Št. 88.
V Gorici, dne 31. jiKja 1900.
Tečaj XXX.
Izhaja trikrat na teden ? Šestih Udanjlh, in sioer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutranje tedanje opoldne, večerno tedanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom" ob novem letu vred po poŠti pre-jemana  ali  v  Gorici   na dom poŠiljana:
Vsa leto    . ".'„.....-. 18'K 40 h,*lLgld..6'|iO... „
pol leta........6 , 60 ,   ,   .,   3-30
četrt leta.......3,40,   ,   ',    1-70
Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici Itv. 9 v Gorici v tGoriški Tiskarni« A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročila brea doposlnne naročnine »e-ne oziramo.             '   -m-..t    —,.  ..
„PltIM0BEC" izhaja neodvisno od «So5e» »sak petek in stane vse leto 3* K 20 h alt gld. t-60,
«8oča» in «Primoret<» se prodajata v Gorici v to-bakarnt Schwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu.v tobakarni.Lavrenčič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra
SOČA
(Večerno izdanje).
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog in narod!
Uredništvo  :
se nahaja v Gosposki ulici SV 7 v Gorici v I nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 18. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici fit 9.
Dopisi naj se pošiljajo lo uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge redi, katere, ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljaio le upravništvu.
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne
upravništvo.                   ______
*              Oglasi In poslanic«
se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru.
Naročnino In oglase je plačati loeo Gorlen.
»Goriška Tiskarna« A. Gabršeek tiska in zalaga razen «So5e» in «Prhnoroa» Se »Slovansko knjižnico«. katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. —Oglasi v »Slov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstioa.
f Gor. Tiskarna* A. Gabričck (odgov, Iv. Meljavec) tiska in zal.
O abstinenci
v istrskem deželnem zboru.
Pretekli teden smo Culi o abstinenci slovanskih poslancev v istrskem deželnem zboru dokaj glasov, ki so presojali z različnega stališča okolnost, da ta deželni zbor zboruje zopet brez zastopstva Slovanov, to je veČine prebivalstva v deželi. V vseh Člankih in vesteh pa srno pogrešali nekaj, kar je treba na vsaki način v prvi trsti upoštevati, ako hočemo, da prav premotrimo abstinenco, da moremo presoditi položaj v Istri tako, kakor je edino pravilno.
Znano je našim Citateljem, da lani poleti je, bit v Trstu shod deželnih poslancev vseh treh primorskih pokrajin. Sklenjena je bila resolucija o slovanski abstinenci v vseh treh deželnih zborih. Torej so bili poslanci po tej resoluciji vezani na solidarno postopanje,
Letos je bil prišel naš goriški deželni zbor prvi na vrsto, da je zboroval. Kaj srno doživeli v tem zasedanju, je predobro znano. Dr. Gregorčič se je držal sklepa o skupni abstinenci le toliko Časa, dokler mu je to kazalo, tn .Gorica" je naglašala to skupno abstinenco le v sluCajih, ko je bila prilika, udariti po dr. Turni. — Pred otvoritvijo deželnega zbora pa je bil dr. Gregorčič v dogovoru z vlado, % dr. Pajerjem, spravil je svoje kimavce pod kavdinski jarem, pri tem pa pozabil popolnoma na shod v Trstu in na sklenjeno resolucijo. Niti toliko takta ni pokazal, da bi bil vsaj obvestil tovariše v Trstu in Istri o preobratu svoje »politike*.
Naš goriški deželni zbor je zboroval potem v znamenju kapitulacije dr. Gregorčiča pred vlado in Lahi, kar smo ncspodbitno dokazali in česar .Gorica* ni nikdar oporekla. Vlada je imela pri tem, da je spravila naš deželni zbor do »rednih odnošajev*, kaj lahko stališče, in deželni glavar dr. Pajer je mogel neovirano kazati javno in očito, da on z Lahi je neomejen gospodar položaja v naši deželi, ker od strani slovenskih poslancev ni bilo nikake reakcije proti njemu v tem pogledu,  marveč   »voditelj*   dr.  Gregorčič  in
• 18 -
Pomladni mraz.
Novela Svetozara Hurbana Vojanskefa.
Bijankovičeva je bila vsa začudena in deloma omamljena. Njena hči je izrekla naenkrat besede, kakoršnih še ni cula iz njenih Čarobnih ust. Vse bojazni, katere je imela, so se razpra&ile, in to, kar je bilo takd strašno v nepričakovani zahtevi Črnošinskega, je jelo izgubljati svojo grozo. Ona je sedaj prvič videla, da njena hči ni več otrok — toda ob enem je tudi drugače jela gledati na Marico, ne tako kakor doslej, ko je bila za njo samo mila, nedolžna, otročja deklica.
»Nu, ti torej veš to, pa bi se ne protivila>., ?«
»Mati, opustive ta neprijetni razgovor. .. Moram vam priznati, da z učiteljico govorive popolnoma resnobno, kakor se to spodobi odraslim ljudem. Toda ne mislite si o njej nič slabega. Ona vas ljubi, da, obožuje. Čemu me še izprašujete? To, kar vi zahtevate, draga mati, to je za-me zakon!« In znovič jame poljubovatf materine roke.
»Ne, ne. Pomisli sama. Jaz ti morem samo svetovati, ne pa zapovedati... Nemara, da se bo skoro treba odločiti. Bazsodi sama.«
drugi njegovi pokorno za njim so priznavali za pravo vse, kar je storil dr. Pajer, čeprav je pri tem preziral do skrajnosti slovenski narod in jezik. Dr. Gregorčič se je topil veselja ob takih »vspehih* in pomagal je Pa-jerju celo v zapostavljanju slovenskega jezika, ker je pozabil na svojo narodno čast v toliko, da je govoril v zbornici —• laški 1 In kaj takega se je pripetilo pri nas, v našem deželnem zboru, kjer imajo Lahi le enega poslanca več od nas I
Prišel je na vrsto za zborovanje istrski deželni zbor. Nestrpno smo pričakovali, kaj ukrenejo slovanski poslanci. Veseli smo bili, ko smo culi, da vsU-pMo, češ, morda je vendar sprevidela vlada, da treba upoštevati slovansko manjšino v istrskem deželnem zboru, kakor jej pritiče, dasi nam to ni hotelu v glavo, kakor smo se spomnili stališča Lahov, ki trdovratno odrekajo Slovanom v zbornici vsako pravo. Otvorjen je bil deželni zbor, ali slovanskih poslancev ni bilo l Uvideli so pač, da vse sladko besede, katero so culi na Dunaju in v Trstu, so bile lo mamilo, da bi vstopili v deželni zbor, v katerem pa bi ostalo vse pri starem, prav tako, kakor vedno žele Lihi. Deželni glavar Cum-pitelli je povabil sloVtnske poslance v sejo le v laškem jeziku, češ, saj so sklenili, da pridejo, potem je gotovo,4 da se to tudi zgodi, in na tako »malenkost* se ne bodo ozirali. Ali tista laška vabila so pokazala slovanskim poslancem jasno, da v deželnem zboru od strani Lahov ni pričakovati1 nikake spremembe, in niso vstopili, ker ako je vse pri starem, nimajo tam ničema doseči, in baš, ker poprej niso mogli ničesa doseči, so izstopili. Status quo ante je ostal nespremenjen, in današnji dan zboruje istrski deželni zbor le ob navzočnosti Lahov l
Vlada je mislila, da spravi slovanske poslance v Islri v deželni zbor tako lahko, kakor pri nas, kjer je pridobila s prijaznim nasmihavanjem in obljubovanjem zase dr. Gregorčiča, ki je pahnil ostale poslance v deželno zbornico po brezpogojni kapitulaciji; šlo je vse gladko, kakor namazano. Pri istrskih Slovanih pa se je vlada zmotila, kakor smo gori povedali. Koj s početka se je pokazalo, da jej ni mar za dejansko uveljavit Kaj naj razsodim ? Mar imam pravico k temu ? Nikakor! Vi ste moja mati, vi moje vse!..«
»A jaz vsega ne morem znati...«
»Pa znajo to drugi... Mislite mar, da je to kaka tajnost ? Ljudje" vedo vse, zlasti še to, kar se njih ne tiče. Toda, kaj naj storim ?«
Nekdo potrka na vrata. Bil je Črno-Šinski. Marica poskoči, otre si vlažne oči ter se skrije v kdt.
»Ali smem vznemirjati vajino rodbinsko idilo?« vpraša, videč obe" močno ganjeni.
»Oh, prosim, prosim«, odgovori veselo z zvonečim, nekoliko tresočim se glasom Marica z otroškim pogumom, prihitevši visokemu gostu nasproti in hoteča zbežati. Toda on jo pridrži.
»Zdi se mi, gospa, kakor sklepam iz besed vaše hčerke, da ste jo že pripravili. Nisem prijatelj dolgega besedovanja.«
»Ni bilo treba dolgih besedovanj«, omeni mimogrede Marica.
Bijankovičeva stopi h gostu, ter ga prime za roko.
»Vidim, sam Bog mi je polajšal vse. Niti sama ne vem, kako je to prišlo. Strah pred tem, česar sem se bala, je Zginil. Po volji Božji...«
Ornošinski stopi k Marici ter jo prime za roko.
»A tako, smem biti srečen?« Usta so mu trepetala, ko je objel mlado dekle okolo pasu.
Po Maričini glavi je zablisnila naenkrat grozna misel.
Ijenje obljub, danih slovanskim poslancem, marveč da jej gre le za to, da vstopijo, in potem, *„ bodo notri, ne izstopijo kar ria-krut. V ostalem pa se privadijo laškemu nad-vladju — saj so se tudi goriški Slovenci I če so prenašali v goriškem deželnem zboru slovenski poslanci, kjer je le 1 Lah več od njih, radovoljno nadvlado Pajerjevo ter njegovo preziranje in zapostavljanje vsega, kar bi moralo biti slovensko v zbornici, koliko bolj morajo storiti to slovanski poslanci v Istri, proti katerim stoji še enkrat toliko laških!
* Tisti slab vzgled, kateri je dal »voditelj* goriških Slovencev, dr. Gregorčič, s kapitulacijo v zadnjem zasedanju našega dež. zbora, je uplival brez dvoma na vlado, da je le mamila istrske slovanske poslance, jih le klicala k sebi, češ: že pojde tako ali tako, samo vstopite! Pri tem pa jej je plavala pred očmi okolnost, kako lepo po njenih mislih je šlo v goriškem deželnem zboru, in tako naj bi šlo tudi v istrskem. Ali slovensko hrvatski poslanci so se pokazali može, ki niso hoteli iti v nastavljeno jim pust, pokazali so se značaje, s katerimi treba računati, ne tako, kakor z dr. Gregorčičem, Rojcem itd., ki so povdarjali v Trstu solidarnost glede na skupno abstinenco, ali pozneje pustili druge na cedilu ter se udali vladi in Lahom na neizmerno škodo slovenskega naroda.....
Z Goriškega baš, kjer imamo še naju-godnišo pozicijo, bi moral iti dober vzgled po obeh primorskih pokrajinah, ker ako se spremeni položaj na Goriškem, — in tukaj bi bilo upati vendar najprej! — bi uplivalo to na ostali pokrajini le v č jbrem smislu, in vlada bi začela ubirati druga pota, ali slab vzgled, kateri je dal dr. Gregorčič s svojimi pristaši glede na deželni zbor, je pripravil vlado do tega, da je upoštevala istrske slovanske poslance slično kakor njega! Ali, hvala Bogu, varala se je! —S tem dejstvom je obsojena z nova kapitulacija dr. Gregorčiča pred vlado in Lahi, katera ni Škodovala le gpriškim Slovencem, marveč je raztegnila svoj škodljivi upliv  tudi  na brate v  Istri.
Zato mislimo, da smemo sklepati iz tega, da dokler se pri nas ne spremene razmere korenito, naša skupna vlada ne spre-
»Večni Bog!« je zakričala z obupnim, stene presunljivom glasom in sedla na tla pri nogah Črnošinskega, kakor znajo razvajeni otroci, kadar jih hočejo kaznovati.
Verjela je šepetanju sosedov, da velmožni gospod hoče dobiti roko njene matere. Sedaj pa je spoznala, da želi* le njo — njo samo.
IV. Ko se je Marica po velikem ga-nutju in prvi grozi zopet zavedla, "je bilo prvo čustvo, ki jo je prevzelo, globoka, neizrekljiva ljubezen do matere. Videla je jasno, da njena dosedanja ljubezen ni bila nič, bila le navada, bila igrača, da, do gotove mere cel<5 fa-rizejstvo. Sedaj je še le spoznala, da ljubezen do matere je nekaj popolnoma drugega, nikake mačkine solze, marveč velika naklonjenost duše. Vse, kar je bilo pozemeljskega na njeni materi, je izginilo; ostal je samo angelj nekaj nadtelesnega, čisto duhovnega. Ko je, poklonivši se, CrnoŠinski odšel, govore\ da njima samima prepušča odločitev, »brez vpliva svoje osebe«, jo je prevzelo drugo strašno Čustvo: neomejen gnjus do človeka, ki je priletel kakor bomba v tiho bivališče revne vdove. Kar sklel jo je pas, katerega se je dotaknila njegova roka ; pleča, ob katera se je vprl, so jo žgalajrakor ogenj. V mislih se je bila že privadila na to, da bi utegnil postati njen očim, in s takim čustvom ga je tudi pozdravila, ko je vstopil, dasi jo je tudi to veljalo dokaj
meni svojega stališča glede na ostali dve pokrajini, marveč se bo držala trdno goriškega vzorca, kakor ga jo ustvaril »ljubljenec naroda« — dr. Gregorčič v prilog njej in v noprilof. goriškim Slovencem ter sploh primorskim Slovanom l
Dopisi.
V Gorici, dne 30. julija 1900. (Tutti frutti). — Kapitelje; Zakaj peša vera, zakaj zgubeva duhovščina ugled, se širi od dne do dne,
Poslušajte, kaj piše nekdo iz gor k temu, kar je bilo povedano v torek o znanem nuncu-pravdarju i
»Prosimo Vas, odstopite nam najbolj »razdražen« oddelek »Soče«, da v njem ope-remo, ali bolje, molco ogaramo našega »pre-častitega*. Umazan jo tako, da blato kar poka na njem; torej je že skrajni čas, da se lotimo težavnega dela.
Garali smo ga že v raznih škofovskih in neškofovskih vodah, toda te nimajo čistilno moči, da, od tedaj postaja nam le bolj umazan. Spomnili smo se torej mogočne »Soče* in si mislili, če ga ta ne bo, ga živ krst no bo l Torej: v ,Sočo« ž njim na najbolj vetroven kraj, da bodo pljuskali razdraženi »Sočini« valovi na nečiste njegove ude 1 Niti na misel naj Vam ne hodi, da bi ga postavili neopranega na mehko posteljo v uredniškem košu!....
Koncem maja je stal naš gosp. nunček zopet pred sodnijo. Gotovo je imel nujen opravek, porečete, ker je tako zgodaj vstal, tako zgodaj maševal, pustil dve uri šole ter ob jednem še pozabil naznaniti to šolskemu voditelju in šolskim otrokom. »Morda so ga zopet okradli oni trije znani uzmoviči!« Kaj ne ? O ne, ne ^ motite se! Potegoval se je za čast svoje lažnjive Urše, katera ga je ob svojem času rešila, že veste, kako, — sodnij-skih železnih krempljev. Bilo je to tako:
Jeden onih treh znanih uzmovičev je bil klican tistega dne k zaslišanju radi raz-žaljenja časti, ker je bil vrgel umazano vodo čez hišni prag, in je pravični Bog potisnil tačas zamazano dušo v telesu nunčeve Urše
truda. Trudila se je, spoprijazniti se z usodo sirote, ko se njena mati omoži drugič. In vsi ti napori, treba priznati, dosti občutljivi, toda junaško zmagani, so bili sedaj uničeni, in nekaj popolnoma drugega se je prikazalo pred njeno dozorevaj očo ali že dozorelo dušo.
Kako urno se spremeni, ženska! Kako naglo ona prestopi iz detinstva, iz dobe igrač, k polni zrelosti! Toda to se ne zgodi lahko: Duševno pretresenje pri takem urnem prelomu je dosti večje, nego pri moških, polagoma dozorevajoči"!. Minolo je nekaj mescev, in že ni bilo moči niti misliti, da bi Bijankovičeva Marica mogla skakati za bukovim obročem po veliki cesti v mesto.
Bijankovičeva je spoznala, da stvar Črnošinskega je dospela že tako daleč, da bi bilo težko "se vrniti brez sramote... Vrniti bi mu sicer mogla v predalniku zaprte svilnate tkanine in dragocenosti, toda ni mu mogla vrniti tega, kar je učinil, da je očistil madež, ki je visel na moževem imenu. Crnošinski sam pa tudi ni bil človek, ki bi se bi dal za-strašiti s prvimi pojavi razvajenosti mlade deve. On je nadaljeval svoj posel do zrelo premišljenega namena pošteno, potrpežljivo in dosledno. In vse bi se bilo dalo poravnati. Manjkal je samo jeden pogoj. Srca ni imel. Naj govore" kar hočejo o srcu kot o nečem nepo- " trebnem, da, na pozemeljski poti naravnost škodljivem, vendar brez njega ni pravega življenja, niti < sreče, niti človečnosti. Ono ie skrito; težak je pristop do njega ;  ono se ne blišči, ne osleplja
pod curek, da bi se vsaj deloma oprala, kar I sg je tudi zgodilo....                                        |
»Tat je tat; dobro rou je vse; če dru-zega ni, pa  čast!"  Le čudno, da kradejo j naši tatovi tam, kjer nič ni.
Nadzorovati je menda hotel naS nunček malce sodnijo, katera, je tako hudomušna v njegovih pravdah, da bi le-ta, ne sodila krivca premehko ali ga celo oprostila, kakor je to storila z vsemi njegovimi tatovi. — Blamaža! Če sodnija vidi vaše grešno telo pri obravnavi in Ce ve, kateri stranki pripada simpatija vaše grešne duše, gotovo naredi že i pred obravnavanjem zaključek: tu je hudobija 1 AH niste še vedeli tega, g. nune? Zakaj ste se udeležili obravnave, ko vas nobeden ni klical tja? Kaj vtikate svoj uitraklerikalni nos povsod? Ali ne veste več, kako ste ga morali nehote prati v Oblazu, oi obravnave domu grede, v ožmeti turšici, ker vam je bilo baje ravnotežje nezvesto?                        j
Ne čutite kazni božje? Raje bi bih doma ostali, zaklepali cerkev in varovali svoje živali, da vam ne utečejo v cerkev," kakor se je to zgodilo — že veste, kedajl Nam se sicer ni zdelo nič posebnega, da smo videli žival pred altarjan, a čudno se nam je zdelo to, da ima roge-, saj frveslne živali nimajo rog I Preidimo h koncu!
Potegovali ste se na , katoliški podlagi" za čast osebe, katera je zmožna na škodo svojega bližnjega storiti kaj takega, kakor je bilo ob svojem času dokazano pri sodniji. Že veste, kaj mislimo — s tistim pričanjem... Ta oseba se vam dopada, kaj ne, g. Jožk? Pa menda se je tudi nekaj bojite? Na »katoliški podlagi* rečem: prav imate ! Pride še«.
4X4= 16, in če deliš 16 s 4, pa dobiš nazaj 4. Torej številka 4! Koliko jih je v Gorici l V vsaki ulici dobiš hišo, zaznamovano s številko 4. Nekdo je iskal v sredo ob uri, .ko vse na svetu sladko spava, samo srce še bedi* — številko 4. V prijaznem hotelu se je bil nasrkal kraškega terana menda iz kleti samega štanjelskega kurata, ki je grozno hud na naprednjake, potem pa je ubra! pot pod noge, šel po ozki ulici mimo hotela .katoliške" tiskarne in »centrifugalne" posojilnice, kjer se ulica malce razširi ali se hitro spet zoži, da šetalca toliko bolj razveseli, ko stopi na tržič, ki nosi ime po samem Vzveličarju! Nič se ti torej, dragi »bravee", ne sme zdeti čudno, ako vidiš, da koraka kedo njegovih »namestnikov* proti tej uiici, četudi »již jedenaeta odbila".... Prekoračil je tržie, prijel za kljuko na št. 4. ter možko vstopil v obširno vežo, odkoder je stopal po »nedolžnih" stopnicah krepko kakor »po lestvi napredka" navzgor. Pogledal je, ,če je zrak Cist", potem pa vstopil v .svetišče". Ravnal se je pač po geslu, da »kar more, to mož je storiti dolžan", in ne samo tisto, »kar veleva mu — stan l* Dobrosrčen je, in vsled ljubezni do svojega bližnjega je stisnil nekemu   drugemu navzočniku  4 kro-
nice v roke, češ, ako hočeš.....Gamera ob-
scura" ga je zavzela v  svoje mehke in trde
kakor razum, toda za to je neprecenljiv dar božji. Nekoliko src& lahko popravi mnogokrat napačne račune razuma.
Toda srca ni bilo. Crnošinski je vzel revno prijateljevo siroto ne le vsled osobnega prospeha, omamljen po njeni svežosti in nenavadni lepoti, marveč z dobrim, resnica, dobro premišljenim namenom. On je hotel tako poravnati stari dolg ter oslajšati si življenje, ki ga je jelo že dolgočasiti. In prisegel je, da izpolni zvesto vse; da za žrtev, ki mu jo prinaša mlada deva njemu, skoraj starcu, podeli jej vse, kar jej more podeliti imetje, njegovo visoko stališče v velikomestni družbi. Obljuboval si je krasno, toplo jesen, ogreto s krasnim solncem, nova ganutja in srečo, katere ni videl pri ljudeh, ki so se oženili z meščanskimi hčerkami. >Preprosto in nedolžno vaščanko je hotel presaditi v svoj stekleni vrtec«
V.    *
.-. »Domu, domu !« T besede je zaslišal Crnošinski, vračaj se petega dne" potem, ko je presadil preprosto vaščanko v svoj stekleni vrtec. Krik je prihajal iz soprogine sobane — toda glasu ni poznal. Hitel je tie ter našel ženo na pol razpravljeno. Sedela je pri mizici; njeni bujni razpleteni lasje so se ji vsipali v temnih kodrih po belem vratu. Pred njo je stala živahna hišna, gledajoča z velikimi, preplašenimi očmf svojo gospodinjo. Marica dvigne proseče svoje roke vstopivšemu naproti.
»O prosim, za božje usmiljenje... pustite, pustite , me domu! Jaz že ne vem, kako se dalje premagovati! Bog vam to povrne...«
tajnosti, »slabo sveča je brlela*.... ko pa je I bil »teh špasov sit", suknja v redu in kolar j na svojem mestu, je zapustil lahek kakor j vetrič »hišo čednosti", spremljan yo drugem j navzočniku, s katerim sta šla lepo na jutra- I njo roso proti Kostanjevici.  Zapeli so fran- j. čiškega samostana mili zvonovi, vabeč verno j ljudstvo k sveti daritvi, solnceje izšlo v vsej svoji  veličastnosti, po  drevju  je  šel lehak trepet, ki je vzbudil tičice iz sladkega noč- J nega spanja. Zapele so, in pele so lepo, aH j jedna se je zdela   .gospodu"   sila poredna, ker tako nekam je  bilo slišati, kakor da bi J pela »vižo* tiste: »Kod si hodil, kje si bil?".... tam v ozadju v šumi pa se je prav I ostentativno  oglašal zlobni kobilar s svojim: .Kje s' pa brv* ?*.... Kaj je bilo na dalje, o i tem viri molče.                                                j
Is bližine Št. Petro, dne 28. jul. — »Sempetrska  zadruga je prava zadrega*, je I rekel neki  zadružni  mešetar; zakaj je mož tako  rekel, ne  veni,  besede njegove pa le utegnejo biti resnične. Kaj pravijo ti razlogi ?
Ustanovitelji zadruge so rekli; da bodo j vkupovali  sadje le od   zadružnikov,  ali   oni kupujejo od vseh in od nobenega. — Dosti- i krat se čaka po dve uri, slednjič pa se mora j peljati svojo robo v Gorico, ker v »zadregi" j imajo zadosti. — Plačila  se  ne  dobi hitro, j ampak  drugi   dan  ali pa naslednje  dneve, I tako, da mora  storiti  vsaki   dve  poti,  tudi taki, ki ima samo eden  koš  robe. — Mno- I gokrat   kupujejo  sadje le dekanovo in od j nekaterih drugih magnatov šempetrskih, tako, I kakor da bi bila   »zadrega*   le za  njih. —¦ \ Društveni ustanovitelji (seveda sami »svedrei"!) so rekli, da oni ne iščejo dobička, ali vendar I plačujejo po  isti ceni,  kakor na  goriškem trgu. In imeli so vendar dobiček, kakor je j dokazal občni zbor dne 27. maja t. 1.            j
O tem občnem zboru je bilo omenjeno j tudi v »Soči" št. 65. Tam je bilo povedano, da so imeli 50% dobička, kateri denar I pa je šel, kdo ve> kam, zadružnike pa in vse obljube Ličanove so potisnili v kot H Gospod kapelan (kranjski »svedre* ?) je rekel, da bo vkupovala zadruga stroje in d. za kmete, ali dosedaj so ostale le same obljube!!
Gospodje! Ako ste res imeti za blagor kmeta, delujte tudi,  ne  samo  obljubovati! »Po vaših delih Vas bomo s<dili!" Ne samo skrbeti za svoj »mežnarski* m kar je še ta- j kih žepov,  ampak  tudi  za   ubogo kmetsko i paro! — Toda od »zadregarjev* kaj takega | nimamo pričakovati I —- Dwi.                         j
Iz Prage, 28. julija 1900. (O  položaju.—O reformi na srednjih šolah. —   O   trgovskih   šolah   na  Morav-l skem. — O učiteljstvu.   —  Razno).! Dr.  Korber ima  vse  polno   svetovalcev, ki j mu skoro vsaki dan z nečim novim  napol- j nijo glavo. Svetovalce  imeti, je  sicer  prav [ dobro, ali pri vsej reči je najtežje  izbrati si od vseh teh svetov  najprimernejše.   Zadnjič I smo naveli   tri   recepte,   danes jim   sledita zopet  dva.   Jeden   je   izšel   v  berlinskem »Bčrsen - Courier-ju",   drugi  v  —   »Pester j Llovdu". Prvi hoče, da se stara desnica ponovi ter da zopet služi vladi kot je dosedaj. Recept  pa   ima   naslov:    »Korberjev   zlati most". Čehi se smelo in prav zelo prijateljski v spodbujajo, da naj  se združijo z dr. K6r- | berjem  ter v družbi z   njim  prekoračijo — ztati  most.  Recept  iz   »Pest.   Llovda*   pa hoče,  da je zdravilo  prirejeno  iz nemških | korenin,  peresec in cvetov. Večina  naj  se naredi iz Čisto nemških strank l Ubogi Korber! I Jeden mu pravi belo, drugi črno.... Da* da, gorje onemu, kdor posluša druge,  ali sam ' nima ničesar, na kar bi se pri razsojevanju j oprl! — Na Češkem   se pa prirejajo tabori, na katerih govore govorniki  samih državno-pravnih strank. Tabori  bi bili  prav prijetni sestanki najrazličnejših  vrat ljudstva, ako bi zopet mej nje ne posegla vlada s svojo neprimerno taktiko. V Sobeslavi n. pr. je prepovedala tabor 1 Čemu vendar kvarjli ljudem zabavo?! In pa govornikom škodovati ? Prav nič moderna ni ta naša vlada, prav nič!!
O reformi učiva na srednjih šolah je prinesla dunajska »Die Wage" v št. 30. prav i lep članek, kateremu jih bo sledila še .cela vrsta. Avtorje iskušeni pedagog Anton Fichten, I gimnazijski ravnatelj v pokoju, ki je služboval na gimnazijah 40 let. Svoje članke torej piše po skušnjah. Zato bi bilo prav dobro, če se naši pedagogi ozr6 na nje ter jih pretehtajo. Mene so nekatere misli v prvem članku kar naravnost presenetile. Fichten je proti vsprejemnim skušnjam za vstop v prvi gimnazijski razred. Pravi, da ima ljudska I šola razsoditi, ali je dečko sposoben za sred-I njo šolo ali ni. Pri  vsprejemnih  skušnjah I
se tega ne zve; pri teh se prav brez koristi muči učence. Iz istega vzroka se izjavlja tudi proti maturi, ali o tem bo pisal še v bodočih člankih natančneje. Razpravlja o učivu v prvih štirih razredih gimnazije. Mnenje njegovo je: prod s prirodopisom, matematiko, geometrijo in zgodovino; ti predmeti naj se uče sistematično in moderno še-Ie v višjih razredih gimnazije. Zgodovina naj se uči po-popolnoma z drugega stališča kot doslej. Proč s številkami ubitih v vojskah, proč z večino brezpomembnih letnic najrazličnejših bojev in prask.
Zgodovina naj pokaže razvoj dogodkov v minulosti. Karakteristično pa Je mnenje direktorja Fichtena o veronauku. Pravi: ve-ronauk bi se imel učiti le v prvih štirih razredih gimnazije. V prvih dveh naj bi se poučevalo zgodbe sv. pisma in pa posebno še evangelij. V tretjem in čelrtam razredu naj bi se pa učilo o nravnostnem nauku (o morali) in o liturgiji. »Sem prepričan", trdi ravnatelj Fichten, »prepričan po dolgoletnih skušnjah, da baš »dokazane" dogme vzbude premnogo nevere v mladih ljudeh". Zgodovina vere pa naj spada kot del kulturne zgodovine v občno svetovno zgodovino. Zanimiv je tudi ta-le izrek na str. 55.: »Die religiosen Gesammtubungen haben laut Er-fahrung keinen Wert*. To se pravi po naše: skupne verske vaje nimajo, kakor kažejo skušnje, prav nobene cene. Fichten navaja izrek nekega znanega pridigarja-jezuita, ki je dejal: »Studenten-und Compagnie-Beichten taugen nichtf", kar se pravi: študentkovske in pa vojaške izpovedi ne veljajo nič.
Meni se ni mogoče v tem-le dopisu natančnejše pečati s članki direktorja Fichtena; hotel sem le opozoriti na nje, ker sem mnenja, da je reforma učiva na srednjih šolah prav krvavo potrebna. Sedanja razredba je prav stara, in bilo bi že Čas, da se nadomesti z novo, z moderno, z napredno. Po-litiške stranke bi morale več paziti na svoje šolske programe. Šola je po življenju naroda jeden najvažnejših činiteljev. Vsega državljanstva, zlasti vseh državljanov-starišev dolžnost je, da skrbe, kako in kaj se uči njihova deca ! Mladež — up bodočnosti! Torej za up bodočnosti, za nadomestilo sedanjosti bi se vendar bilo freba pobrigati malo več nego se to godi. Ravnatelja Fichtena članke priporočam pozornosti interesentov!
(Konec pride).
Domače ns razne novice.
iig. naročnike opozarjamo, da smo že na koncu julija, a veliko jih še meni, da niti januvar ni nastopil. Vsaj sedanja vročina pasjih dnij naj jih spomni, da se varajo in da bi morala biti že davno plačana naročnina za 1. 1900.! — Somišljenike pa spominjamo še posebe, da samo od simpatij »Soča* ne živi! Treba redneje plačevati naročnino!
Promociji. — V petek je bil promo-viran na vseučilišču v Gradcu doktorjem prava g. Ščitomir Dolenc, koncept ni prakti-kant pri poštnem ravnateljstvu v Trstu.
V kratkem bo promoviran doktorjem filozofije na istem vseučilišču tudi pri nas poznati g.profesor Fran Ilešič v Ljubljani.
Smrtna kosa. — V soboto je umrl v Št. Andrežu g. Andrej Lutman, posestnik in bivši večletni starasina, po dolgi mučni bolezni, star 71 let. Naj v miru počival
Vest o umoru kralja Umberta v Gorici. — Raznesla se je takoj včeraj v jutro, kakor so naznali brzojavi žalostno resnico, da je izdihnil italijanski kralj, ustreljen od anarhista Bressifa. Knjigarnar Paternolli je razstavil brzojav v oknu svoje prodajal-nice, vsled česar se je zbiralo celo dopo-ludne premnogo občinstva na Travniku. Vest je šla od ust do ust ter se je komentovala s splošnim presenečenjem in ogorčenjem; ni se govorilo skoro o drugem nego o tem umoru. »II Friuli Orientale" pripoveduje, da so jokali ljudje, dvigali roke, bili vznemirjeni, se živo pogovarjali, poljubovali, da so mogli dati izraza čutilom, katera so prevevala njihova srca ob strašni novici, da je kralj umrl, in sicer ustreljen.
Goriški župan dr. Venuti je odposlal že v jutro kmalu po došli novici tiko-le brzo-javko-sožalnico:
»Eccellenza
Ministre Real Časa
Monza. Compreso da indicibile orrore per 1'atto infante che colpi S.   M. it Re prego Vostra Eccellenza di far conoscere a S. M. la Re-gina la viva partecipazione di Gori z i a al lutto che eolla reggia divide 1'1-talia tutta assieme alla piu sentita ripro-vazione contro la' setta nefasta che armd la i mano del miserabile assassino.     II podesta I                                                 Dottor Venuti".
(Zavzet po nepopisni grozi radi infam-nega čina, ki je zadel Njeg. Vel. Kralja, pro-
sim Vašo Eks.t da sporočite Njen, Vel. Kraljici živo deležbo Gorice v žalosti, katero deli ž njo cela Italija vkupno z zelo občutenim ogorčenjem proti zlokobni sekti, ki je oborožila roko ničvrednega razbojnika.)
Uredništvo  tukajšnjega lista   »II Friuli Orientale" pa je brzojavilo: »Ministro Real Časa
Monza. Oppressi spaventosa, ferale notiza, n o-stro cuore si unisce al cordoglio di tutta It al i a, al lutto della dolce Re-gina, intorno a cui, nel doiore, stringonsi tutti gli spiriti italiani".
(Vznemirjenim po strahoviti novici se združuje naše srce žalosti cele Italije, žalovanju sladke Kraljice, okoli katere se v boju spajajo vsi duhovi italijanski.)
Tudi deželni glavar dr. P a j e r je odposlal brzojavko-sožalnico.
Komentoval pa je včeraj »H Friuli Orientale" taka dejstva z besedami: »Si vide come italianamente pulsino i nostri cuori, come e quanto i ta H a no sia il cuore dei nostri popolani*. (Vidi se, kako »italijansko" bijejo naša srca, kakč in koliko »italijansko" je srce naših dežeianov!).
Razobesili so tudi nekaj črnih zastav, tako »Cooperativa", knjigarna Paternolli, kjer je uredništvo »II Friuli Or,", »Ginnastica". tudi v Semeniški in Gosposki ulici vihra črna zastava. Neka veselica, katera je imela biti včeraj pri Dreherju, je bila odpovedana. Cesar t Gorici?! Za Slovence nI mesta. — V pripravljalnem odboru je 30 mož, Slovenci le 3; v ožjem odboru je od onih treh en sani Slovenec med 12. — Za slovensko d v etretjinsko večino je to dejstvo tako nečuveno žaljivo, da se le čudimo, kako je mogoče, da so oni trije Slovenci (Gregorčič, Tonkli, Berbuc) .sprejeli tako izvolitev. Ker so sprejeli in sodelujejo, jih delamo odgovorne m vse, kar pride! Ako ne razumejo niti zdaj, kaj jim veleva čast naroda, je žalostno dovolj!! — Na pozneje la-mentacije teh gospodov v »Gorici" ne. damo piškovega oreha! »Tiho delovanje* tir. Gregorčiča je pripravilo goriške Slovence do tolike veljave, da ravnajo z nami tako nečuveno žaljivo! Ako hoče tlako delati, slo-bodno mu, ali mi že danes protestujemo proti načinu, kako Klavžarjev gospodar ponižuje slovensko dvetretjinsko večino v deželi I Mi ne pozabimo ničesat
Grozna pretnja. — Komaj je izvršen zločin na italijanskem kralju, že prihaja preko Milanu nova grozna vest, da se pričenja širiti drzni glas o morebitnem novem atentatu! To pač je grozna pretnja. Ne more se reči, da sloni baš na istini, da se izvrši gotovo, ali tudi ne more se reči, da se tt ne zgodi, ko vidimo, da vedno pogosteje sega anarhistiška roka po vladarjih ali po članih vladarskih hiš. Pretnja, ki je prišla v javnost, je pač grozna, in brez dvoma bo iskala anarhistiška roka novo žrtev toliko časa, da jo dobi; dosedanji slučaji nas morejo le utrditi v takih mislih.
Stranka brez discipline. — Mali Klavžar je postal še manjši po svojem članku »kdo slepari*. Ni ga skoro Slovenca v deželi, ki ni odgovoril takoj, ko je videl njegov podpis, da pozna sleparja, ki že dolgo opravlja tako rokodelstvo v deželi. Mi najbrže nekaj naštejemo v — tutti frutti!
V svojem članku se je zagnal v izvrše-valni odbor narodno-napredne stranke, češ, da pristaši niti ne smejo misliti s svojo glavo in čutiti s svojim srcem. V dokaz je ponatisnil ta-le odlomek iz okrožnice s
»Kedarkoli pa se obrne izvrševalni odbor do Vas s kako prošnjo, s kakim naročilom, tedaj ga treba izvršiti brez premisleka: kajti za umestnost ali neumestnost bo odgovarjal zboru vseh zaupnikov*.
Mi odgovarjamo: Tako je! Vsaka stranka se vedno in povsod naslanja na — disciplino. Tako je delala »Sloga" vedno, če tudi je imela včasih večino proti sebi! Zmagovala je le disciplina 1
Kar se tiče narodno-napredne stranke,
ima ta izvrševalni odbor 21 članov in veliko
število zaupnikov. Kar se tu sklene,  morajo
i pristaši izpolniti, če tudi bi imel kdo kakošne
; drugačne misli..., kajti vsem nebo nikdar
I enako ustreženo.  Naj bo sklep še tako
dober, se dobe  vedno  še  ljudje, ki  imajo
drugačne nazore. To je bilo in bo v vseh
časih, pri vseh narodih: torej tudi v naši
stranki! Radi tega pa ne sme stvar trpeti!
Stranka mora nastopati složno do
zadnjega  možal  Ko je nekaj storjeno,
ni časa, da bi vsak pristaš delal po
svoji glavi! Lepa stranka bi bila to i —
Za rekriminacije, za kritiko je čas na shodu
zaupnikov ali drugače  pri izvrševalnem od-
| boru. Zato je tudi rečeno,   da je izvrševalni
I odbor odgovoren  shodu zaupnikov.  Ako so
I člani  odbora   pogrešili,   odgovarjajo   shodu
I zaupnikov,  ki  lahko izvoli  za naprej druge
može, v interesu stranke pa ni, ako somišlje-
I niki delajo vsak po svoji glavi! In zategadel
j zahteva tudi naša stranka — disciplino,
I t. j. nazori in posebni interesi posamičnikov
se morajo ukloniti volji celote! •— Ako Klavžar
j to načelo v »Gorici*   zasmehuje, smeši tudi
I dosedanje »Slogino* stališče, ki je vedno in
I vedno naglašalo — disciplino, brez katere je
I nemogoč vsak   vspeh 1   Toda Klavžarek bi
i menda rad zasejal  neslogo v  našo stranko,
a misli, da se dajo  naši  somišljeniki tako
I lahko speljati na led. Ali vara se hudo, kakor
se vara o tistih  .gotovih znamenjih',  ki so i povod, da je možiček Se bolj predrzen 1 Ta človek nas izziva na — zaslužen  odgovor! Utegnemo ga dati!
Na zdravniški kongres v Pariza, ki bo v prvi polovici meseca avgusta, odide kot I odposlanec zdravniške zbornice za Goriško-Gradiščansko dr. Emil pl. Gre si 6 v Gorici.
Iz Kala na Kanalskem "nam-pT&račajo? | da tam so  ustanovili  opekarno 4 Slovenci, j in ne Lahi,  kakor je Citati v ,Prim. listu". Ti 4 Slovenci so   bratje  Špacapani iz Sem-pasa, ki nameravajo opekarno obdržati, ako še le količkaj sponese.
- Utopil se je v'Usjjfch-'prh-Ajdov5cini 4 leta star otrok; padel je v kad, napoljneno z vodo.                                                             J
Užltnlnske davščine.  —  Iz Vrtojbe smo prejeli tako dopisnico t                             j
^Tukajšnjim  krčmarjem hodi zabijat v glavo neki  strašno  učeni  kljukec  nasprotne stranke, da Gorup daje 72 tisoč za ves dac z mestom goriškim   vred, -1 pa da je prijel I lani samo iz mesta Gorice 80 tisoč, — tako J da mu ostane  cela dežela čisti  dohodek in I še iz mesta  Gorice  8 tisoč, — Če je temu j tako, je  pa  res   ogromni  dohodek,  kojega j je vredno jemati v poštev, in ne Gorupa pod- j pirati. — Toda mi ne verjerno isti osebi. —-Zato se tudi ne udarno*.
Odgovor; Da podjetnik ne dela brez dobička, je samo po sebi umevno; enako tudi, da tak zasebnik, kakoršen je sedanji podjetnik, naredi večji dobiček vkljub raznim olajšavam nego n. pr. deželni odbor.... Saj je znano, da vsako podjetje v upravi kake javne oblasti stane mnogo več nego v rokah zasebnika. Zato oddajajo države, dežele itd. zgradbe vseh železnic, cest„ jajmih poslopij zasebnikom. Zakaj ne bodo gradili vi pa v- j ske železnice v — deželni upravi? Saj še j ceni dobiček podjetja na 300.000?! Zakaj i ne zida državna uprava nove justične palače v Gorici, marveč društvo .Union"? In vendar bo stala 1,600.000!! -• Enaka je s pobiranjem užitnin: državi in deželi bi se morda ne splačalo, zasebnikom pa se!!
»Gorica" se laže, ko trdi, da se mi po-tezamo za dosedanjega podjetnika! O —• ne! Saj prav zategadel smo sprožili misel, naj se vsaj zdaj ustanove — k romarske zadruge, ki bodo imele odločilno besedo pri oddaji užitnin. Vse krčmarske zadruge narede med seboj zvezo, ki bo lahko pobirala užitnin« v svoji upravi ali jih odda v podnajein, kakor bo bolje kazalo. Tako ostane ves dobiček v rokah našega ljudstva! — Kdor govori, rla »Soča« s takim načrtom koga s I e p a r i, je sam Čisto navaden sleparček I Pod člankom »Kdo slepari?" v »Norici* je podpisan —• E. KI a v žar. In to ime pove našemu ljudstvu več nego deset »Sočinih" člankov 1' NI ga imena v deželi, katero je bilo večkrat prekleto nego to; ni ga človeka, katerega nase ljudstvo bolj prezira nego E. Klavžarja. Tridesetletna zgodovina naše občinske avtonomije je polna na vsaki strani samega Klavžarja in njegovega — »delovanja*. Zato je članek v »Gorici* že obsojen s podpisom — E. K lav ž ar.
Z vso odločnostjo pa zavračamo naduto predzrnost tega človečka, s kakoršno se zaganja v narodno-napredno stranko. Kaj si ta deželni uradnik vse upa, presega pač vse meje l Vidi se jasno, da je najboljši sluga Paj»rjev! In ker Pajerjevega režima ne bo še kmalu konec, vsaj dokler je Klavžar v deželni službi, zato tolika predrznost! — Utegnemo prečrtati lepe račune vsem skupaj!!
Oddelek   veteranov   v   Dorubergn
priredi dne 19. avgusta veselico s plesom. Vspored se prijavi pravočasno.
Ne skakaj   v   vodo   na glavo!  —
Zdravniki so dognali, da je v mesecih julij in avgust mnogo ljudi bolnih na ušesih. Preiskava je pokazala, da so si nakopali bolezen s tem, da so skakali pri kopanju v vodo z glavo naprej. Zlasti vojakov oboli mnogo. Zdravniki svare občinstvo, naj ne skače v vodo na glavo, ker se pripeti večkrat, da poči v ušesu mrena. Priporočajo pa plavanje, ker je jako zdravo. S plavanjem se utrdi mišičje, se pomiri živčevje ter se pospušuje pravilno dihanje.
Poziv 1. Klavžarja! — V članku ,Kdo sle pari?* ste sle parili čftatelje, da je šel iz glavnega odbora v Gorici na zaupnike narodno-napredne stranke poduk v. smislu dopisa iz Bolca, priobčenega v »Soči* št. 84. — Mi izjavljamo tu, da ste predrzno in nesramno  lagali!
Da se ne boste zvijali, Vas poživljamo, da si prislužite 1000 svitlih kronic s tem, ako dokažete, da je šel do danes le en <?am poduk, en sam list iz odbora narodno-napredne stranke ali tudi le iz našega uredništva na zaupnike aH krčmarje glede užit-nine, in sicer ne le morda v smislu dopisa iz Bolca, marveč v obče!.... Ako si teh 1000 kron nočete prislužiti, ko vendar vemo, da bi si jih radi privoščili, in ob enem zadali naši stranki zaušnico, bo s tem dognati tudi Vašim somišljenikom dokaz, da ste v bojni službi deželnega odbora — pre-trzno lagali o narodno-napredni stranki! Ako pa javno ne pripoznate, da ste lagali — Vam ostane prišit pridevek, kateri ste si zaslužili.
Dostavljamo se, da bi'ne bilo prav nič čudnega, ako bi bil izvrševali)! odbor tudi res posegel vmes, ali tega  ni storil 1 S tem
je. dokazano, da odpor proti mabinacijam j deželnega odbora prihaja sam od sebe iz 1 ljudstva, ki vidi,kje mu preti škoda! »Soča" I je v tem slučaju le slušala »glas iz ljudstva* i in je storila v tem smislu svojo časnikarsko dolžnosti ~ Uredništvo »Soče*.
Vol ga je pobpdei. — Valent. Pintarja iz Brd je pobodel vol ter ga ranil neverno fia - desivr^Toki;«ttV"90 ga morali prenesti, v bolnišnico.                 '
Najemninski krajcar. — Goriški magistrat letos baje ne bo pobiral najemninskega krajcarja, ker je došlo najvišje po-trjenje za to - pobiranje pozno in osnutek v to svrbo še ni bil izdelan. No, ga pober6 pa drugo leto, kar prizadeti občutijo še znatneje.
Listnica. — G. Andrej Zavadlav v Št, Andrežu! Glede na Vašo prošnjo potrjujemo, da dopisa v št. 85. »Soče* niste pisali Vi ter tudi ne stojite ž njim v nikaki zvezi l
Prt nlkftki rodbini ne bi smeli pogreSatl najboljših dveh ljudskih n domačih sredstev, namreč: Dr. Rosabalzam za želodec in pražko domače mazilo. Ista se dobita .tudi v goriških le-karoaU.
Razgled po svetu.
f Italijanski kralj Umberto — umorjen. — Italijanska roka, ki je morila po Španskem, Francoskem, ki je predlanskim ' zahtevala žrtev iz h tbsburške hiše, tista roka , se je stegnila v nedeljo v Italiji sami po novi žrtvi, po samem italijanskem kralju Umbertu. V nedeljo zvečer se je udeležil kralj v Monzi slavnosti razdelitve premij tekmovalcem pri telovadbi. Po deseti uri, med 101/* in 108/4, je stopil kralj z odra pri slavnosti ter se vsedel v kočijo. Komaj je prišla v tir, je skočil s slavnostnega kraja proti kralju neki človek ter prav v bližini vstrelil trikrat na njega. Kralj je smrtno-ranjen se nagnil na levo stran voza. Kočija je šla v galopu v kraljevo vilo, kjer pa je kralj v malo minutah umrl. Točno se navaja kot čas napada 108/4, čas smrti pa 11 V«*
Morilec se imenuje Angelo Bressi ter je rojen v Pratu na Toskanskem. Na kralja je vstrelil trikrat, in ga zadel vselej v prsi, 1 strel je zadel prav v bližini srca. Morilec je star 31 let. Prijeli so ga takoj na licu mesta, ali kmalu bi ga bila razdražena množica raztrgala, le s težavo so ga privedli vojaki in stražniki v zapor, kjer je bil takoj zaslišan. Priznal je svoje dejanje povsem mirno, ker se mu je lepo posrečilo; pregledali so tudi register anarhistov, ali v istem se ne nahaja ime Bressi.
O smrti kralja je Sel po bliskovo brzo-jav po svetu, posebno naglo pa se je razširil po Italiji sami, ker Umberto je bil pri svojem ljudstvu jako priljubljen. Popularnost si je pridobil ponajveč s svojim dobrim srcem.
Umberto je bil rojen  14.  marca 1844. ter je tako  preživel ves  preobrat v Italiji« v zadnjih desetletjih   ter se tega tudi sam de-| ležil v nemali meri;  oženil  se je 1. 1868. s j svojo sestrično Margerito Savojsko, iz katerega zakona se je rodil kraljevič Vittorio Emanuele. [           Trikrat je  bil napaden  sedaj  pokojni
talijanski kralj. Prvikrat 1. 1878. v Neaplju, kjer ga je rešil Benetto Cairoli, pokrivši s svojim telesom kraljevo, potem 1. 1896., kjer je čudovito odšel napadalcu Acciarito, da ga ni zadel. Do tretjega gre rado. Napaden je bil tretjič, aH v tem slučaju je zločinska roka dosegla, kar je nameravala, kralj Umberto je umrl smrtnozadet iz revolverja italijanskega anarhista Bressija.
Kakor rečeno, pokojni italijanski kralj je bil priljubljen posebno kot človek. Kjerkoli je bila kaka nesreča, je bil poleg, da je pomagal, kolikor je mogel, ko je na pr. svoj čas v Neaplju razsajala kolera, se ni strašil, stopati po bolnišnicah ter tolažiti nesrečne žrtve. I          Truplo kraljevo prenesejo v Rim, kjer
ga pokopljejo v Pantheonu. Kmalu na to se snide državni zbor,   v  katerem  priseže zve-[ stobo na konstitucijo novi kralj Vittorio Ema-I nuele II.
j           Povsodi  po  svetu,  kamor je  dospela
j grozna vest, je vzbudila  vznemirjenje, tako I tudi  na Dunaju, v Budimpešti, v Trstu, na
Reki itd. j           Morilec Bressi je po poklicu tkalec žide.
I Izjavil je baje, da je storil zločin radi tega, j ker se ne strinja z institucijami, katere za-I stopa, kralj. — Ko je zvedel vest o umoru j papež, je ostal za hip zamišljen, potem pa I je vskliknil: Uboga družina 1 Na to je molil I ter odredil črno mašo. I           Kraljici in ministerstvu so izrazili svoje
j sožalje razni vladarji, tudi naš cesar, ter drugi visoki dostojanstveniki. Vsi večji listi pišejo o ranjkem kralju prav simpatično. Vsi laški listi pri nas včeraj in danes so izšli črno obrobljeni.
Danes prisega vojaštvo po celem kraljestvu zvestobo novemu kralju., Na narod je izdalo ministerstvo pos«ben manifest.
Morilec Bressi je priznal preiskovalnemu sodniku, da je prišel v Mon/.o radi tega, da usmrti kralja. Ves čas je miren ter ne kaže nikakega razburjenja.
Srbski kralj Aleksander  se oženi še
tekom tega tedna, predno  začne dvorno 2a-
1 lovanje po kralju Umbertu.   Poroka se izvrši
v kapeli kraljeve palače. Ruska carica je po- ( slala nevesti krasen dijadem z briljanti. Ofi-cijelne zaroke v nedeljo so se udeželi vsi v Belemgradu navzoči poslaniki drugih držav.
Madjarska nesramnost. — Abiturijent-ska veselica, ki se je imela vršiti v Zagrebu, je bila prepovedana v vseh točkah. Na sestanku je namreč .govoril.hrvatski abiturijent Matic & skupnosti hrvatskega in slovenskega j jezika in o prijateljstvu med Hrvati in Slovenci. Ko je imel govoriti o istem predmetu abit. Vodušek, je razpustil zastopnik oblasti shod. Zborovale! pa so šli korporativno k županu, da se pritožijo proti takemu postopanju. Župan je sprejel deputacijo treh odposlancev, in kaj jim je rekel ? Da o d ob r uj e, kar je storil redarstveni organ in je dodal h kratu, da zabranjuje tudi komers in ljudsko veselico in da morajo vsi tujci do jutra za- J pustiti Zagreb, in to ne le slovenski abitu-rijentje, ampak tudi hrvatski. — Pa naj človek ne obupa pri takih odnošajih nad boljšo bodočnostjo Slovanov!
Iz Bosne se, kakor poročajo razni časniki, prav rapidno izseljujejo. Tekom po-| slednjih štirinajst dnij je dobila bosensko-hercegovska vlada 600 prošenj za pase v tujino. In kam se ti ljudje izseljujejo? Mi- I slite, da v Ameriko ? Ne, ampak v — • S i- J b i r i j o. »Hlas Naroda8 poroča, da so se izseliti iz Bosne pred dvema letoma prav mnogi v Sibirijo, kjer prav zadovoljno žive, boljše kot so doma v Bosni. Iz Bosne se
•  izseljujejo večinoma Srbi, kar da mislečemu
•   človeku precej misliti, Bosna je vendar dežela, ki bi mogla rediti in živili še večje število ljudij kot jih je tam dolu. Čemu torej izseljevanje?                                                    I
Družbi sv. Cirila in Metoda so od
1. do 16. julija t. I. poslali prispevkov p. n. gospoda in društva: Tvrdfca Ivan Perdan, od vžigalic 400 K, podružnica v Celovcu 47 K, kaplan P. Švegelj v Kazljah pri Sežani 5 K, podružnica za Beljak in okolico 70 K, moška podružnica na Vrhniki 97 K, kmečka
I posojilnica ljubljanske okolice 10 K, med-gorski pevci in pevke (Koroško) na, predvečer godu sv, Blagovestnikov zbirko 6 K, graški akademiki ob smrti med. Vlad. Škrlja 25 K, posojilnica v Žužemberku SO K, ženska podružnica v Trstu 600 K, trgovec J. Jebačin od kave 100 K, stavb, nadsvetnik Jos. Wilfan v Trstu oh smrti svoje soproge 50 K, županstvo v Kobaridu 10 K, dež, bolnišnice kurat Avg, Skočir v Gradcu ža otroški vrtec v De vinu 60 K, podružnica v Štebnu na Žili 18 K 10 v,, uprav-ništvo »Slov.  Naroda* 375 K, med katerimi
I je 200 K kot dar litijsko-šmartinskih Slovenk
j za god. sv. Blagovestnikoma.
Vojna v južni Afriki. — Brzojavi se, da se je udalo v Forovesburgu 5000 Burov ; 500 pa jih je na potu v Holandijo, kamor jih je pregnal Roberts.
Vojna na Kitajskem. — Ruska banka v Šangaju je dobila od svoje filijalke v Nin-ciangu pismo, v katerem jo  ta  obyešča, da ! je došel tja zastopnik banke v Pekingu, ki je j komaj ubežal Kitajcem, kateri so ga bili že j začeli mučiti. Povedal  je,  da so vsi zunanji J poslaniki  mrtvi;  pred  svojo  smrtjo pa so I lastnoročno ubili  svoje žene  in   otroke. To I poročilo soglaša z onim, ki smo  ga  navedli pred časom.  »Evening Post"  je izdala posebno   izdajo z brzojavko iz Šangaja, ki potrjuje prvotna poročila o klanju  v Pekingu. Glasom te brzojavke je potrdil  neki bankir, ki je došel iz   Pekinga  v  Šangaj dne 25. t. m., da so bila Že 7. t: m. podrta vsa posla-niška poslopja, da pa ne   vL,  je-li  so tujci I ubiti, ali ne. — Kitajska poročila pa pravijo I trdovratno, da so  poslaniki   še živi. Tako je j odgovoril guverner pokrajine Scian-Tung na vprašanje vseh admiralov o usodi poslanikov, j da je dobil   ravnokar  od kitajskega cesarja i poročilo, po katerem so vsi poslaniki živi in da jih kitajska vlada  preskrbuje  z  živežem, j Poročilo ravno iste vsebine je poslal tudi Li-Hung-Cang v Petrograd, in guverner Yuan-J scikai v  London. — Sodi  se,   da  sedaj ni J dvoma o tem, da je bilo poročilo ameriškega j poslanika v Pekingu,  Gonger-ja, ponarejeno. J           Po zadnjih poročilih, došlih v Amster-
dam, se je začelo vstaško gibanje že koncem J preteklega leta; iz Sciantunga, kjer je  naj-1 prvo začelo,  se je razširilo v  pokrajini   Gili J in Tientsin. Podkralji so dali bokserjem prosto I roko.   Ko so se  prikazale  pred  luko Taku J mednarodne vojne ladije, je dovolila kitajska vlada 10.000 bokserjem v Pekingu, da so s» smeli javno   uriti v  orožju.  Vsi  ugovori od I strani poslanikov so bili zaman. V istem času so se začeli tudi  širiti  različni manifesti,  ki so poživljali domačine na boj  proti  tujcem. Kitajska vlada, ki vidi, da se ji ni po-I srečilo,   vsejati   neslogo   med   velevlasti,   se spušča sedaj na grožnje. Ravnatelj kitajskih železnic Leeng je poslal   namreč  v Berolin pismo, v  kojem grozi, da Kitajci,  v slučaju da krene menjnarodna armada proti Pekingu, porušijo ostala poslanišk s poslopja in kitajsko cesarsko plačo. Te pismo ni napravilo t Be-rolinu nikakega  vtisa. Sploh pa ne verujejo tam nikakemu kitajskemu poročilu. Tudi vest, da je vodja ustašev princ Tuan umorjen, ni nikogar razburila, ker se jej istotako ne verjame. Tudi ako bi bila ta  vest resnična, ne bi bila skoraj nikakega pomena glede na položaj poslanikov in bi istim s smrtjo Tuanovo '    bilo bore malo ustreženo.
Belgijski konzul v Šangaju javlja v ' Bruselj, da mu je sporočil  »taolaj"  Sceng,
da so umorjeni vsi misijonarji* v Pao-Ting-Fu. — Tudi laška vlada prepoveduje izvok orožja in streljiva na KitajsLo. — Glede še ne potrjenega umora princa Tuanga piše',. ,Daily Ekpress": Li-Hung-Čang je dobil vest, da je princ Tuan umorjen. V zadnjem času so se razdelili bokserji v dve stranki: prva hoče vreči dinastijo Mandžu in postaviti na prestol dinastijo Mingo; druga pa je hotela imeli cesarjem princa Tuana. V bitki, ki se je Vnela njed obema strankama zunaj Pekinga, so' bili Tuanovi pristaši poraženi, princ Tuan sam pa umorjen.
Kitajska vlada obdrži poslanike kot poroke; ob enem je poklican v Peking princ Li-Hung-čang, da prevzame vrhovno povelj-ništvo nad kitajskimi četami.
Narodno gospodarstvo.
Proti vinski klavzuli. — V Pazinu je bilo v četrtek važno zborovanje proti vinski klavzuli. Zastopanih je bilo 29 slo- -vensko - hrvatskih korporacij Istre. Sklenili so načrt prošnje na cesarja in vloge na mi-nisterstva ter izvolili deputacijo, da jih izroči na določenih mestih. Slovenci in Hrvatje so se izrekli v tej prošnji za brezpogojno odpravo klavzule ter za uvedenje carinskega stavka najmanj 16 K za meterski stot.
Vinska klavzula. - V 206. fit. »Hlasa Naroda" razplavlja neki »Chorvat* o vinski klavzuli. Ne bi omenili te razpravice v »Soči", da nas nista k temu navela dva vzroka. Prvič: dejstvo, da se v čeSkem dnevniku razpravlja stvarno o predmetu, kateri pravzaprav Čehov ne tepe; drugič: zanimivi zaključki, h • katerim je prišel na koncu razprave g. pisatelj. Člankar omenja na početku izseljevanje iz Avstrije in ga primerja z Nemčijo, V Nemčiji se izseljevanje manjša, v Avstriji veča. h, 1890, se je iz Nemčijo izselilo nad 120.000 osob, 1. 1893. nekaj nad 87,000, I. 1894, nad 40.000, a leta 1899. pa jedva nekaj nad 20.000. Pri nas pa? Naj navedemo samo, da se je prve tri mesece letos že izselilo 13,611 osob, mej njimi 15,000 Slovanov. Na to prihaja k vinski klavzuli kot veliki nesreči za blagostanje nekaterih dežel v naši državi. Navaja našim čita-teljem že znane številke o izvozu in dovozu i vina v naSo države. »Molimo se", pile, »kadar pravimo, da so bili vsled klavzule poškodeni vsi vinski trgovci. Če bi temu bilo tako, pa bi ne pošiljali veletržci z vinom peticije na Dunaj, da naj bode vinska klavzula še za naprej nespremenjena.
Prva katastrofa je vinska klavzula za vinogradnike in za male trgovce z vinom, ki so vsled nje popolnoma odvisni dd velike trgovine, ki jim napolnjuje sode namesto s sladkim vinskim sokom z umetno tekočino tovarniško". Vinski pridelek se zmanjšuje. L. 1888, se je pridelalo pri nas vina 9,547.750 hI, I. 1898. 4,224.000 h). Reče se lahko, da 3e v Avstriji popije nad 10.000,000 hI. vina. Pridela se ga pa le komaj nekaj nad 4,000.00)0 hI., uvozi na leto nekaj nad 1,000.000 hI. Vse to vino skupaj čini še-le dobrih 5 mi-I lijonov hI., kje pa se dobi potem ostalih 5 milij. hI. vina ? ! Smelo se more trditi, da se j teh 5 milijonov vina pridela — v tovarnah. Vinogradništvo peša, vinogradi se zanemarjajo, ljudje pa, ki so, sicer v jpotu svojega obraza ali veseli pridelovali zlato kapljico, se izseljujejo. In kaj pravi temu naša vlada? Trtne uši ne vidi, drugih nezgod tudi ne, kar nekako gluha je za vse, saj tako se nam mora zdeti, ko vidimo poleg časovih katastrof še lu — vinsko klavzulo.
Clankar v   .Hlasu  Naroda", narisavši * i razmere v vinorodnih krajih, prehaja na bližajočo se obnovitev pogodbe. Navaja proteste proti vinski klavzuli in nje obnovitvi.   Končuje pa:
,AH vsi protesti bodo zaman, ako ostane
j ogromna večina Slovanov do njih hladna in
ako bode avstrijska vlada še vedno taka kot
je bila doslej, namreč, ako bode še naprej
varovala le koristi  »svojega*   velikega kapi-
I tala. Tu se  zopet vidi ves nedostatek  slo-
I vanske politike, katera se ni drznila na polju
j gospodarskem  priti   niti   tja,   kjer   je   na
J polju   kulturnem   in   poiitiškem.------------
More-H se govoriti o konkurenci z vinom, s pi-I vonu tedaj je to umetno vino in vsled tega j ceneno vino, iz česar sledi: slabo, katerega se je bati  pivovarničtvu. Na konec pa naj že bode tako ali tako; občne gospodarske koristi, ki hočejo, da bi se vse gospodarske žetve, za katere eksistirajc prirodni  pogoji, harmonično razvijale,  kategoriško zahtevajo, da bi naša  država postala zopet  vinorodna, da bi s svojim pridelkom mogla ne le zopet zadoščati lastnim potrebam, temveč, da bi mogla isti zopet izvažati tja, kjer je uživalo našo vino prav dober glas (n. pr. na Francoskem). Zaradi tega je potreba v prvi vrsti, da se vinska klavzula ne obnovi  več ia da  se  sistematično pristopi kakor k regeneraciji opuščenih j in po trtni uši  uničenih in. pokaženih  vino-I gradov, tako k sistematičnemu zakonodajstvu j proti umetnim pijačam. Francoska more biti v prvem, Nemčija in Belgija  pa v  drugem slučaju dobrodošli vzor in primer. Ako ostane j gibanje primorskih Slovencev in dalmatinskih Hrvatov pri  ostalih Slovanih v ti  monarhiji ] brez vspeha, se s tem pokaže zopet, da smo napram ptujini hlapci in napram sebi samim pa zaprti polži".
Mi se popolnoma  pridružujemo  gore-? 1 njem mnenju. Ne samo govoriti o slovanski
skupnosti, ampak pokazati jo v pravem svetlu, ki je v sporazumu perefiih vprašnj, pa bodi na polju gospodarskem, kulturnem ali poli-tiSkem. Vlada se bo potem tudi morala ozirati veC na nas kot doslej. Bodimo odkritosrčni možje, ne pa potuhnjene babe!!!
O obrtnih sodnljah. — Prav pogosto je nahajati v Časopisih, slovenskih sicer ne, notice o obrtnih sodnijah. Čitatelj, nepozna-vaje te vrste sodnij.se Cesto povprašuje, kaj je to, kakšna je vendar ta obrtna sodnija. Zato hočemo danes- malo razmotriti to pri nas Se prav malo znano uredbo.
V  obrti, pa bodi v veliki bodi v malt, sta vedno dve stranki, jedna delodajalcev, druga delavcev. Med tema dvema strankama pa ni vedno min;, sporazuma in jedinstva; nič Čudnega, saj se Se v družini, kjer so samo sorodni elementi, cesto sporeko. Glavni predmet sporom med delodajr.ici in delavci je navadno vprašanje mezde. Za svoje spore se pa te dve stranki ne moreta s pravim zaupanjem obračati k navadnim sodnijam, kajti obe hofieta, da jih sodijo strokovnjaki v njunih zadevah, torej sodniki izmej njih samih. Že v dobah »cehov" so „cehi" prav zelo veliko važnost polagali na to, da so imeli sodniško pravomoč, ker so bili mnenja, da poznavalec razmer boljše razsodi kot pa nevešcak, teoretik. Vsled razvoja sodništva so prišle mej sodnije nove institucije, tako zvane obrtne sodnije. Francoske obrtne sodnije, zvane „eonseils de prod* hommes", so bile še prava slika bivših »cenovnih* sodnij. V prvih časih so imeli baš tako kot pri a cehovskih" tudi pri obrtnih sodnijah glavno besedo le delodajalci. Razredna samozavest pa je privedla tudi delavce k temu, da so se začeli boriti za pravo: biti svetovalci pri obrtnih sodnijah, kratko rečeno: biti priče, kako se njihov spor z gospodarji sodi. In kmalu so si tudi to pravico priborili.
V  Avstriji imamo obrtne sodnije še le par let. Ustanovili so jih po zakonu z dne 26. nov. I. 1896. št. 218. Svrha njihova je, poravnati spore mej gospodarji in delavci, spore mej delavci samimi v jednem in istem zavodu. K njim se je zatekati: 1. v prepirih glede mezde, 2. v prepirih glede nastopa, trajanja in skonfianja delavskega in pa učnega razmerja, 3. v prepirih glede na izpolnjevanje učnega ali delavskega razmerja, zlasti glede na kazni in pa odtrgavanja mezde,
4.  z ozirom na delavsko knjižico, kedaj se izroči, kaj se v njo napiše, ev. ako se noče v njo redno in pravilno davati podpise ali pa, ako se v njo pišejo nepripustne opazke,
5.  v prepirih glede prislušnosti k penzijskim in podpornim blagajnam, v kolikor nimajo tu opravka mirovne sodnije, 6. glede odpovedi in glede obresti od najemnine stanovanj v delavskih domih, v katerih stanujejo delavci ali zastonj ali proti plačilu, 7. v prepirih glede na zahteve, katere so bile postavljene vsled prevzetja kakega skupnega dela. Za delavce se smatrajo: a) mojstri, (ki niso gospodarji sami) delovodje, preddelavci, b) vsi v obrtnem podjetju uslužbeni pomožni delavci z dninarji vred, c) one osebe, ki ne delajo baš v podjetnikovih prostorih, ali delajo zanj, d) pri trgovskih obrtih vse za trgovska posla porabljevane osobe. — Obrtne sodnije so pa še zelo redke. Malo jih je. Te dni so na Češkem ustanovili štiri nove. Razume se, kjer je razvita obrt, tam morajo biti, kjer je pa ta še v povojih, pa delo obrtne sodnije opravljajo na sadne sodnije.
Obrtne sodnije so sestavljene iz predsednika, v slučaju še iz podpredsednika, ki pa sta in morata biti praktična sodnika-pravnika, in katera imenuje roinisterstvo justice, ter iz svetovalcev, katerih polovica je vzeta izmej gospodarjev, polovica izmej delavcev. Število svetovalcev je vedno v razmerju k obrti, spadajoči pod delokrog obrtne sodnij**; te svetovalce se voli na štiri leta, ali tako, da so vsako drugo leto volitve. Vsako drugo leto jih namreč polovica odstopi. Volitve se vrše po določenih skupinah. Volilno aktivno pravico imajo vsi delavci razun učencev, ki so stari že 20 let, pa bodi to moški ali ženske, in ako že eno leto v Avstriji delajo. Pasivno volilno pravico imajo oni, ki imajo seveda tudi aktivno in so avstrijski državljani ter stari najmanj 30 let..
Giavni dobiček od obrtnih sodnij je, da se opravila, spadajoča v njihov delokrog, vrše prav hitro, da imajo mnogo manj for-malnostij kot običajne sodnije in da je sodil ištvo dano v roke obrtnikov in obrtnih delavcev samih. Tožbe in pa protokoli so prosti kolekov.
Veliko korist obrtnih sodnij kakor za podjetnika tako za delavca pozna vsakdo, kdor se peča z obrtnimi stvarmi, eventuelno, kdor se zanima za socijalno stran obrti!
Malo-obrtni kredit. — Vprašanje o malo-obrttiem kreditu je prav zelo važno. Odgovor na to vprašanje se smatra za razrešitev malo-obrtnega vprašanja v obče. Dr. K. Polak, obrtni inštruktor na Češkem, misli, da bi najvspešnejše mogle pomagati malo-obrtniku v tem oziru obrtne zadruge s tem, da bi si ustanovile kreditne zadruge, katerih delokrog bi bil —- delokrog obrtne zadruge. Velike denarne zadruge, hranilnice in posojilnice, ne morejo dobro delovati zato, ker je njihov delokrog prevelik, in vsled tega ne poznajo razmer posameznika. Napredna in čila obrtna zadruga v Košifich pri Pragi si je ustanovila denarno zadrugo za svoje člane, ki je pravi blagor za nje. — Pri nas seveda bi  morali  pa  še poprej ustanoviti podobne
obrtne zadruge, ker jih nimamo. Nekateri naši .narodni gospodarji* se jih boje, češ: potem dobi politična oblast preveliko moč nad obrtništvom. Deloma je to sicer res, ali koristi, katere ponujajo obrtne zadruge, so pa na drugi strani tako velike, da odtehtajo škodo. Po naših mislih bi obrtne zadruge našemu obrtništvu prav mnogo koristile.
Goria ljudska posojilnica
registrovano društvo z omejeno zavezo v Gorici
Gosposka ulica bit. 7, I. nadstropje
v lastni hiši.
-----------mm------------
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni član društva, in se obrestujejo po 4'/« %, ne da bi se odbijal rentni davek.
Posojila se dajejo samo članom, in sicer na menjice po 6% in na vknjižbe po 57»%.
Uradnje vsaki dan od i), do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov.
Stanje hran. vlog leta 1899. okroglo K 1.400.000. Poštno-hran. račun štv. 837.315.
Rojaki, pozor!
Podpisani trgovci jedilnega blaga si štejemo v čast, naznanjati p. n. slavnemu občinstvu, da smo vsled velikega skupnega naročevanja blaga cene zdatno znižali.
Ker naročnjemo vse blago edino le pri slovenskih veletržcih, kakor pri tvrdki M. Truden v Trstu itd., se nadejamo, da bodo rojaki tudi nas podpirali. Blago je izborno ter vedno sveže; potrežba točna.
Odličnim spoštovanjem
Ant. Vereon v Skriljah, Al. Kosovel v Vel. Zabijali, J. Mrcvlje v Sv. Križu, Ivanka Vodopivee v Kamnjah, Fr. Birsa   v   Vrtovinu.   Iv.  »ferkid   v
Dobravljah.
Zeta 1881. y Gorici ustanovljena tvrdka
Ugodna prilika.
Radi preselitve se proda v Komnu za neverjetno nizko ceno dve tikajoči se hiši, (jedna dvonadstropna, druga jed-nonadstropna). Hiši ste bogato m o b 1 ir a n i, z lepim dvoriščem, z dvemi podzemeljskimi kletmi, hlevom, žganjarnico, vodnjakom, z razno kletarsko in gospodarsko opravo in lepo vrejenim vrtom. Poleg tega še 10.437 m3 velik, vzorno vrejeni vinograd, cepljen na ameriški podlagi v rofošk v 2. 3. in 4. letu starosti. Hiši ste jako pripravni za obrt, posebno pa za letovičnike, ter bi donašali z ozirom na neverjetno skromno ceno, velik letni dobiček.
Iz prijaznosti posreduje
Josip ŠtrekelJ v Komnu.
V^arol praščiK,
pekovski mojster Lu sladčičar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
birmance, torte i. t. d.
Priporoča   se  slavnemu  občinstvu   za
mnogobrojna  naročila  ter obljublja solidno
postrežbo po jako zmernih cenah.
**************** Kuštrin Anton
trgovec
z jedilnim blagom
Gosposka ulica 5t. 23. Priporoča svojo  zalogo jestvin in kolonij ali j po jako nizkih cenah.
Ima zalogo vsakovrstnega olja, na vadnega in najfineje vrste cLuka*.
Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 klg. naprej Onljubuje točno lu hitro postrežbo.
3,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča pre& duhovščini in slavnemu občinstva svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voSčeno sveče itd. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvrSuje ' točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tadi svojo S. d.)               tiskarno črk na perilo.               (P. ti.
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 — GORICA — Vio Giardino 8 priporoča
pristna bela In črna vina iz vipavskih, furlanskih,           "t?            vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železuki na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od f>6 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Can« zmtrnt. Postrežba polten*.
•T
Dr. Bosa balzam    Pražko
*m iolodoc
11
-<| Iz lekarna B. FRAfiNEB-Ja v PRAGI [>--
je splošno, že 30 let znano domače zdravilo,
katero pospcSnje tek, olajšuje prebavo inlehko odvaja. Pri rednemu vporabljrmju ojačnje prebavne organe in drži v pravem toku. Velika steklen. 1 Qld.. mala 50 kr. S pošto 20 kr. več.
je staro, najprej v Pragi uporabljevano hiSno zdravilo, katero vzdržuje čiste rane in jih tudi obvaruje  nečistobe  Let*  nblažujofe deluje   na
vro:*ino ter bolečine. V obrokih po 35 in 25 kr. S pošto 6 kr. več.
?
iOZOP I     Vsi deli zaboju
zaznamovani g zraven
natisnjeno   in   zakonito
priznano   zaščitno   znamko.
^
Glavna zaliga: Lekarna B. FRAGIER-ja, c. kr. dvirnega zalagatelja »pri črnim orlu" v Pragi, lato siraita, m viglu Spomersve ulice.
a=
potem v Gorici v lekarnah Cristofoletti, Gliubich, Pontoni in pL Gironcoli. Dnevno razpošiljanje po pošti, — Zaloga v vneli lekarnah Av.stro-O^erske. «"Oj
Nikaka skrivnost ni več
da si vsakdo sam doma napravi brez vsake priprave in težave najfineje likerje po francoskem zistemu s pomočjo ekstraktov, ki stanejo za napraviti po 5 litrov likerjev: Troplnovec, Abslnc, Vermut, Ruski pell-novec, Čeiki liker, Kimal po 80 kr.; Sllvovec, Rum, Časnjevec, Alas, Alpski likar po 85 kr. in Konjak, Benodlktinec, Chartrsuse, Pilzenski liker po 95 kr. Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali po poštni nakaznici; po poštnem povzetju 10 kr. ved.
Vsaki pošiljatvi pridenem navodilo, kako se napravi liker. Preprodajalcem, Če naroČijo več blaga, mnogo ceneje.
Anton Rukavina Trst — Via Belvedere štev. 23.
JI4F1* Izšel je ravnokar "W$M II. zvezek ..Svetovne knjižnice"
MARCO VISCONTI
zgodovinski roman. Italijanski napisal Tommaso  GrossL
Gena: kron 2-40; po poiti 20 vin. več.
Razpošilja
„Coriska Tiskarna" A. Gabršček v Gorici
SeF"* edino proti povzetju ali naprej poslanim zneskom. —jpj|§
Ha zahtevo  pošilja
..Popis leposlovnih in drugih knjig" lastne zaloge zastonj in franko.
-hi Mihael  Potočnik - Gorica •—
Židovska ulica 3 (via Ascoll 3.)    *
VELIKA ZALOGA PEČIJ, VSAKE VRSTE,
iz majoiike in porcelana.
V zalogi so vedno tudi ognjišča vsake vrste,
stavbeni dimniki, ilovnate eevij i. t. d.
vse po najnižjih cenah.
Postavljam ognjišča, poSij in izvršujem vsa v to obrt spadajoča deta solidno in po zmernih eenah.