50 Inomost. 50 Celovec . 50 9 50 8 25 9 43 8 25 — Ljubljana 50 — — Solnograd 50 10 45 7 95 7 50 7 85 8 50 ___ Dunaj . . 50 10 66 7 88 6 31 7 91 7 10 — — Line . . . 50 -3 •S M S3 O S3 - rt a S S a3 1 1 Mesto < « (D m ca C0 M 3 00 03 t4 K v 1 K V j K ® K V K ® K) V Celje . 50 9 11 2 1 80 2 20 1 50 Ormož 50 — i 8 —1 3 — 2 — 2 — 2 — Gradec 50 8 88 14 — 3 13 3 — 2 45 2 25 Ljubno 50 ~ 18 — 4 — 3 50 4 — 3 — Maribor 50 7 —j — —1 2 — — 2 _ 1 80 Ptuj ... 50 7 - — -! 3 — 2 20 3 — 2 20 Celovec . 50 9 —1 — I 3 25 o 25 2 — 1 50 Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvedicama (**) pomenijo letne in živinske sejme. Dne 25. avgusta v Lipnici*; v Gradcu (sejem z rogato živino); na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem). Dne 26. avgusta v Ljubnem*, okr. Gornji-grad; na Bregu pri Ptuju**; v Rajhenburgu*, okr. Sevnica ; v Gradcu (sejem z mlado klavno živino). Dne 27.avgustav Brežicah (svinjski sejem); v Št. liju ob Turjaku**, okr. Slovenji Gradec. Dne 28. a v g u s t a na Svičini, okr. Maribor. Dne 29. avgusta v Žalcu**, okr. Celje; pri Sv. Filipu-Verače** okr. Kozje; na Muti**, okr. Marnberg; v Poljčanah**, okr. Slovenska Bistrica; pri Sv. Trojici*, okr. Sv. Lenart v Slov. gor. Dne 30. avgusta v Ormožu (svinjski sejem). Dne 31. avgusta v Konjicah; na Ptuju (sejem s ščetinami); v Imenem (sejem s ščeti-narji), okr. Kozje. Dne 1. septembra pri Sv. Ožbaltu* okr. Ivnica; na Žigrtovem**, okr. Sevnica; v Št. liju, okr. Šoštanj; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu (sejem z rogato živino in konji). Dne 2. septembrav Trnovcu**, okr. Ptuj; na Spodnji Polskavi (svinjski sejem), okr. Slovenska Bistrica; v Gradcu (sejem z mlado klavno živino). Dne 3. septembra v Račah* okr.Maribor; v Št. liju**, okr. Maribor; na Planini**, okr. Sevnica; v Brežicah (svinski sejem). Dne 5. septembra v Zibiki**, okr. Šmarje pri Jelšah; vvZrečah**, okr. Konjice; na Tinskem**, okr. Šmarje pri Jelšah; v Kamnici* okr. Maribor; v Ormožu*; v mestu Celje*; v Vuhredu, okr. Slovenji Gradec. Dne 6. septembra pri Sv. Pavlu pri Preboldu*, okr. Celje; pri Sv. Vidu pri Ptuju**, okr. Ptuj; v Ormožu (svinjski sejem); v Radgoni*. Št. 222 k udeležbi razstave govedi za sodnijski okraj Slovenjgradec, ki se bode vršila v torek dne 30. avgusta 1910 na živinskem sejmišču v Slovenjgradcu; pri tej razstavi se bodo razdelila sledeča darila: 346—1 Predmet Za bike Za teleta, breje Za krave telice in teleta sploh Za ovne Za ovce jagnjeta lpol00if=100K: lpo60K= 60 K 1 po 40X=40K — — Državna 1. 70 „ = 70 „ 1 „ 30 „ = 80 „ — — — darila 3 * 50 „ = 150 „ 8 n 40 „ =120 „ — — — — 1 » 30 „ = 30, — — — — Deželna darila 1 po 80 FT = 80 K 2 „ 60 , = 120 „ lpo40K'= 40 K 4 . 80 , = 120 „ 2 po 20K:=40K — — Darila c. kr. — — — lpol5K=15K lpol5K=16K 2 po 6 K = 10 K kmet. družbe — — 1 „ 10 „ = 10 „ 1 „ 10 „ = 10 „ — štajerske — — — 1 n 6 n = ^ » 1, 6„= 5„ — Skupaj . 8 daril z 520 K 11 daril 420 K 4 darila z 110 K 3 darila z 30 JV 3 darila z 30 K 2 darili z 10 K Razun tega še okrajna darila, kojih razdelitev se bo vršila v to svrho. C. kr. kmetijska družba je naklonila 3 srebrne in 3 bronaste kolajne, ki se bodo pridale k darilu 15 K najlepšemu ovnu in najlepši ovci oziroma k darilu 6 K najlepšemu moškemu jagnjetu; bronaste k darilu 10 K oziroma pri jagnjetu k darilu 5 K- Za ta darila ima pravico poganjati se za pleme sposobna goved čiste marljadvorske pasme, ki se je redila v posestnikovem hlevu ali pa tam stoji že najmanj eno leto in jo je pregledna komisija pripustila k licencovanju. Prisojilo teh daril spojeno je z nepremenljivim pogojem, da se imajo obdarjeni biki najmanj eno leto, krave in teleta obeh spolov pa dve leti od dne obdarjenja za pleme vporabljati in se smejo prodati le izjemoma štajerskim rednikom, ki se pa morajo podvreči gornjim pogojem; vsaka taka prodaja mora se takoj naznaniti predstojniku živinskega okrožja, kdor pa tej pogojev ne izpolni, mora sprejeto darilo okrajnemu odboru vrniti. Vsako razstavljeno živinče mora imeti živinski potni list, namen razstavljenja naznaniti pa je okrajnemu odboru najkasneje do 27. avgusta 1910. Za razstavo namenjena živina mora biti 30. avgusta 1910 najkasneje do 9. ure dopoldne na mestu in se bode na poznej prignano oziralo le izjemoma. — Razvrstitev živine po spolu zaznamovana bode s tablicami. Nelepe živine ni treba prignati, ker itak ne bode obdarovana. Pri tej razstavi izplačala bodo se tudi darila, katera so se pri licencovanju bikov dne 2. junija 1910 priznala, dotični biki pa se morajo na razstavo prignati. Okrajni odbor v Slovenjgradeu, dne 11. avgusta 1910. Avgust Giinther 1. r., načelnik. C i- A V (NO -s K LM (Novi artifctl: THE RADIOL Co. LONDON). Najbolje sredstvo la odalenjc svake vrsti oteklina n konja, paca itd. sa octom ali vodom, smes najiivrsten HENRY R. STEVENS, ilvnik u LONDONU. Najstariji I najbolji engleskl blister, živnikom davno a davno poinat, povsod! oporabljen; jedinl blister neosta-vljajoči brazgotinske pege. Oddaja samo na živntSki propis. Cena u male: >/, Škatla 4 k. V, ikatla 8 k. ko tekotina za ojačanje konjskih nogu. Ceaa e malo O k. Knjižice zastonj. — Preprodavateljem a živnikom rabat. vlm apotekam, sezurno u zlavnom skliacsistu Dohlvn o #» RICHTEROVA ORLOVA APOTEKA u W ELV u.GOR NJA AVSTRIJA; Đ5ĐBITA TRGOVINA ZA Z1VHIŠKČ PROIZVODE 283-6 Nouost! Mayfarthov stroj za izkopavanje krompirja. Izkopalnik ,WELT postavno zavarovan. — Izvenredni uspehi. — Najmočnejše In najsolidnejše sestavljen, dela točno. Posnema človekovo delo. Nemška kmetijska družba ga je imenovala po poskusih ž njim „novost in znamenitost4*. Izmetajoče vile gonijo zobnata kolesa i* litega jekla brez krhkih gonilnih grljelov. Naravna se lahko tako, da se krompir done tja, kam hočemo. Prihrani veliko delavskih sil. Izredno lahko za vleči. Poškodovanje krompirja izključeno. Oddaljenost brazd se da naravnati, tako da bo lahko uporablja „„„jza na redko in gosto posajen krompir. — Zahtevajte posebne cenike o izkopalniku „Welt44 iz tovarne ca kmetijske stroje 273—5 : , p i i« Ph. flayfarth & Co., Dunaj II., TaborstraOa Nr. 71. jlp“, tovarna za lom v Uini-Met 847b-l železniška postaja Puntigam kupuje za najvišjo ceno na drobno in cele vagone I' namizno sadje v zabojih (kištah), kakor tudi odpadla ali otresena jabolka, maline (Himbeeren), brusnice (Preiselbeeren), češplje, čebelino strd i. t. d. --- Kupovalei dobe provizijo. = Sode in potrebno za pokanje dostavi tovarna. pozo m Svinjereja sos-b daje lo tedaj dobiček, če nobena svinja ne zboli. Obeliskove kapljice za svinje 1,SUSSRHOL,, učinkujejo in zavarujejo pred zgubo. To dokazuje tisoč zahvalnih pisem. Izborno sredstvo proti svinjskim kugam. V steklenicah po 1 krono 10 steklenic 8 kron Glejte na varstveno znamko „OBELISK4* in natančno adreso. Lekarna „Pri obelisku" Viktorja Hauserja, prej. P. Bimbacherja Celovec, Kardinalski trg. Vsi, ki se čutijo bolni f posebno oni, ki se jim zapira, ki jih napenja, ki nimajo teka, rabijo z uspehom odvajajoči, prej Gastlov čaj znamka .obelisk* Ta iz najboljših in najzdravil-nejših rastlin sestavljeni čaj je že 50 let izborno domače sredstvo, ki pospešuje prebavo, krepi želodec, razkroja zluz, čisti kri in je tudi pri veliki debelosti zelo izboren. V paketih po 60 u in 1 K. Dobi se v lekarni prej Birn-bacherja, „Pri obelisku" Viktorja Hauserja, Celovec, Knežji trg. Manj ko 4 mali ali 2 velika paketa se ne razpošilja. 303—5 Velika dobrota za živino je, ako se umije s postavno zavarovanim milom (žajfo) proti mobam. I kg po K 5.—. Prežene iz hleva vse muhe, komarje, mušice i. t. d. in torej neobhodno potrebno za vsakega gospodarja. — Claviia zaloga: Dunaj, VI., Ufer- gasse 6. — Tisočera priznanja. -WNMMMMMAMNNMAMmMnMM 289—6 6000 tigrastih odej iz flaoda • • v .1 _ 4 i T _____ - 1A« ni n mi je še preostalo; v 14 dneh moram izprazniti skladišče na odpoved; zato je zadnji «'•«*«. Kdor želi imeti težke, krasno tkane tigraste odeje z barvanim robom, približno 200 c}n dolge za malenkostno ceno K 3*10 komad, naj piše takoj. Ce naroči kdo vsaj 6 komadov, jih dobi po poštnem povzetju pri Jos. A. Mikota, KDniginhof a E. 304—3 Oznanila v „Gospodarskem Glasniku“ dosežejo pri veliki izdaji največjo razširjatev. pi Tovarna mi jo izročila po neki nezgodi več 1000 komadov krasnih težkih flanelastih odej, da jih prodam pod roko; vzorci so najnovejši, modno barve in imajo le skoro nevidne madeže od vode, kar pa nikakor ne brani, da bi se ne mogle porabljati v vsakem gospodarstvu za pokrivanje postelj in ljudij; dolge so 190 cm, široke 135 cm, jako fine, tople in trpežne. Pošiljam jih po poštnem povzetju: 3 krasno flanelaste odejo v vseh barvah in vzorcih za 9 JT, 4 gospodarske odeje za 10 K. Vsak, ki čita to, naj naroči zaupljivo, kajti prepričan sem, da ho zadovoljen. vOton Bekera, c. kr. finančni nadpaznik v pokoju, Naohod (Češko). 334—2 S tem se objavlja, da se bode z ozirom na ukaz štajerskega deželnega odbora z dne 16. aprila 1910, št. 15.488/VII, vršilo dne 3. Ncptcmbrn 1910 ob 8. url zjutraj na živinskem sejmišču v Laškem trgu okrajno ogledovanje goveje živine v zvezi s premiranjem. — Podarile se bodo sledeče premije: a) za bike: 1 državno darilo po 100 kron . 100 kron 1 državno darilo po 90 n . 90 2 državni darili 1 po 70 „ 1 po 60 kron . . 130 1 deželno darilo po 70 2 deželni darili po 50 2 okrajni darili po 30 n 2 okrajni darili po 20 n . 40 2 okrajni darili po 15 n . 30 6) za krave: 1 državno darilo po 60 . 60 1 državno darilo po 50 3 državna darila po 40 1 državno darilo po 30 2 deželni darili po 40 2 deželni darili po 30 4 okrajna darila po 20 n 4 okrajna darila po 15 . 60 c) za mlada goveda: 1 državno darilo po 40 1 državno darilo po 30 2 deželni darili po 20 4 okrajna darila po 15 • . 60 d) za prešlče: okrajna darila . . . 120 Vsota . . 1450 kron K premiranju se bodo dopustila samo goveda, ki so murodolskega plemena, ali zarod tega s svetlim domačim plemenom. Premirani biki se morajo rabiti najmanje jedno leto, premirane krave in telice najmanje dve leti od dneva premiranja za pleme. Za vsako prignano goved se mora imeti živinski potni list. — Biki se morajo prignati v varnem spremstvu. — Živinorejci se vabijo, da priženejo kolikor mogoče veliko goveda, vendar bi bilo svetovati, da se živina slabše vrste pusti doma. MBr Hone« prlgona ob S. url gjutraj. 3, Okrajni odbor Laški, dne 4. avgusta 1910. 344—1_______ 1- Načelnik: Dr. A. Mravlag. s katerim hočemo doseči popolne pridelke, treba pravočasno kalijeve soli za zimska žita in travnike. Fosforjeva kislina in dušeč ne moreta sama nikdar narediti največjih pridelkov. Kaj nit in koncentrirane kalijeve soli pošiljajo vse kmetijske zadruge, podružnice c. kr. kmetijske družbe in zveza gospodarskih zadrug na Štajerskem v Gradcu, Franzensplatz 2. Pojasnila in nasvete o porabi vseh umetnih gnojil daje brezplačno kmetijska posredovalnica kalijevega sindikatanaDun^juVIH/,, Skodagasse 8. 247—W Superfosfate rudninske in živalske, najbolj zanesljivo, izborno in ceno gnojilo s fosforjevo kislino = za vsako zemljo. = Vsebina strogo garantirana. Zajamčen hiter učinek, največji pridelki. 5—12 Za jesenske naseve neizogibno potrebno. Dalje amoiiijalm, kalijeve in solitrove superfosfate pošiljajo tvornice za umetna gnojila, trgovci, kmetijske zadruge in društva. Pisarna: Praga, Prikopy 17. Urejuje Franc Holz, tajnik kmetijske družbe na Štajerskem. — Prevaja na slovensko J. Glonar. — Zalaga c. kr. kmetijska družba štajerska. — Tiska „Leykam“ v Gradcu.