Za dosledno nagrajevanje po delu
Gradis in velik del gradbincev Ijubljanskega območja bo na III. kongresu samoupravljavcev za-stopal Tomaž Zupančič, strojni inženir v tozdu GE Ljubljana ofcolica. Osnovna vprašanja, ki
Tomaž Zapančič
jih v Gradisu obravnavajo v predkongresni aktivnosti, so do-sledno uveljavljanje načela na-grajevanja po delu, občuten padec realnih osebnih dohod-kov, povcčanje proizvodnje in produktivnosti dela ter zmanjše-vanje stroškov poslovanja.
»Posebno moramo izpostaviti prenizko vrednotenje proizvod-nega dela gradbenih delavcev,« je podčrtal Tomaž Zupančič in dodal, »da bomo s prevrednote-njem proizvodnega dela prepre-čili beg delavcev iz neposredne proizvodnje v administracijo, ki se je zadn ja leta zelo razbohotila. O tem je bilo že veliko napisane-ga, sedaj pa je skrajni čas, da preidemo od besed k dejanjem. Vsekakor je treba na osnovi že izdelanih meril in vrednotenja prispevka vsakega delavca — tudi režijskega — izplačevati osebne dohodke po delu in rezul-
tatih dela ter tako ¦ zagotoviti našim delavcev materialno in so-cialno varnost v duhu dobrega gospodarjenja.«
Tovari Zupančič je še sam mladinec in čuti, da bi delu z mladimi morali posvečati več po-zornosti, aktivnost mladih pa usmerjati sodelovanje pri vseh družbenopolitičnih organizaci-jah.
Gradis se bo prek svojega de-legata vključil v razprave na kongresu s temo Razporejanje dohodka na osebne dohodke v okviru družbenega usmerjanja. Delegat Zupančič pojasnjuje: »Pri Gradisu se vidi, da smo pred desetimi leti zelo visok delež do-hodka (čez 70 %) razporejali na osebne dohodke. V srednjeroč-nem planu 1971/75 smo si med drugim postavili cilj, da izbolj-šamo svojo reproduktivno spo-sobnost tudi s prerazdelitvijo dohodka. Tako smo 1. 1975 do-segli poprečje gradbeništva Slo-venije, 1. 1980 pa tudi močno presegli gospodarstvo Slovenije.
Zato so sedaj naši osebni do-hodki pod poprečjem gradbeniš-tva in gospodarstva Slovenije — produktivnost v Gradisu pa nad poprečjem produktivnosti grad-beništva Slovenije. Že 1. 1980 smo hoteli upočasniti zaostaja-nje rasti osebnih dohodkov za dohodkom. A prav tedaj smo se morali — ko bi lahko (zaradi zelo gospodarnega obnašanja pri raz-porejanju dohodka v preteklo-sti) namenili večji delež na osebne dohodke — podrediti družbeni usmeritvi: večjemu za-stajanju rasti za dohodkom, in sicer za 25 %.
Ko smo razpravljali, zakaj je temu tako, smo prišli do odgovo-ra, da ima pri tem velik delež ne-selektivno delovanje družbenega usmerjanja razporejanja dohod-ka. Zato v Gradisu menimo, da bi morali upoštevati pri obliko-vanju družbene usmeritve vsaj tele osnove pri razporejanju dohodka na osebne dohodke:
2. izhodiščni položaj osebnih dohodkov v dohodku,
2.  najmanj         srednjeročno usmerjanje,
3.  selektivnost glede na 1. in 2. osnovo,
4.  družbeno   sankcioniranje.
Kratkoročna politika pravi-loma ne daje dobrih rezultatov, še posebno, če je premalo ali nič selektivna,« je zaključil pogovor tovariš Zupančič.
C. PAVLIN