DANES V VESTNIKU
Magistra predlagata cenejše ogrevanje stanovanj na Lendavski Str. 6
Uredništvo na obisku v tovarni mlečnega prahu:
DO LETA 2000 PODVOJITI PROIZVODNJO Str. 8-9
Kakšni so zgodovinski temelji občinskega praznika?
Str. 21
Leto XXXVI
St. 41
Murska Sobota 18. okt. 1984
CENA 20 DIN
V pričakovanju velike proslave
Občani narodnostno mešanega območja bomo 21. oktobra praznovali 25. obletnico dvojezičnega šolstva, zato 'bo na OS Bralstvo in enotnost v Prosenjakovcih velika proslava.
Proslave se bo udeležilo veliko gostov. Prišli bodo iz sosednje Madžarske, A vstrije, Italije in SR Hrvatske. Naši gostje pa bodo tudi predstavniki skupščine SR Slovenije. Povabili smo še delegaciji iz pobratenih šol v Gornjem Seniku in Bajdnsenvu.
V kulturnem programu bodo sodelovali učenci, dijaki in cicibani vseh dvojezičnih vzgojnoizobraževalnih ustanov. Proslava bo dvojezična, kar bo dokaz sožitja Slovencev in pripadnikov madžarske narodnostne skupnosti.
Storili bomo vse. da bo proslava slovesno obeležje 25-letnega skupnega dela, učenja in medsebojne pomoči.
Suzana Malačič, 8. r.
OŠ Bratstvo in enotnost, Prosenjakovci J
NASLOV J
Če se bo lepo vreme nadaljevalo, bosta spravilo pridelkov in jesenska setev pravočasno opravljena, pravijo pomurski kmetijci. Ti so že pospravili silažno koruzo, v teh dneh je steklo spravilo koruze za zrnje, dobro pa napreduje tudi pobiranje sladkorne pese. Slednjo so nekateri pridelovalci tudi že pospravili; kmetje bodo s spravilom z nekaj manj kot tisoč hektarjev končali še pred koncem meseca, nemoteno pa teče spravilo tudi v družbenem sektorju. V Kmetijskem gospodarstvu Rakičan, ki ima največ površin s peso, so že pospravili polovico pridelka, spravilo v družbenem sektorju, ki ima s to poljščino zasejanih 1.486 hektarjev polj, pa se bo zavleklo v prvo polovico novembra.
Silažno koruzo je družbeni sektor že pospravil z vseh 600 hektarjev, s siliranjem pa končujejo tudi kmetje, medtem ko se je ta teden začelo tudi spravilo koruze za zrnje. V Kmetijskem gospodarstvu Rakičan jo morajo pospraviti z 2.300 hektarjev, v Ljutomerčanu s 570, v Kmetijskem
V GORNJI RADGONI PROSLAVLJAJO 31. PRAZNIK V ZNAMENJU JUBILEJEV
Ob težavah tudi uspehi
Ves ta mesec potekajo v številnih krajih radgonske občine prireditve, na katerih občani praznujejo 31. občinski praznik v spomin na 15. oktober 1941. leta, ko sta odšla v partizane prva znanilca upora na tem obrobnem delu domovine Franček Pintarič in Jakob Vreča.
,,Kljub splošnim gospodarskim težavam, ki naše združeno delo močno pritiskajo, ne gre prezreti nekaterih uspehov,” je dejal na pogovoru z novinarji, ki so ga pripravili na OK SZDL, Jože Kolbl, predsednik skupščine občine. ,,Čeprav v delovnih organizacijah obresti za reševanje likvidnostnih težav odžirajo vse več dohodka, je bil ta ob polletju za 60 odstotkov višji kot v enakem obdobju lani. Do konca leta pa napovedujejo, da bodo izvozili blaga in storitev v skupni vrednosti 11,5 'milijonov dolarjev in tako uresničili začrtano 20-od-stotno povečanje. V nači občini praktično ne poznamo problemov brezposelnosti. Največji rezultati pa so doseženi v kmetijstvu. V zadružnem sektorju smo izboljšali in zložili čez 1.700 hektarjev, v družbenem pa okoli 1.000 hektarjev polj.”
Korak z razvitimi pa postopoma lovijo, tudi v krajevnih skupnostih. Pred pričetkom je asfaltiranje ceste Biserjane—Rožički vrh, z asfaltno prevleko so odete ulice v G. Radgoni in Radencih, krajani Črešnjevec in Zbigovec so sami z delom sodelovali pri melioracijskih delih. In ko bo v bližnji prihodnosti urejeno še telefonsko omrežje v Apaški dolini, bo celotna občina povezana s telefoni. V Radencih so dobili stanovalci novega naselja sodobno samopostrežno trgovino z bifejem in mesnico DO Mercator-Sloge.
31.	občinski praznik združujejo občani s petimi jubileji. Pred 15
Spravilo in setev brez zastojev
kombinatu Radgona s 470 in v Kmetijski zadrugi Ljuto-mer-Križevci z 200 hektarjev njiv, približno petkrat več koruze pa morajo pospraviti pomurski kmetje.
Sočasno s spravilom pri-
leti odprt most prijateljstva čez mejno Muro s sosednjo Avstrijo je ponovno utrl pot stikom na kulturnem in športnem področju.
Prva srečanja, zvrstila se bodo do konca meseca, že napovedujejo, da bodo poslej postala tradicionalna. Po besedah Marije Sedivy, predsednice OK SZDL, se je 10-letno pobratenje z občino Mladenovac iz SR Srbije že precej razširilo in preraslo zgolj izmenja
0 inovacijah tudi izven dela!
Da je inventivna dejavnost v zdajšnjem gospodarskem trenutku ogromnega pomena, najbrž ni treba posebej poudarjati. Vse več je organizacij združenega dela, kjer se dobro zavedajo, da inovacijski proces ne sme biti prepuščen naključnemu razvoju. Stališča sindikatov o organiziranju in razvijanju inovacijske dejavnosti so s svojo usmerjevalno vlogo prispevali k pravilnejšemu odnosu do vrednotenja dela inovatorjev, raziskovalcev in avtorjev tehničnih izboljšav. Zato je velika odgovornost v združenem delu, da v praksi resnično spodbudijo delavce za inovatorško delo, ki mora biti ustrezno materialno in moralno ovrednoteno. Le na tak način se lahko nadejamo še hitrejšega tehničnega napredka in boljšega gospodarjenja v združenem delu, ki si brez sodobnejše tehnologije ne more utreti poti na trgu.
more utreti poti na trgu.
Akcija raziskovalne skupnosti in občinskega sindikalnega sveta v Murski Soboti, da organizirano spodbujata inventivno dejavnost, je v soboški občini v zadnjih letih rodila sadove. V delovnih organizacijah so namreč več pozornosti namenili praktični inventivni dejavnosti in raziskovanju, marsikje pa so ustanovili razvojne službe in delavce tudi drugače spodbujajo k takšnemu delu. Uspešno se razvija tudi raziskovalno delo v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela. Največ raziskovalcev in inovatorjev, ki so letos dobili nagrade in priznanja, je iz delovnih organizacij: Mura, Panonija, Tovarna mlečnega prahu, LIV Rogašovci in TOZD Gradbenic Pomurje. Ob tem pa je razveseljivo tudi dejstvo, da so se v
delkov pa poteka tudi jesenska setev. Kmetje so že končali s setvijo ječmena in rži, brez zastojev pa teče tudi setev pšenice. Površine, s katerih so pobrali sladkorno peso in pospravili koruzo, so
vo delegacij. Mladenovški zadružniki so navdušeni ob uspehih radgonskih melioracij in založb. Poseben pečat sodelovanju pa dajejo mladi z izmenjavo izkušenj, v bližnji prihodnosti pa bo postavila Avtoradgona v Mladenovcu zdravstveni dom iz zabojnikov. V ponedeljek in torek so v Radencih obeležili 30 let, odkar so v tem zdraviliškem središču ustanovili slovensko sekcijo španskih borcev. Razstavo je pripravil
letošnjem letu v inventivno dejavnost poleg inovatorjev iz organizacij združenega dela vključili t.udi inovatorji, ki delajo na, področju vzgoje in izobraževanja ter delavci v malem gospodarstvu.
Nesporno je, da se je inovacijska dejavnost v zadnjem času izredno razmahnila — tako poklicna kot ljubiteljska. Za področja ustvarjalnosti imamo' veliko samoupravnih aktov, žal pa vse to. ne bo dosti pomagalo, če bodo vodilni delavci v delovnih organizacijah stali ob strani, ko bo govor o inovacijski dejavnosti. Prav vsakoletni 12. oktober — dan inovatorjev nas na slabosti nenehno opozarja, hkrati pa jasno terja, da se konkretno opredelimo do pojma inventivne dejavnosti. Bolj se moramo zavedati pomena inovacij
v glavnem že zasejane, čeprav nekoliko kasni spravilo koruze za zrno, pa ni bojazni, da v Pomurju ne bi zasejali z ozimnimi žiti načrtovanih 17 tisoč hektarjev polj.
L. Kovač
Muzej ljudske revolucije, španski borci pa so gostovali po osnovnih šolah in v srednji gostinski šoli v Radencih z zgodovinskimi urami. Četrt stoletja plodnega dela je proslavil Gasilski oktet, ki ga ves čas vodi Vlado Trdina. Ob 10-letnici.prve izobraževalne kolonije pa je v Seliščih že lep čas odprta razstava slovenskih slikarjev in kiparjev ljubiteljev.
V. Paveo
in v večji meri kot doslej spodbujati inovacijsko in raziskovalno dejavnost.
To ugotavljajo tudi v soboški občini, kjer skušajo kar se da mobilizirati zaposlene, da s koristnimi predlogi prispevajo svoj delež h kakovostnejšemu gospodarjenju. Zdajšnje gospodarske, razmere terjajo od vseh delavcev, predvsem pa od strokovnjakov, da se resnično organizirajo za boljše delo. Časi so pač takšni, da ne gre več samo za to, da delamo, imamo delo in smo zaposleni, ampak da ves čas mislimo na dohodkovno učinkovitost našega dela. Čeprav je včasih resda težka pot od ideje do njene uresničitve, nam to ne bi smelo vzeti poguma. Vsak dober izum, vzorec, model, tehnična in organizacijska' izboljšava ali koristen predlog slejkoprej zagleda luč sveta, če smo v svojih prizadevanjih dovolj vztrajni. Poleg tega pa so marsikdaj napačna mnenja o materialnem položaju inovatorjev, ki so s svojimi koristnimi predlogi veliko prispevali h gospodarskim učinkom združenega dela’ in družbe sploh.
Milan JERŠE
POMURSKI VINOGRADNIKI POSPRAVLJAJO LETOŠNJI PRIDELEK
SONCE DAJE SLADKOR
Lepo vreme v preteklem in v začetku tega tedna je najbolj razveselilo vinogradnike, saj je grozdje v tem času postalo bolj sladko. Čeprav je precej časa kazalo, da bo letošnja trgatev izredno pozna in se bo zavlekla v november, pa so pomurski vinogradniki takorekoč že pospravili zgodnje in srednjepozne sorte grozdja, konec tega tedna pa bodo že začeli trgati tudi pozne sorte.
V ljutomerskem Slovinu, ki ima največ družbenih vinogradov, v Pomurju, so nam povedali, da so že končali s trgatvijo zgodnjih sort, končujejo pa tudi s trgatvijo srednjepoznih, kijih imajo na okrog 60 hektarjih. Pridelki so nekoliko manjši kot lani, zdravstveno stanje grozdja je dobro, slabša pa je tudi kakovost. S trgatvijo poznih sort, ki so na okrog 180 hektarjih, bodo začeli v začetku prihodnjega tedna in računajo, da bodo do prvih novembrskih dni pospravili ves letošnji pridelek.
Trgatev poteka normalno tudi v radgonskih goricah, kjer so že prav tako potrgali zgodnje sorte, zdaj pa končujejo s trgatvijo srednjepoznih sort. Te so imeli na okrog 55 hektarjih, konec tedna pa bodo začeli tudi s trgatvijo v 160 hektarjih vinogradov s poznimi sortami. Poleg zaposlenih v kmetijskem kombinatu so jim priskočile na pomoč še nekatere osnovne in srednje šole ter drugi delovni kolektivi, zaposlili pa so še okrog 35 sezoncev iz Srbije; tako računajo, da bodo ob ugodnem vremenu v desetih dneh s trgatvijo končali. Napovedi strokovnjakov so se uresničile. saj je pridelek za okrog 20 odstotkov nižji od lanskega, pa tudi kakovost je pod povprečjem zadnjih let. Tako se gibljejo sladkorne stopnje pri burgundcu med 13 in 14 stopinjami, traminca med 15 in 16 ter souvignona okrog 13 stopinj, pri radgonski ranini, s katero čakajo na poznejšo trgatev, pa se giblje sladkorna stopnja med 17 in 18 stopinjami. Še slabše bo s poznimi sortami, kjer bo sladkorna stopnja med 1 i in 12 stopinjamZnačilno za letošnji pridelek pa je tudi to, da ima precej kisline, vendar strokovnjaki pravijo, da se bo dalo s skrbno nego in šolanjem tudi letos pridelati dobra vina.
Podobno kol v radgonskih je tudi v kapelskih goricah, Ler končujejo s trganjem srednjepoznih sort grozdja, katerega zdravstveno stanje je dokaj zadovoljivo, sladkorna stopnja pa se giblje med 14 in 15 sladkornimi stopinjami. Pri trganju grozdja zaposlenim pomagajo osnovne šole in srednja gostinska šola iz Radenec, 200 obiralcev pa bo do konca oktobra pospravilo letošnji pridelek z vseh 140 hektarjev vinogradov Vinogradniškega gospodarstva Kapela.
V Ij utomerski kleti so nam povedali, da so že začeli z odkupom grozdja od zasebnih vinogradnikov, vendar med njimi ni pravega zanimanja za prodajo pridelka. K prodaji jih ne spodbuja predvsem cena, kije za srednjepozne sorte od 45 do 50 dinarjev za kilogram, za pozne sorte, npr. rizling, pa 39 dinarjev za kilogram grozdja s sladkorno stopnjo 12,5 stopinje. To so sicer akontacijske cene, ki bodo poračunane pred prihodnjo trgatvijo. Vinogradniki, ki so oddali grozdje lani, so ob sedanjem poračunu dobili še 3 dinarje za vsak oddani kilogram.
L. Kovač
Nova samopostrežna trgovina v Radencih
Darilo stanovalcem novega naselja
Trgovci' Mercator-Sloge so ponovno poskrbeli za pridobitev ob radgonskem občinskem prazniku. Tokrat so z novo samopostrežno trgovino in mesnico ter bifejem »obdarili« stanovalce novega naselja v Radencih. Na 550 kvadratnih metrih prodajalnih površin bodo poskrbeli za boljšo preskrbo tega dela Radenc z osnovnimi živili. Sodoben Marlesov objekt je stal 45 milijonov dinarjev,
uaK preo vnodom v novo trgovino pa so prerezali v torek. Objekt v Radencih je nov dokaz skrbi domače trgovske delovne organizacije za razvejanost trgovske mreže in nudenja boljše oskrbe v celotni občini. Pri Mercator-Slogi so z novo pridobitvijo razvejano mrežo trgovin v posameznih krajevnih skupnostih zaključili, potrebujejo pa še sodobnega objekta v Vidmu ob Ščavnici. Vn
Vse občane vabimo na slavnostno otvoritev spominskega doma borcev in mladine ter spomenika NOB na Vaneči 20. oktobra 1984 ob 10. uri.
Skupščina občine in družbenopolitične organizacije občine Murska Sobota
aktualno doma in po svetu
Odličja, orožje in uniforme z oznakami nacističnega tretjega rajha so predmet trgovine v ZR Nemčiji, kakor tudi v ZDA, piše zahodnonemški tednik Stern. Na sliki je zbirka takšnih rekvizitov, med katerimi ne manjka niti jedilni pribor neke nacistične glavešine:
Kanal Jadran— Donava
Ideja o povezavi Jadranskega morja z Donavo je stara že več kot sto let. Pred štirinajstimi dnevi so jo obnovili na mednarodnem simpoziju v italijanskem Gradežu, nedaleč od Trsta. Strokovnjaki iz Italije, Jugoslavije, Avstrije, ZR Nemčije, Madžarske in Češkoslovaške so preučili možnosti za izgradnjo prvega dela kanala do Ljubljane. Celoten kanal naj bi tekel od italijanskega Tržiča do Bratislave. Po predvidevanjih italijanskih strokovnjakov bi bila vrednost projekta večja od 3200 milijard lir. Projekt je tehnično izvedljiv in tudi gospodarsko upravičen, zanj pa. se najbolj potegujejo Italijani.
Namesto beograjskega pisma
Le četrtina zdomcev
sl V okviru programa Mar-E plan so v ZR Nemčiji anketirali 1.000 grških, italijan-Rskih, jugoslovanskih, španskih in turških delavcev, ki so na začasnem delu v tej n državi. Vzorčna anketa je " pokazala, da namerava od j? 4.5 milijona teh delavcev H ostati v ZR Nemčiji le četrtina. večinoma tisti, ki so si rustvarili družino v ZRN.
Večina delavcev (štiri peti-
podvigov v svetu (če odmislimo vojaške zadeve) so se lotili na Nizozemskem. Odkar je pred dobrimi 30 leti to deželo preplavilo morje in povzročilo ogromno gmotno škodo in terjalo 1.850 človeških žrtev. so Nizozemci vložili veliko denarja in truda v izgradnjo sistema obrambnih jezov in branikov, ki naj bi za vedno onemogočili podobno katastrofo. Ta čas so pred tem. da svoj veliki gradbeni podvig končajo in v boju z morjem za zemljo, po čemer Nizozemska slovi po vsem svetu, zabeležijo še eno pomembno zmago.
Dokončujejo namreč Delta plan, kot so vso zamisel na-zvali. Z dograditvijo 62 ogromnih železnih zapornic 5odo načrt končali in dosegli varnost pred morjem za zelo gosto naseljen predel, na katerem živi okoli 4 milijone ljudi, hkrati paje na voljo tudi
Zrezki z antibiotiki
Iz nekega doma za ostarele v Belgiji so pred nedavnim veni sami noči odpeljali v bolnišnice dvajset ljudi — sedem jih je umrlo. V Veliki Britaniji je zaradi zastrupitve z mesom umrlo 16 ljudi, v neki vlakovni kompoziciji v ZR Nemčiji pa se je zastrupilo 160 potnikov.
Pri evropski gospodarski skupnosti so vsem svojim članicam priporočili poostreno kontrolo v klavnicah in celo v velikih industrijskih hladilnicah. V zrezkih so namreč našli nevarne bakterije.
Nekoliko hitra in površna kontrola je ugotovila, da pride v belgijske klavnice vsako drugo govedo »preparirano« z najrazličnejšimi zdravili in antibiotiki, kar predstavlja neposredno nevarnost za tiste, ki to meso jedo (več o tem na 24. strani)
ne) je pripeljala s seboj v ZRN tudi družine, 10 odstotkov jih ima v domovini zakonca (moža ali ženo), 16 odstotkov pa tudi otroke. Več kot polovica anketiranih si ne želi pridobiti državljanstva v ZRN. tudi če bi si ga lahko, ker ne želi izgubiti stika z družino, starši in znanci v domovini, večina pa tudi ne želi izgubiti državljanskih in drugih pravic v
Morju »ukradli" zemljo
nekaj obdelovalne zemlje. Tako bo lep del nizozemskega prebivalstva bival 15 metrov pod nivojem morske gladine.
Vsa gradnja bo stala približno 4 milijarde dolarjev, pri tem pa bo šla dobra polovica za branik Oosterschelde. ki se razteza okoli 5 kilometrov v dolžino. Sestavlja ga 62 gigantskih betonskih stebrov, od katerih tehta vsak blizu 20 tisoč ton.
Lovci razburjajo sosede
Avstrijska socialistična stranka se je končno odločila za nakup 24 lovcev prestreznikov, o tipu teh letal pa bodo odločali decembra. Izbirali naj bi med ameriško, švedsko, francosko in britansko ponudbo, največ zagovornikov pa ima menda britanski,,lightning,” ki ga uporabljajo v Saudski Arabiji, vodijo pa ga izključno britanski piloti.
Malo je pojmov, ki se v tem žasu pogosteje slišijo v naši javnosti, kot je pojem odgovornosti. Vsepovsod ugotavljajo pomanjkanje odgovornosti; ni odgovornih za obnašanje v preteklosti, ki nas je pripeljalo v današnji nezavidljiv položaj — zlasti v gospodarstvu — pa tudi na drugih področjih, piše v Naših razgledih Janez Smidovnik. V tem sestavku bomo naredili skrajšan povzetek omenjenega pisanja, ki nosi naslov: Politična odgovornost ,,Razdr zavij ene države.”
Problem odgovornosti za stanje v družbi in za njen razvoj je temeljno vprašanje vsakega političnega sistema in je zato v osnovnih potezah tudi pri nas urejeno v sami ustavi. Tako kot v vseh sodobnih državah je za stanje v družbi odgovorna vlada, pri nas izvršni
Preveč žitaric
Dobra letina skrbi nekatere zahodne gospodarstvenike, ki pa verjetno ne razmišljajo o tem. da v času, ko daje ameriška vlada farmarjem denar za to. da zmanjšajo površine posejane z žitom, še vedno umira vsako leto 40 do 50 milijonov ljudi od lakote, približno 400 milijonov pa ni nikdar sitih.
V letošnji svetovni trgovini z žitom računajo kar na 7 odstotkov manjši izvoz pšenice kot v rekordnem letu 1981. kljub temu pa bo pro-
domovini. Skoraj dvajsetina zdomcev se namerava vrniti v domovino v kratkem, najkasneje do pomladi 1985. Okrog 29 odstotkov anketiranih turških. 22 odstotkov jugoslovanskih in 20 odstotkov italijanskih delavcev je navedlo kot največjo težavo pri bivanju v tujini sovražen odnos domačinov do tujih delavcev, manj težav pa imajo.v delovnem okolju s sodelavci — domačini.
Seveda se mnogi sprašujejo. ali se ves podvig splača. Ce je sploh mogoče ovrednotiti varnost pred poplavami, ki jo Nizozemci najverjetneje ocenjujejo- povsem drugače kot drugi, potem za ekonomski izračun ne ostane dosti, kar bi govorilo v prid velike gradnje. Najbrž s številkami ni mogoče izraziti nekaterih velikih podvigov.
SirŠa avstrijska javnost nameravanim nakupom zadovoljna. Z neko anketo
svet. To pomeni, da ustava v svojih določbah predpisuje, da nosijo naši izvršilni in upravni organi tž-ko odgovornost kot jo imajo drugod po svetu vlade in ministrstva, ki razpolagajo z velikimi poblastili in tudi z velikimi sredstvi, s katerimi lahko učinkovito reagirajo na neugodne pojave na kateremkoli družbenem področju, tudi preventivno, da do takšnih pojavov sploh ne pride (energetske krize, zmede v preskrbovanju itd.) Stvari morajo imeti kratko malo ,,v svojih rokah”.
Problem je v tem, da naši izvršni sveti in upravni organi na večini družbenih področij ne razpolagajo s takimi poblastili, pa tudi ne s takimi sredstvi. Čeprav prevladuje v naši javnosti vtis, da je naša državna uprava (ki se navadno podcenjevalno označuje kot
dane na tuje trge približno toliko kot leta 1983. To pa kljub temu, da so v ZDA poželi 69 milijonov ton pšenice oziroma skupaj 238 milijonov ton žita ali kar 25 odstotkov manj kot leta 1983. V deželah zahodne Evrope pa imajo letos rekordno žetev 65 milijonov ton. Farmarji z bogatega svetovnega severa Kanade, ZDA Ter Zahodne Evrope bodo letos pridelali skupaj 155 milijonov ton te osnovne hrane, medtem ko sodelujejo v svetovnem izvozu pšenice kar s 4 petinami. Letos bo visok pridelek tudi v Avstraliji — 22 milijonov ton, ter v Argentini — 12 milijonov ton,' medtem ko bodo v Kanadi poželi 21 milijonov ton pšenice ali 3 milijone ton manj kot lani.
Svetovna žetev pšenice se giblje med 450 in 470 milijoni ton. vendar pa količina pšenice. ki pride na svetovni trg, stagnira. Številne države v razvoju, ki so pred leti v času zaletave industrializacije zanemarile kmetijstvo, so uvidele, daje prehrana z lastnimi pridelki osnova nadaljnjega razvoja in tako je na primer Kitajska letos pridelala kar 81 milijonov ton pšenice (še leta 1982 60 milijonov ton) in je dosegla tudi ameriški hektarski donos.
NAJHpJŠI NAPAD NA VLADO
Bombna eksplozija v brightonskem hotelu pomeni najhujši napad na britansko vlado v tem stoletju. Zadnji britanski premier, ki so ga ubili, je bil Spencer Parceval, ki ga je leta 1812 v preddverju skupščine ubil neki duševni bolnik. ■
Margaret Thatcherjeve doslej še nihče ni poskušal ubiti, čeprav je na njen naslov, kakor tudi na naslove drugih ministrov, prihajalo več pisem z razstrelivom, odkar so konservativci leta 1979 prišli na oblast. V vsakem od teh primerov so eksploziv pravočasno odkrili.
Z železom prot i premogu
Že sedem mesecev trajajoča stavka britanskih rudarjev stane britansko gospodarstvo 1,5 milijarde funtov. Ker pa ni videti konca sporu med konservativno vlado Margaret Thatcher in radikalnim sindikatom rudarjev, bo »cena« te stavke nekje med 2,5 in 3 milijardami funt šterlingov.
Posledice stavke čutijo vsi zaradi 10-odstotne podražitve električne energije, višjih davkov in zmanjševanja socialnih dajatev iz proračuna. »Železna lady« namerava zlomiti upor rudarjev in s tem nekoliko zavreti splošno sindikalno gibanje, toda enako mislijo tudi rudarji. ki jim je pred desetimi leti uspelo vreči' premiera Edwarda Heatha.
državne subvencije, ki bodo znašale letos okoli 750 milijonov funt šterlingov.
administracija) preobsežna, in da se vsepovsod vmešava v družbena dogajanja pa je — razen na področjih t. i. policijske uprave (notranje zadeve, ljudska obramba, pravosodje, carina itd.) — prav nebogljena, in se po svojem
možnosti za neposredne intervencije, se v njej začne uveljavljati organizacijska zakonitost, ki je v tem, da pristojni upravni resorji izgubljajo stik s terenom. Logika takega položaja vodi do upadanja strokovnosti uprave; taka uprava ne privlači več razboritih kadrov, zlasti ne tehničnih, zato se začenja izgubljati v ,,administriranju”, dogajanja na terenu pa gredo svojo pot. Absolutno premoč v procesu odločanja dobiva politika, in sicer tudi v strokovnih vprašanjih.
(Konec prihodnjič)
globus
BONN — Po podatkih demografskega instituta v Al-lensbachu je med zahodno-nemško mladino 18,6 desnih ali levih skrajnežev. Frankfurter Allgemeine Zeitung ugotavlja, da so ti podatki osupljivi.
MADRID — Časopis Dia-rio 16 trdi, da so bile v sovjetski podmornici, ki je 19. septembra trčila v bližini Gibraltarja v neko sovjetsko trgovsko ladjo, tudi atomske glave, zaradi česar bi lahko prišlo do katastrofe.
WASHINGTON - Med ZDA in Belgijo je prišlo do zaostritve odnosov, ker ZDA zahtevajo, naj Belgija ne gradi nuklearne elektrarne v Libiji. Po mnenju ameriške administracije bi se Libija s tem približala atomski bombi.
BUDIMPEŠTA — V Paksu na jugu Madžarske so odprli drugi agregat jedrske elektrarne z močjo 440 megavatov. To je prva madžarska jedrska elektrarna, ki jo gradijo ob pomoči SZ.
RIM — Na otoku Vulcan je začela delovati največja italijanska sončna elektrarna z močjo 80 kilovatov.
BONN — Zahodnonemško protijedrsko gibanje bo v soboto sestavilo 210 kilometrov dolgo »človeško verigo« v kateri naj bi sodelovalo 200 tisoč ljudi. »Človeška veriga« bo povezala Duisburg v industrijskem Porurju z mestom Haselbach v bližini Wiesbadena.
letih uspelo ' zmanjševati državni proračun in zbiti inflacijo od 18 na 5,2ostotka. . Toda istočasno se je povečevalo število nezaposlenih od 6.3 na 12,6 odstotka. Zaradi omejevanja socialnimi dajatev so se stroški dela v enoti proizvoda zmanjševali. večal pa seje dobiček kapitala. kar je popolnoma v skladu z ekonomsko filozofijo britanske konservativne vlade.
V primeru rudarskih stavk gre očitno za spopad dela s kapitalom in v tem spopadu rudarji nimajo prevelike podpore javnosti, ker je očitno, da je rudarstvo kot »tradicionalna« gospodarska panoga, ki je bila nosilec industrijske revolucije, pod udarom znanstveno-tehnič-ne revolucije. Podobno kot britanskim, se dogaja tudi ostalim zahodnoevropskih rudarjem.
STRAN 2
VESTNIK, 18. OKTOBER 1984
OTVORITEV NOVE PROIZVODNE HALE TPO RADENSKE
KOMENTAR
Neposredni prispevek k stabilizaciji
V petek dopoldne je 290 delavcev Tovarne polnilne opreme Radenske proslavilo 31. praznik občine Gornja Radgona z otvoritvijo nove proizvodne hale, ki so jo v sedmih mesecih zgradili s pomočjo številnih kooperantov delavci mariborskega Stavbarja. Celotna vrednost naložbe znaša malce manj kot 117 milijonov dinarjev, v novem obratu pa je dobila prostor proizvodnja vgradnih elementov, podsklopov, sklopov, rezervnih delov in servisne dejavnosti, prototipna delavnica, razvojni oddelek ter oblikovalno dokumentacijski center.
Kot je dejal ob otvoritvi slavnostni govornik France Popit, predsednik predsedstva SR Slovenije, je nova proizvodna hala, ki bo omogočila boljšo izrabo strojne opreme, bistveno večjo proizvodnjo, večji devizni iztržek in nova delovna mesta, tesno povezana z edino pravilno usmeritvijo delavcev Radenske — iskanju novih programov. »Skrb za kakovost proizvodov, spoznanje, da kaj velja le iti v korak s tistimi, ki v svetu nekaj pomenijo, živ ustvarjalni nemir, vse skupaj pa oprto na moč delavcev in samoupravljanje je tisto, kar je ustvarilo iz Radenske ne le enega izmed nosilcev razvoja Pomurja, ampak tudi delovni kolektiv, ki s svojim znanjem in izkušnjami spodbuja delavcem zaupanje v njihove sposobnosti in trdne perspektive. To, za kar si prizadevate,« je poudaril Franc Popit v nagovoru zbranim delavcem in številnim gostom, »je neposredno uresničevanje nalog ekonomske stabilizacije.«
V Radenski so začeli s proizvodnjo rezervnih delov polnilne opreme pred 10 leti, pred petimi pa so se na osnovi dolgoročne kooperantske proizvodnje s partnerjem iz ZRN odločili za lastno proizvodnjo. V letu dni je zrasla nova tovarna polnilne opreme, najmlajša izmed osmih temeljnih organizacij v DO, v
štirih letih pa se je ta tozd uveljavil kot prvi in edini jugoslovanski proizvajalec, ki je zaključil razvoj celotnih polnilnih linij za polnjenje različnih tekočin. Že nekaj časa se stroji te tovarne po kakovosti in izvedbi enakovredno kosajo s tovrstnimi izdelki iz razvitih zahodnoevropskih proizvajalcev, kljub njihovi neprimerno daljši tradiciji. V tem času so prodali domačemu trgu 38 pralnih strojev in 18 linij različnih zmogljivosti in za različne tekočine in mu tako privarčevali 11 milijonov dolarjev. Obogateni z izkušnjami in znanjem pa so prodrli na številne tuje trge. Pri tem dajejo v TPO še posebej velik pomen sodelovanju z neuvrščenimi državami, s katerimi ustvarjajo most za prenos tehnologije iz razvitega severa na nerazviti jug.
V Tovarni polnilne opreme Radenske predvidevajo, da bodo do konca leta ustvarili 870 milijonov dinarjev celotnega prihodka, od tega več kot tretjino z izvozom. Z novo proizvodno pridobitvijo so sklenili tehnične možnosti za proizvodnjo polnilnih linij in poslej so sposobni oskrbovati celotno jugoslovansko tržišče tudi z rezervnimi deli. Zato so enotni, da gradnja novih tovrstnih zmogljivosti in s tem podvajanje pri nas ni potrebno.
V. Paveo
V letu dni nova tovarna polnilne opreme ...
Slovensko gospodarstvo na Madžarskem
Od 25. do 28. oktobra bo v Zalaegerszegu v sosednji Žalski županiji tradicionalna razstava slovenskega gospodarstva. To bo četrta tovrstna predstavitev pri naših sosedih, ki je izmenjaje enkrat v središču žalske županije in naslednje leto v Szombathelyu v Železni županiji. Prijavilo se je 34 slovenskih organizacij združenega dela, med njimi nekaj stalnih udeleženk, precej pa je tudi novih, na primer Slovenijales, Marles,
Rog ind drugi. Zastopanost je pestra — od kemične, lesne, tekstilne, elektrotehnične, prehrambene industrije itd. Udeleženke bodo imele na voljo 250 kvadratnih metrov razstavnega prostora v kullur-no-mladinskem centru v Zalaegerszegu. Glavni organizator je tudi tokrat slovenska gospodarska zbornica, za tehnično izvedbo pa je zadolžena SOZD ABC Pomurka.
ib
Priznanja za kakovost
Soboška Tovarna mlečnega prahu že dolgo slovi po kakovosti svojih proizvodov, to pa potrjujejo tudi številna priznanja, kijih je ta delovni kolektiv prejel v zadnjih letih. Komisija beograjske mestne konference potrošnikov, ki vsako leto ocenjuje kakovost prehrambenih proizvodov, je Tovarni mlečnega prahu letos že drugič dodelila kipec Zlatega zmagovalca Beograda. To priznanje podeljujejo proizvajalcem, ki za stalno kakovost dobijo največ priznanj za svoje proizvode, ki jih prodajajo na lem tržišču.
Visoko kakovost proizvodov Tovarne mlečnega prahu pa potrjujejo tudi priznanja, ki so jih v zadnjih dveh letih prejeli na sejmu v Novem Sadu in na razstavi Mleko v Mariboru. Tu so prejeli priznanja za mleko v prahu, za kondenzirano in evaporirano mleko in za maslo.	L. Kovač
Oh, te večne ekonomske stanarine
V zdajšnjih zaostrenih gospodarskih razmerah postajajo tudi stanarine vse izrazitejši problem. Cena stanarin se namreč nenehno povečuje in že postajajo precejšen strošek v družinskem proračunu. Po drugi strani pa vemo, da so prizadevanja usmerjena v prehod na ekonomske stanarine, ki naj bi začele veljati čez približno tri leta. Da bi lahko pokrili vsaj stroške enostavne reprodukcije, bi po nekaterih podatkih mo-, rale biti stanarine višje za 300 do 400 odstotkov. Toda za zdaj je to samo vizija, da bomo tako imenovane ekonomske stanarine v družbenih stanovanjih začeli plačevati leta 1987. Ob sedanjem realnem standardu je namreč to nemogoče pričakovati, čeprav je tudi res, da se stanarine zadnje čase vztrajno povečujejo. Mnogi so bili neugodno presenečeni nad nedavnim povišanjem cen stanarin, kljub-temu, da so se podražitve že nekaj časa napovedovale.
Tako so v radgonski občini s 1. avgustom letošnjega leta višje za 35 odstotkov, s čimer pa pokrivajo le nekaj nad 51 odstotkov prave ekonomske stanarine. Zbrana sredstva so seveda 'komajda dovolj za enostavno reprodukcijo. Sicer pa je v to plačevanje stanarin zajetih nekaj čez 1300 lastnikov družbenih stanovanj. Konec letošnjega septembra so imeli na spisku 385 dolžnikov za plavanje stanarine v mesecih juliju, avgustu in septembru, pri čemer je bilo nekaj stanovalcev dolžnih za vse tri mesece, drugi pa za enega ali dva. Kot so nam povedali v Ljutomeru, so pri njih stanarine od 1. septembra letos višje za 40 odstotkov. V ta način plačevanja je zajetih čez 700 stanovanj v ljutomerski Občini, kjer prav tako ne manjka dolžnikov. Podobno ugotavljajo tudi v lendavski občini, kjer imajo 860 stanovanj v družbeni lasti, stanarine pa so od 1. septembra letos višje za 30 odstotkov. Po najnovejšem izračunu znaša cena stanarine za kvadratni meter stanovanjske površine 34 dinarjev.
In kako je v soboški občini? S 1. septembrom so stanarine povečali za 25 odstotkov. To pomeni, da se je cena kvadratnega metra stanovanjske površine od prejšnjih 26,48 dinarja dvignila na zdajšnjih 33,10 dinarja.
Sem je zajetih 2498 stanovanj v družbeni lasti. Znano je, daje bila soboška občina ena od prvih v naši republiki, ki je že pred leti sprejela sporazum o prehodu na ekonomske stanarine. Danes pa žal ugotavljajo, da se omenjeni sporazum v republiškem merilu ne izvaja več, saj je opazen celo nasproten primer, ko se celo oddaljujejo od ekonomsko začrtanih stanarin.
Lansko leto so dosegli 65 odstotkov predvidene ekonomske stanarine, letos pa samo 61,5 odstotka. Ob tem pa se pojavljajo tudi problemi glede plačevanja stanarin, saj do konca junija beležijo neplačane stanarine v znesku 785.667 dinarjev. To stanje se je konec septembra izboljšalo in je 523.845 dinarjev. Če vemo, da je letni plan stanarin v soboški občini nad 39 milijonov 919 tisoč dinarjev, znašajo neplačane stanarine ,Je” nekaj čez 1,5 odstotka celotne vsote. Skupno je dolžnih 219 stanovalcev v družbenih stanovanjih, ob tem, dp so letos načrtovali milijon 200 tisoč dinarjev subvencije, doslej pa so izplačali le 435.221 dinarjev.
Ker postajajo stroški za stanarine očitno vse večji, ljudje razmišljajo tudi o preselitvah v t' kšna stanovanja, kijih bodo zmogli plačevati in vzdrževati. V Pomurju je že nekaj takih primerov. Posameznim strankam skušajo čim bolj ugoditi. Posebno velja to za tista stanovanja, ki nimajo centralnega ogrevanja, saj so cenejša in bolj dostopna za žep stanovalca. 1 isti sapi pa je treba ugotoviti,.da je teh stanovanj vse manj, ker se stanovalci v manjši meri odločajo za preselitev v dražja stanovanja.
Težnje, da hi se ekonomskim stanarinam čira hitreje približali, a ostajajo še vedno aktualne.
Milan Jet se
NEZAPOSLENOST V POMURJU
Nezaposlenost je v številnih deželah Zahodne Evrope v zadnjih nekaj letih dosegla najvišjo stopnjo po drugi svetovni vojni v nasprotju z deželami realnega socializma, kjer nezaposlenosti ne poznajo.
Nezaposlenost se izraža v odkriti ali prikriti obliki. Prikrito nezaposlenost delimo še na podzaposlenost in neaktivno. Značilna skupina pod-zaposlenih so neprostovoljno zaposleni (part-tima) oziroma tisti, ki neprostovoljno delajo skrajšani delovni čas. Značilna skupina neaktivnih pa so ,.obupani delavci” oziroma tisti, ki bi se radi zaposlili, pa te namere ne izrazijo niti s prijavo na uradu za zaposlovanje, ker nimajo upanja, da bodo našli zaposlitev. Odkrito brezposelnost pa delimo na frikcijsko, strukturno, ciklično in nezaposlenost neskladne rasti.
Frikcijsko brezposelnost imamo tedaj, ko obstajajo iskalci zaposlitve in njim ustrezna delovna mesta, torej povsod tam, kjer je trg delovne sile.
Frikcijska brezposelnost bo tem večja, čim pogostejše bodo strukturne spremembe v gospodarstvu in čim: pogostejše bo prezaposlovanje delavcev. Frikcijsko brezposelnost lahko zmanjšujemo predvsem z boljšo in aktivnejšo vlogo služb za zaposlovanje.
Za strukturno nezaposlenost je značilno, da prihaja med ponudbo delovne sile in povpraševanjem po njej do določenih neskladij. Delovne sposobnosti iskalcev zaposlitve ne ustrezajo zahtevam prostih delovnih mest. Ali boljše obratno: delovna mesta niso prilagojena sposobnostim ljudi. Najpomembnejša neskladja, ki pogojujejo strukturno brezposelnost, nastajajo pri poklicih, stopnji izobrazbe oziroma usposobljenosti in regionalni (prostorski) razporeditvi delovnih mest oziroma iskalcev zaposlitve.
Ciklična brezposelnost nastaja zaradi premajhnega povpraševanja po delovni sili in se pojavlja predvsem v času gospodarske stagnacije in depresije, lahko pa je prisotna tudi v času gospodarske rasti. Njena glavna značilnost je, da je v družbi premalo prostih delovnih mest ne glede na to, kakšna je struktura iskalcev zaposlitve.
Brezposelnost neskladne rasti pa se pojavlja zaradi premajhnega povpraševanja po delovni sili (kadri), in sicer takrat, ko sc ponudba delovne sile zelo hitro povečuje, ali ko se poveča nenadoma. Ta oblika brezposelnosti je značilna za večino dežel v razvoju, ko se zaradi pospešene deagrarizacije naenkrat sprošča večja količina delovne sile, ki je bila poprej vsaj delno zaposlena in s tem povečuje rast ponudbe (Pomurje v letih 1965—1970).
Za pomursko regijo sta značilni predvsem strukturna brezposelnost in brezposelnost neskladne rasti.
Za razvoj določenega območja je zelo pomemben usklajen razvoj izobraževanja s kadrovskimi potrebami združenega dela. Vsako večje razhajanje med izobraževanjem in zaposlovanjem ima dolgoročno negativne posledice za raz; oj regije in izobraževanja. Manj razvita območja morajo v glavnem računati le na lastne kadre in še del teh, predvsem tistih najbolj kreativnih, išče možnost boljšega strokovnega razvoja v večjih središčih, kar pomeni predvsem enosmerno migracijo strokovnih kadrov in siromašenje že itak slabe kadrovske strukture-zaposlenih.
Določeno neusklajenost med kadrovskimi potrebami združenega deL in izobraževanjem smo skušali odpraviti oziroma zmanjšati z uvedbo usmerjenega izobraževanja, česar pa praksa ni potrdila. Zaiadi tog<.
postavljenih kriterijev, ki niso sprejemljivi za manj razvite regije (najmanj 3 oddelki za posamezni VIP) smo v pomurski regiji še izgubili programe za gradbeništvo in lesarstvo, to pa pomeni tudi manj možnosti za izobraževanje pomurske mladine. V sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah, ko osebni standard občanov občutno pada, je bližina šole pomemben dejavnik za poklicno odločitev mladega rodu. Ena od ključnih ovir za pestrejšo (poklicno) izobraževanje pomurske mladine pa moramo iskati v enostranskem gospodarskem razvoju, saj je za Pomurje značilno, da se širi predvsem delovno ekstenzivna proizvodnja, ki potrebuje največ mlade, ne preveč izobražene delovne sile, s čemer se vedno bolj poglablja strukturno neskladje med ponudbo in potrebami po kadrih, kar se kaže v porastu nezaposlenih strokovno izobraženih kadrih na IV. in V. zahtevnosti stopnji. Ce bi želeli ta razkorak v regiji zmanjšati, bi se morali odločili za omejevanje izobraževanja, kar pa bi pomenilo povečan priliv nekvalificiranih delavcev in s tem še večji zaostanek v.razvoju. Zaio moramo iskati izhod iz zaostalosti v prestrukturiranju.gospodarstva z bolj strokovno usposobljenimi strokovnjaki, ki .bodo s svojo pametjo' sposobni snovati nove, kakovostnejše proizvodne programe, kar pa je moč doseči le s povečanjem deleža generacije, ki se bo izobraževala na višjih in visokih šolah v raznovrstnejših vzgojno-izobraževalnih programih;
Med nezaposlene (iskalce zaposlitve) štejemo tiste Osebe, ki imajo ustrezne psihofizične sposobnosti in pravne možnosti za zaposlitev, pa lete ne morejo dobiti, ko iščejo delo preko skupnosti za zaposlovanje.
Pomurska regija, ki ima relativno najvišjo stopnjo nezaposlenosti *— 5 % (odnos nezaposleni — zaposleni) — povprečna slovenska 1,7 % — dovolj zgovorno kaže na stopnjo gospodarske razvitosti. Ob koncu septembra je bilo pri strokovni službi za zaposlovanje Pomurja prijavljenih 2.231 iskalcev zaposlitve, od tega 43,2 ali 968 žensk; 1.359 ali 60,9 % vseh je mlajših od 26 let; 1.010 ali 45,3 % jih iš.če prvo zaposlitev; 31,6 % ali 704 iskalcev zaposlitve je strokovno usposobljenih, imajo končano najmanj poklicno šolo, v SRS je ta delež 45,6 %. Najbolj kritična glede zaposlitve je kategorija iskalcev zaposlitve s končano štiriletno srednjo šolo.
Pričakujemo, da se bo delež teh iskalcev zaposlitve do konca leta še povečal, saj seje, oziroma se bo, precej mladih vključilo (kot pripravniki) v zaposlitev za določen čas. Zato menimo, da bi morali probleme brezposelnosti obravnavali bolj s kvalitetnega kol kvantitetnega vidika, saj narašča delež mlade generacije, ki prihaja iz šolskega priliva.
Pregled prijavljenih iskalcev zaposlitve po poklicih in občinah stanje ob koncu septembra 1984.
Poklic	M. Sobota	Občina			paj
		Jen-dav a	Radgona	lju ■ tome i	
monter ogr. naprav	5	3	—	—	8
strojni kluicavničar		6	1	1	1'5
avtomehanik	,	• r	9	- ' 4	1	' ■ 2	16
elektrikar, energetik	6		1	■ 3	10
/idai	9		1	1	16
mi/ar	7	l	T	1	II
prodajalec	17	11	4	7	39
natakar .	9	3	—		12
ad ministrator	1 1	1	4	}	19
POKLICNA ŠOLA SKUPAJ	158	63	25	31	277
kmetijski tehnik	12	—	6	8	26
kemijski tehnik	3	5	—	3	11
strojni tehnik	ii	9	1	2	23
elektrotehnik	6	4	1	1	12
gradbeni tehnik	4	1	2	1	8
ekonomski tehnik	37	9	2	3	51
medicinski tehnik	34	23	8	7	72
gimnazijski maturant	58	13	14	9	94
administrativ, tehnik .	12	5 ■	1	-—	18
'vzgojitelj	10	5	I .	1	17
SREDNJA ŠOLA SKUPAJ	202	76	39	41	358
pred, učitelj glasbe	— ■	—	— .	1	1
pred učitelj lik. vzgoje	1	I	—	1	3
ekonomist	3	1	—	—	4
kmetijski inženir	3	—	1	—	4
Pred. učit,zemlj. zgod.	4	—	1	2 .	7
pred. učit, teles, vzg.	1	—	—	—	1
vzgojitelj v domovih	I	—	—	■—	1
pravnik	1	—	2	1	4
\ isti kozmetik	1	—	—	—	1
učitelj defektolog	—	3	—	—	3
gradbeni inženir	—	1	—'	—	1
predm. učit, slovenščine	1	I	— .	—	2
višji fizioterapevt	1 /		—		1
vrti a medic, sestra	1	1	—	—	2
višji sunit, telinik	2	—	—	—	2
socialni delavec	1	1	1	I	4
inženir tehnologije	1	1	—	—	2
višji rentgen, tehnik	—	1	—	—	1
VIŠJA ŠOLA SKUPAJ	22	II	5	6 i	44 l
mpi..inž poljedelstva	1	—	—		1
dipl gozda:. inženir .	1	—	-—	—	1
dipl ekonomist	I-	—	— j	— .	1
prof. ick.nc vzgoje	1	—	— ■	—	1
dipl, politolog	1	.—	—	—	1
dipl, mženn elektroteh.	—	—	1	—	1
dip! P'Ufio'og	—		—	1	1
	—	-—	—	1	1
dini inž. kem. tehnol	1	—	—	—	1
p j of. a n i? - i n n e m šč i n c	1	—	—	—	1
VISOKA SOU	8	—	1	3	12
k I r i atu na IV. tn V zahtevnostni stopnji zajeli poklice, kj/. > je trefoencu najmanj 5; ha VI. in VH. zahtevnosti stopnji pa so prikazani si brezposelni. Za SR Sloveniji' je značilno, da so med nezaposlenimi prav tako najštevilčneje zastopani isti ali sorodni poklici kot •; naši regiji,-kar pomeni. da problemov pomurske mladine ni mogoče rdševati i večjo poklicno in prostorsko mobilnostjo. -'
L. Drvarič
VESTNIK, 18. OKTOBER 1984
STRAN 3
Iz delovnih organizacij
V Pomurskem t isku se ponašajo z izvozom
Podatek, ki smo ga zasledili v informaciji podružnice Službe družbenega knjigovodstva Murska Sobota o putaraiyiuOZD s področja gospodarstva v letošnjem prvem polletju, plliif/rem so v soboškem Pomurskem tisku močno povečali izvoz, in sicer odlanskih 13,7 milijona dinarjev na letošnjih 433 milijona dinarjev, nas je spodbudil za obisk v tem vzornem delovnem kolektivu. Seznanili smo se z najnovejšimi osemmesečnimi poslovnimi rezultati in vse večjim prodorom na tuje trge.
Ugodni finančni pokazatelji
Ugodna ocena, saj planske cilje celo presegajo, je plod velikih prizadevanj delavcev Združenega grafičnega in embalažnega podjetja Pomurski tisk, ki tudi v težavnejših gospodarskih razmerah, ko je oskrba z materiali še naprej problematična, zelo sprejemljiva pa je tudi njihova kakovost. vidijo svojo realno perspektivo. Kljub manjšemu povpraševanju na trgu po embalažnih in grafičnih izdelkih so doslej venomer uspešno kljubovali zagatam. Bolj zaskrbljeni pa so nad zdajšnjim prometom prodaje knjig, saj je očitno, da rast življenjskih stroškov nenehno zmanjšuje sredstva družinskih proračunov za duhovno kulturo.
»Če podrobneje opredelim finančne pokazatelje delovne organizacije, bi bilo treba posebej izpostaviti ugodne dosežke v kartonažni in založniški dejavnosti. nekoliko manj pa to velja za tiskarsko dejavnost. Slednjo je namreč najbolj obremenil dohodek na račun obresti, zaradi pomanjkanja naročil pa tudi zasedenost zmogljivosti ni bila vedno ugodna. Navzlic temu je na nivoju
delovne organizacije v . prvih osmih mesecih letos celotni prihodek poraste! za 63 odstotkov, dohodekza 60 odstotkov, medtem ko so v primerjavi z enakim lanskim obdobjem porabljena sredstva višja za 64 odstotkov. Najbolj so narasle obremenitve iz dohodka. in sicer za 72 odstotkov, zato je bil čisti dohodek večji za 55
PROIZVODNJA REKLAMNIH KOCK — Gre za zelo pomembne izvozne izdelke, ki kolektivu prinašajo znatna devizna sredstva. Tekst in foto: M. Jerše.
odstotkov. V tem času smo za osebne dohodke v masi namenili 46 odstotkov več sredstev, za sklad skupne porabe za 47 odstotkov več. za poslovni in rezervni sklad pa za 74 odstotkov več sredstev oziroma za 22 odstotkov nad planom. Zato je tudi povprečni osebni dohodek višji za 44,5 odstotka in. znaša v povprečju 22.539 dinarjev mesečno.« pojasnjuje glavni direktor Pomurskega tiska Bele Pavlič.
Z reklamnimi kockami iztržili nad poldrugi milijon mark
Kot rečeno, so v precejšnji men povečali izvoz. Tako so v TOZD
Tiskarna dosegli pri proizvodnji reklamnih kock že milijon 611 tisoč mark prometa, kar je za 44 odstotkov več kot v enakem lanskem letu. »Ta številka pa bi lahko bila še višja za okrog sto tisoč mark, če ne bi enomesečno .proizvodnjo kock morali zaradi rekonstrukcije . domače papirnice poslati na trg v obliki t. im. lohn poslov in uvažati papir. Ocenjujemo. da bodo do konca leta realizirali 2,5 milijona mark izvoza reklamnih kock. To sodelovanje se bo namreč v naslednjem letu še bolj razširilo, saj so v zaključni fazi pripravljalna dela pri skupnem vlaganju firme Ritter in TOZD Tiskarna. Tako se bomo kmalu približali 4 milijonom mark izvoza teh izdelkov letno, pri čemer se bo program proizvodov še širil in moderniziral tehnološki postopek,« poudarja Bela Pavlič.
Povejmo še to, da bo predviden izvoz uresničen tudi pri ostalih grafičnih proizvodih, saj dosegajo že okrog 70 tisoč mark izvoza, predvsem v Nigerijo. Ravno sedaj potekajo razgovori o novih poslih pri tisku učbenikov za potrebe nigerijskega šolstva. Ta posel naj bi stekel že do začetka prihodnjega leta, vrednost izvoza pa ocenjujejo na okrog 40 tisoč dolarjev. Ob vsem tem pa v Pomurskem tisku razmišljajo o nujnosti nadaljnje posodobitve lastne tehnologije, če želijo iti v korak z ostro mednarodno konkurenco.
Milan JERŠE
Današnja anketa je nastala med mladimi zadružniki iz Pomurja, ki so se pred kratkim zbrali na prvem srečanju v Gornjih Petrovcih. Zanimalo nas je, kaj vse delajo učenci takrat, kadar niso pri rednem pouku, ko jim ni treba pisati šolskih in domačih nalog. Verjemite, da je za večino tisto drugo bolj privlačno. Pri delu v pionirski šolski zadrugi se lahko uveljavijo tudi tisti učenci, ki jim učenje ne gre najbolje, tu pa pokažejo, da so tudi oni spretni, iznajdljivi... Seveda pa ni zamišljeno tako, da bi se v šolske zadruge vključevali le učenci s slabšim uspehom, tako kot še to menda ponekod dogaja, kajti vsakemu kdaj prav pride tisto, kar se NAUČI DELATI. Marsikje na šolah imajo na voljo tudi sodobne pripomočke za delo na polju, vrtu, vinogradu in sadovnjaku. Dobro je vedeti, kako se z njimi upravlja. Ker je delo v šolskih zadrugah zastavljeno tako, da učenci lahko o marsičem odločajo sami, se tako hkrati tičijo TUDI SAMOUPRAVLJATI.	W9V s
Tjemi: ■■ 461 .oIibtT iif ;>iboq bS .obbjss iteorri ib bdsI vsfivstei
ŠTEFAN MERTIK, ' OŠ Turnišče: »Prvo leto sem se vključil v delo pionirske zadruge, ker sem videl in slišal od sošolcev, da je to zanimivo in koristno. Rad bi si pridobil čimveč "znanja iz sadjarstva, čebelarstva. poljedeTštvaT.'. Tako zdaj že vem, kakoje treba cepiti sadno drevje in kako je
trebamabirati jabolka za ozimnico. Starši pravijo, da je to dobro in naj kar hodim v šolsko zadrugo, če me to veseli. Mislim, da mi bo v življenju to znanje marsikdaj prav prišlo.«
Gospodarstvo razbremenjeno
Informacija o uresničevanju načrta ukrepov in aktivnosti za izpolnitev nalog na področju politike cen in razbremenjevanja gospodarstva v soboški občini, ki jo je na pobudo izvršnega sveta izdelal komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, daje nekatere zanimive ugotovitve. Do konca letošnjega septembra -je bilo opravljenih precej nalog, med njimi tudi analiza o vplivu dodatnih obremenitev v organizacijah združenega dela, kot so obrestne mere višje cene surovin in reprodukcijskih materialov, tečajne razlike, pokrivanje izgub itd. Pri tem so v večini organizacij ugotovili, da so občutno porasli obresti, čepe nekaterih surovin in reprodukcijskih materialov ter materialni stroški poslovanja. Prav tako so ocenili učinke predlaganih ukrepov in ugotovili, da ni večjih finančnih učinkov. Prizadevajo si tudi na področju racionalizacije poslovanja, vendar so pozitivni
učinki neznatni. Poraba sredstev za delovne skupnosti se v tem obdobju ni zmanjšala.
Zanimiv je tudi pregled stopenj davkov in prispevkov, ki so v glavnem enake republiškim. Pri prispevnih stopnjah za SIS družbenih dejavnosti so skupne stopnje za 0,27 odstotka nižje od republiškega povprečja. Na področju SIS materialne proizvodnje so v soboški občini prispevne stopnje nižje pri komunalni in vodni skupnosti, višje pri požarni in stanovanjski skupnosti, pri ostalih skupnostih pa enake republiškemu povprečju. Po uveljavitvi ukrepov iz pristojnosti občine menijo, da bo gospodarstvo razbremenjeno za 51 milijonov 315 tisoč dinarjev. Hkrati . je izvršni svet proučil možnost dodatne razbremenitve gospodarstva z zmanjšanjem stopnje združevanja sredstev za krajevne skupnosti iz dohodka (0,40 odstotka), vendar je ugotovil, da vse organizacije ne plačujejo tega prispevka, in je zato
priliv sredstev manjši, kar ne zadošča za nujne naloge na tem področju. Po zbranih podatkih znaša predračunska vrednost načrtovanih investicij v vseh krajevnih skupnostih soboške občine v letošnjem letu nekaj čez 116,16 milijona dinarjev, za prihodnje leto pa več kot 171,57 milijona dinarjev.
V praksi je že prišlo do zmanjšanja nekaterih prispevnih stopenj, saj so samo strokovne službe SIS družbenih dejavnosti zmknjšale svoj finančni načrt za leto 1984 za 1,3 milijona dinarjev. Poleg tega je samoupravna stanovanjska skupnost znižala .stopnjo od čistega dohodka za 10 odstotkov, komunalna skupnost stopnjo za kolektivno komunalno rabo od 1 odstotka na 0,928 odstotka, skupnost za varstvo pred požarom pa je sprejela sklep o znižanju stopnje od 0,30 na 0,27 odstotka, kar velja od začetka septembra. V omenjene aktivnosti so se vključile tudi inšpekcijske službe, ki soboški
izvršni svet sproti obveščajo o ugotovitvah na področju izvajanja politike cen, skupnost za cene pa pripravlja program selektivnega povečevanja cen proizvodov in storitev, ki so v pristojnosti občine.
Nič manjši pomen ne pripisujejo temu, da je treba znova preveriti obseg blagovnih rezerv in proučiti možnosti zamenjave mesnih rezerv z rezervami v obliki krmil in živine. Dogovorjeno je, 'da se skupno z delovno organizacijo Potrošnik sofinancira izgradnja zaklonišč, ki bodo v mirnem času namenjena shranjevanju blagovnih rezerv. Seveda pa bo izvršni svet sproti spremljal likvidnostne težave in izvajanje sanacijskih programov v OZD ter sprejemal ustrezne ukrepe. To velja še zlasti za kovinsko-predelovalno, mesno in lesnopredelovalno industrijo.
Mi.lan Jerše
*
FRANC KRIŽMAN, OŠ Gornji Petrovci: »V pionirsko šolsko zadrugo nas je vključenih okrog 20 učencev. Učimo se opravljati nekatera kmetijska dela, imamo inovacijski krožek, čebelarstvo in domačo obrt. Prizadevno nas vodi mentor tovariš Čeh, uspelo pa nam je pridobiti tudi domačina iz
Lucove. ki nas uči, kako se~ izdelujejo nekateri predmeti domače obrti, prav tako pa večkrat pride med nas predstavnik Kmetijske zadruge Panonka. Jaz sem se predvsem navdušil za delo v poljedelski sekciji, katera goji čebulo in drugo zelenjavo ter zdravilne rastline. Ugotovili smo, da pri nas na Goričkem najbolje uspeva kumina.«
MAJDA LIPIČ, OŠ Bogojina: »Zelo koristno je bilo, ker smo se srečali z mladimi zadružniki iz drugih šol v Pomurju. 'si izmenjali izkušnje in pokazali svoje pridelke kakor tudi izdelke. Naša šola je prinesla na razstavo zelje, solato. in korenček. Dela v šolski zadrugi je sicer veliko, vendar
ni težko in zelo zanimivo. Tudi med počitnicami smo hodili okopavat na našo parcelo. Ker sem se že marsikaj naučila, lahko vse to delam in pomagam tudi doma. Mladi si seveda žalimo, da bi za takšna opravila imeli na voljo kar najbolj sodobne pripomočke.«
Valorizirana st opnja občinskega samoprispevka
Od nedavnega velja v soboški občini nov odlok o uvedbi samoprispevka za območje občine, saj so delegati občinskih zborov sprejeli predlog odloka o spremembi starega odloka. Zaradi valorizacije katastrskega dohodka. ki jo je sprejela republiška skupščina, se ta delež od dosedanjih 5 zniža na 2,30 odstotka. O tem je sprejel
sklep tudi soboški izvršni svet, ki je predlagal, da se stopnja občinskega samoprispevka valorizira na 2.30 in ne na 2.38. kot je bilo to opredeljeno z osnutkom omenjenega odloka.
Vzrok za takšno spremembo je v tem. ker je bila prvotna stopnja določena na osnovi povprečnega republiškega koeficienta za valorizacijo
GORNJA RADGONA
V eč za zdravst vo in izobraževanje
V radgonski občini bodo prispevne stopnje v zadnjih treh me cih letos za občinsko zdravstveno in izobraževalno skupnost .L. Potem, ko so jih na začetku leta znižali, njihov priliv v ■ lubju od januarja do avgusta ni dosegel načrtovane višine; v skupnostih beležijo precejšen izpad sredstev. Zato je za v ličitev usklajenih programov nujno povečanje prispevne >uje. Ta predlog, ki ga je pripravila strokovna služba sisa benih dejavnosti so podprli na skupni seji zbora združenega ■ SO in skupščin izobraževalne in zdravstvene skupnosti. I; povišanju v zadnjem tromesečju pa prispevne stopnje ne do višje od povorečnih v lanskem letu. V izobraževanju bo 5,75 j a je enaka), v zdravstveni skupnosti pa povprečno 11,12 odstotka.
vp
katastrskega dohodka v občini. Na tej osnovi je bilo ugotovljeno, da znaša, le-ta 4.50. Spričo dosedanje stopnje in povprečne rasti osebnih dohodkov pa je dovoljeno, da se stopnja samoprispevka na valorizirani katastrski dohodek določi na 2.30 odstotka.
Pri pripravi omenjenega odloka je občinski upravni organ v Murski Soboti nedvomno stremel za tem. da se zadrži razmerje 1:5 med obremenitvijo osebnega dohodka delavcev in katastrskega dohodka. Ker bo valoriziran katastrski dohodek najverjetneje do konca tega srednjeročnega obdobja ostal v absolutnem znesku enak oziroma nespremenjen.
obstaja bojazen, da se bo zaradi višjih osebnih dohodkov to razmerje porušilo. Zato naj bi obremenitve ostale še naprej enakomerno razporejene. razmerje 1:5 pa se naj ohrani. V tej zvezi soboški izvršni svet meni, da bi občani morali ob vsakem razpisu referenduma sprejeti posebno določbo. Z njo bi namreč lahko skupščine krajevnih skupnosti pooblastili, da vsako leto revalozirajo stopnjo krajevnega samoprispevka za toliko, kolikor so se povečale osnove osebnih dohodkov delavcev in tistih, ki plačujejo krajevni samoprispevek iz drugih dohodkov.
Milan Jerše
DAVORIN ŽALAR, OŠ Ljutomer: »V okviru naše zadruge delujejo čebelarski krožek, vrtnarski, sadjarski, ročno-delski. kuharski in tehnični. Pri vseh teh krožkih je vključenih okrog 100 učencev, ne glede na to, ali so doma s kmetije ali iz delavskih družin. V Gornjih Petrovcih smo videli in slišali, kaj delajo druge šole v Pomurju in tako smo dobili nove ideje za naše delo. Prav gotovo bomo znali marsikaj več kot tisti, ki se o vsem tem učijo samo iz knjig, v praksi pa potem tega ne znajo pokazati oziroma delati. V pionirski zadrugi lahko učenci veliko tudi sami odločamo in tako se učimo samoupravljati.«
Ko odhajamo z doma na delo ali po drugih opravkih preglejmo, če so električni priključki izklopljeni.	1
Plin je še posebej nevaren, preglejmo če je ventil na jeklenki privit in če plin morda ne uhaja.
Pogasimo žerjavico v štedilniku in izključimo električni štedilnik, na vročem štedilniku ne puščajmo hrane.
Majhnih otrok ne puščajmo samih, ne dovolimo jim igre z vžigalicami.
Prostor, kjer imamo kurilno olje in premog, naj bo pravilno zračen, velike količine premoga na enem mestu naj bodo posebej zračene preko jeklenih perforiranih cevi.
V stanovanju imejmo vsaj eden gasilni aparat za gašenje začetnega požara. .
ZVONKO ŽNIDARIČ, OŠ Bučkovci: »Pri nas smo ustanovili pionirsko zadrugo pred dvema letoma. Seznanjamo se s poljedelstvom, sadjarstvom, vinogradništvom, vrtnarstvom, cvetličarstvom . .. Dejavnosti je torej več in vsak se lahko vključi tja, kjer ga posebej veseli. Največ učencev se zani-
ma za sadjarstvo. To je najbrž tudi prav, kajti naše območje je hribovito in večkrat mladi lahko slišimo, da so tu dobri pogoji za razvoj sadjarstva in vinogradništva. Nekateri pa se učijo tudi plesti razne izdelke domače obrti. Mislim, da je vse za nas dobro, ker se naučimo veliko koristnega.«
JOŽE GRAJ
STKAN 4
VESTNIK, 18. OKTOBER 1984
---KD ROGAŠOVCI
V Rogašovcih so se z kulturo ukvarjali že od nekdaj, organizirano pa šele po letu 1975, ko se je kulturno društvo tudi formalno ustanovilo. Želja po kulturnem delovanju je bila v krajanih, ki so sami prepevali, recitirali ali pa sodelovali pri kakšnih skečih — se pravi pri igralcih. In prav te sekcije ima današnje rogašovsko kulturno društvo. Vsak začetek je težak in tudi ti amaterji so se na začetku srečevali z njimi, predvsem niso imeli ustreznih prostorov, dvorana je bila brez odra, vendar pa so z delom naredili tudi to, tako da imajo danes možnosti za delo. Za podrobnejšo predstavitev tega društva, ki je med najaktivnejšimi v soboški občini, smo povabili na razgovor Eda Mihaliča, predsednika KD Rogašovci:
»Med najaktivnejšimi v našem društvu so pevci, ki jih vodi Štefan Rožman, delavni so tudi člani dramske sekcije, občasno pa de-
Ob 5O-letnici Ljudske pravice
Svet ob Muri
»Ta revija (Svet ob Muri -op. pis.) bo v idejnem pogledu v prečiščeni obliki nadaljevala tradicijo Mladega Prekmurca, vsebinsko pa želi ustrezati novim kvalitetam, kijih narekujejo naše družbene prilike. V njej naj kritično spregovori sedanji kulturni delavec s sodobnih vidikov o kulturnih, gospodarskih, socialnih in zgodovinskih problemih, naj bo torišče, na katerem se tro dognanja z vsega Pomurja, skratka, revija naj postane poleg svojega literarnega dela tudi vir izsledkov. ki bodo koristili pri reševanju političnih, socialnih kulturnih in gospodarskih vprašanj Pomurja,« je na pot prvi številki prvega letnika Sveta ob Muri (dvojni!) zapisalo uredništvo.
NI V A ŽNO. KDO BO PR V A K!
Ob literarnih prispevkih (poezija. proza) v prvem letniku revije velja še posebej opozoriti na s posebno skrbjo pripravljeno obsežno razpravo v treh delih za študij o pisatelju Mišku Kranjcu Franca Zadravca. Med številnimi spoznanji iz 30 let. ki imajo še danes izjemno težo in pomen, do katerih se je takrat dokopal dokaj mlad, a že uveljavljen književnik, naj omenimo naslednja:» V Prekmurju sta trčili dve kulturi: slovenska demokratičnost in madžarska aristokrdtičnost. Domača inteligenca in ostalo uradniš-tvo v Prekmurju sta dolžna skrbeti, da zmaga tu demokratičnost in stre duha gospostva in tlačanstva; dolžna sta porušiti plot na Muri, s katerim je Prekmurje še vedno umetno ločeno od ostale Slovenije. Inteligenca mora tudi vedeti in spoznati, da ni važno, kdo bo v Prekmurju prvak, temveč, da so važni: gospodarski razvoj dežele, narodna osvestitev in boj zoper narodnost- ' no odpadništvo in mlahavost na meji. Slovenska javnost pa se tudi naj zaveda, da v Prekmurju že delajo ljudje z zavestjo odgovornosti pred prekmursko in vseslovensko bodočnostjo.» Franc Zadravec je dodal, da je ta članek v političnih krogih ostal brez komentarjev, gre pa za Kranjčevo Rapsodijo nepoznane zemlje, temeljito načelno analizo političnih. socioloških in kulturnih problemov v Prekmurju na začetku 30 let, objavljeno v reviji Sodobnost. Sele 1937. leta je C. Z. v Sodobnosti zapisal: »Nekoč bo moral slovenski zgodovinar nanizati težke očitke politikom, gospodarstvenikom in nekaterim kulturnim krogom te dobe — ker so se borili malenkostno, osebno — na veliko: Primorsko. Koroško in Prekmurje pa so pozabljali.«
V prvem letniku Sveta ob Muri smemo med tehtnejše zapise
Društvo z dolgoletno tradicijo
luje tudi recitacijska sekcija, ki jo vključimo ob kakšnih proslavah. Menim, daje kulturno društvo v naši
uvrstiti daljše razmišljanje Ivana Krefta, naslovljeno O pospešenem progresivnem preusmerjanju slovenskih političnih sil v obdobju od Ljudske pravice do NOB, analitični članek Janeza Dobravca Porabski Slovenci ter esej dr. A loj za Trstenjaka Kje je bila Pribinova Businica? V tretji številki tega letnika najdemo razpravo Franca Šebjaniča o dr. Avgustu Pavlu in njegovem delu zapis dr. Marijana Zadnikarja o umetnostnem deležu Prekmurja v slovenski preteklosti. Zadravčevo oceno Kranjčevega romana Zemlja se z nami premika, predstavitev Portretov Bratka Krefta avtorja Franca Šrimpfa in zapis Prekmursko šolstvo skozi stoletja Franca Gumilarja. Ob koncu tretje številke je še bibliografija pomembnejših prevodnih del dr. A vgusta Pavla. Med listanjem po četrti števillki so naše zanimanje zbudili tile prispevki: Spomeniško Pomurje avtorja Franja Baša, Sezonstvo Miška Kranjca. Zad-ravčeva polemika Orientacija v svetu družbenih in političnih idej in Miško Kranjec ter nekaj misli iz govora prof. Štefana Sedonje na otvoritvi študijske knjižnice v M. Soboti 29. novembra 1956. Vredno je zapisati naslednje: »Če danes govorimo o tem patriotizmu. ne moremo mimo dejstva, da prekmurski lokalpatriotizem ni vzrasel iz nekega nezdravega provincialnega separatizma, katerega žalostne ostanke goje še danes v centralni slovenski pokrajini in se nihče ob to ne obreguje. pač pa je bil posledica tisočletnega narodnostnega, gospodarskega in kulturnega pritiska Madžarov in posledica nespametnega in mačehovskega odnosa do ljudstva te slovenske pokrajine s strani oblasti v pred-aprilski Jugoslaviji.«
UM PITNA KONSTRUKCIJA?
Drrugi letnik revije Svet ob Muri prinaša več poglobljenih analiz, predvsem gospodarske narave. V prvi številki izstopa članek Svetozarja Ilešiča Problemi Pomurja v geografski osvetlitvi, ki je v bistvu povzetek uvodnega referata na seminarju Geografskga društva Slovenije, ki so ga pripravili avgusta 1956. letavM. Soboti. »Veliko slišimo o težki prenaseljenosti in ekonomski pasivnosti Prekmurja, medtem ko bomo precej redkeje naleteli na podobne trditve glede desnega, štajerskega brega. Na splošno prevladuje med nami vtis, da se v Prekmurju živi slabo, da je tam vse skupaj ena sama velika siromačija. da pa je štajerski breg področje močnega, solidno zakoreninjenega kmetijstva in vino-
krajevni skupnosti opravilo — in tudi še opravlja — tisto poslanstvo, zaradi katerega smo ga tudi ustanovili. Čeprav nisem najbolj zadovoljen — lahko bi bilo še boljše — pa vendar, osnova je dana. Res je, da se povsod najdejo ljudje, ki radi pojejo, igrajo ali recitirajo, pa vendar, najtežje je najti tiste posameznike, ki bi ustrezno kakovostno vodili te ljubitelje. In tu se pojavlja tista največja težava — strokovni kadri.
Zato mi je vedno težko (in Obenem tudi prijetno), ko vidimo, kako ljudje prihajajo na vaje, kako bi radi z veseljem delali in vadiji, ni pa ustreznih strokovnih vodij, če vzamemo naše rogašovsko društvo — v naše vrste so vključeni tudi krajani iz sosednjih krajevnih skupnosti, ker tam nimajo kulturnega društva in tako delujemo torej na’ področju večih krajevnih skupnosti, vključno z nastopi.«
Kaj pa vaši načrti za to sezono?
»Ko govorimo o načrtih za sezono, se moramo zavedati, da ljubiteljska društva ne zmorejo tako intenzivnega učenja novih programov v vsaki sezoni, in to kljub prizadevanjem. Pevski zbor bo vsekakor poskušal naštudirati nekaj novih pesmi in seveda utrditi že ustaljeni program, tudi recitacijska skupina pripravlja svoje programe za nastope. Nekaj več pričakujemo od mladih, ki poskušajo letos ustanoviti skupino za izrazni ples. To bo v našem društvu nekaj novega, bo pa vsekakor zanimivo, saj bomo s tem pritegnili mlade. Naša dramska skupina pa bo po vsej verjetnosti pripravila novo igro. Režiser ne govori rad o načrtih, vendar pa krajani lahko pričakujejo premiero že prihodnje leto.”
Dušan Loparnik
gradništva z dokaj visoko življenjsko ravnijo. Bolj smo v zadregi, če je treba tako ostro zatrjevane razlike dokumentirati. Ali so te razlike res tako močne ali pa so se napremurskistrani samo očitneje pokazale, -podobno kakor ob prehladu slabi zobje, od takrat, ko se je tam sprožil znani proces sezonskega izseljevanja, ki ga na štajerski strani ni bilo ali vsaj ne niti zdaleč v - takem obsegu?« Temu sledi takratni in predvojni prerez skozi populacijsko statistiko obeh bregov, primerjava zemijiško-posestne strukture med levim in desnim bregom Mure ter analiza štirih mikroregij — Goričko, Prekmurska ravnina. Mursko , in A paško polje ter po-muski del Slovenskih goric — v pomurski regiji. »Postavlja se sploh vprašanje, ali je bila in je morda še danes zaostalost prekmurskega kmetijstva VZORK sezonstva in'depopulacije. ali pa je morda prav njegova posledica.
— Faksimile številke prvega letnika revije Svet ob Muri iz leta 1956.
Morda še eden, malo drzen, pa vendar umesten dvom: ali ni morda prav tako tista parcelna razdrobljenost zemljiške posesti odnosno preobteženosti kmetij s solastniškimi deleži, ki igra tako zaviralno vlogo y kmetijstvu, vsaj deloma tudi posledica sezonstva in ne samo njego v vzrok, ker ga ni med dediči, ki bi se spustil v težko borbo za ohranitev in vzpon kmetije, temveč gre raje za zaslužkom po svetu in z njim krpa domači primanjkljaj. Do tega dvoma imamo pravico vse dotlej, dokler nam o famoznem, nujnem vplivu nekakšnega madžarskega dednega prava - na to posestno razdrobljenost nekdo ne napiše nekaj dokumentiranega.« V zadnjem delu članka Svetozar Ilešič piše: »Še vedno žive dvomi v smiselnost enotnega Pomurja, ki da je sploh »umetna konstrukcija«. Na takšno miselnost bi človek odgovoril samo s takimle vprašanjem: ali ima — po tej logiki — smisel obravnavati skupno probleme Slovenije, probleme Jugoslavije, kaj šele probleme Ev-
Hrupne Mure sopot... veže Prekmurce z nami. (Božidar Raič, iz pozdravile pesmi
Slomšku 1862 leta)
rope in seveda vsega sveta? Ali niso potem tudi Slovenija in Jugoslavija. pa cela Evropa in ves svet umetna konstrukcija?«
ljutomerski tabor za
ZGLED
Študijsko bi se kazalo lotiti zapisa inž. Sonje Oblak-Lapajne o regionalnem načrtu Pomurja, saj zna biti »vzorec« za današnje plane in planerje. V drugi številki najdemo med drugim tudi naslednje prispevke: Rudi Čačinovič — Postanek in razvoj kapitalizma v Prekmurju (objavljeno v dveh nadaljevanjih), Franc Zadravec — Nazori o umetnosti (1920—1930), objavljeno v dveh nadaljevanjih, Ivan Gams — A grarno-geografska analiza Ropoče po upadu goričkega vinogradništva. Ivan Kreft — Politična dogajanja pri nas v času obeh ruskih revolucij (ob štiridesetletnici februarske in oktobrske revolucije) in Vanek Šiftar 5 Še enkrat o Kendih. Pri slednjem gre za odziv na zapis v eni od številk znanstvene edicije, ki jo je izdajalo Sedma sila, novinarsko-za-ložniško podjetje Združenja novinarjev Srbije, o sosednji Madžarski. V tretji številki revije Franc Šebjanič razpravlja o gmotnih temeljih prvih prekmurskih protestantskih župnij v 17. stoletju. France Ostanek o razvoju šolstva v občini Videm ob Ščavnici in Bela Sever v dveh nadaljevanjih o geografskih terminih prekurskih gričev. Nosilna razprava v četrti številki Sveta ob Muri — Prekmurje v prevratni dobi 1918—1919 v dveh delih Miroslava Kokolja je — če prav razumemo — neke vrste »skica« za zajetno študijo, ki bo te dni izšla pri Pomurski založbi in nosi naslov Prekmurski Slovenki. Avtor jo je posvetil 50-letnici Ljudske pravice in v spomin Mišku Kranjcu.
Prva, dvojna številka tretjega letnika prinaša več zapisov o ljutomerskem taboru 9. avgusta 1868 leta, o katerem je Josip Jurčič v 55. številki Slovenskega naroda med drugim zapisal: »Če pomislimo, da se je tu prvič javno in naravnost vrgla med narod velika. za nas edino rešilna misel zedinjenja slo venskih dežel; glede na to, da smo tu začeli politične moči iskati, kjer jo imamo, namreč v narodu; da smo važen korak storili na poti, po kateri, nam je ljudstvo pripeljati do večje po- . \litične zrelosti in živahnejšega "• udeleževanja pri splošnih, celoto zadevajočih reči; glede na to. da bodo povsod, zlasti tudi, kakor upamo, po Kranjskem Slovenci posnemali zgled ljutomerskih domoljubov — važen je ta dan za vse Slovence.«
srečanje godbe
Minuli konec tedna je bil v Ljutomeru v znamenju pihalnih orkestrov. V soboto in nedeljo so godbeniki Mestne godbe iz avstrijskega Friedberga vrnili obisk
MARTINJE
Ob prazniku kviz
V počastitev občinskega praznika bodo člani osnovne mladinske organizacije v Martinju 20. oktobra ob devetnajstih pripravili v domačem gasilskem domu zanimiv kviz. Dve ekipi se bosta pomerili v poznavanju šeg in navad, odgovoriti pa bo treba tudi na nekatera vprašanja iz zgodovine NOB v Prekmurju. Vsaka skupina bo pripravila tudi prosto točko, ki jo bodo ocenili gledalci.	S. K.
Jutri na TV
Hrvati na Gradiščanskem
Na avstrijskem Gradiščanskem. pokrajini, ki vzhodno od Dunaja meji na Madžarsko, živi približno 25 tisoč ljudi hrvaškega porekla. To so potomci desettisočev Hrvatov, ki so v 16. stoletju pribežali z območij, ki so jih zasedli Turki. Nekdaj je večji del Gradiščanske pripadal Madžarski. Med zadnjim stoletjem pa smo lahko oparili spremembo, očitna je bila madžarizacija ljudstva. Leta 1921 seje ljudstvo, večinoma nemško govoreče, odločilo za pripadnost Avstriji.
Ta zelo revna dežela je v desetletjih pošiljala ceneno delovno silo na Dunaj. Hrvati so bili zaradi svojega jezika zelo prikrajšani (raznolikost narečij, ki so se postopoma ločevala od knjižnega jezika matične dežele).
Oblikovalo se je javno mnenje, ki je zagovarjalo asimilacijo Hrvatov nemško govoreči večini, da bi s tem zagotovili socialno enakost Hrvatov. Etnične posebnosti sta sicer ohranili določena kultura in cerkev. V resnici pa je hrvaška identiteta na vseh stopnjah izgubljala tla pod nogami. Sedaj se med mladino ponovno pojavlja zanimanje za odkrivanje hrvaške identitete. To oživljanje pa je zaznavno tudi na kritičen način. »Odrasli« generaciji očitajo prehitro popuščanje.
n- Hrvati na G rad iščanskem (ki se označujejo za 100-od-stotne Avstrijce) so slavili 450. obletnico pripadnosti Avstriji (1983).
Reportaža predstavlja oživljanje identitete.
Razpravljajo o možnosti, da bi se manjšina lahko • uveljavila, če bi si pridobila zaupanje velike večine, ki pa tega problema sploh ne jemlje resno.
Reportažo so posneli spomladi 1984.
Kulturni koledar
LENDAVA — V četrtek, 25. oktobra, bo ob 13.00 na srednješolskem kovinskem centru gostovala igralka Valerija Kereš-Bevk iz Novega Sada, ki se bo predstavila z monodramo Nastopi Janje Stipič. Avtor teksta Durčar.
— ob 20.00 predstava za izven v dvorani INA-Nafte v Lendavi.
GORNJA RADGONA — V soboto, 20. oktobra, bo ob 19.00 v avli osnovne šole Gornja Radgona skupna prireditev ob 15-letnici otvoritve mostu prijateljstva v Gornji Radgoni. Nastopile bodo kulturne skupine iz avstrijske Radgone in občine Gornja Radgona.
MURSKA SOBOTA — 24. oktobra bo v kinu Park predstava Balkanski špijon v izvedbi skupine Teatar u gostima iz Zagreba. Ta predstava sodi v okvir gostovanj gledaliških skupin Borštnikovega srečanja.
Razstave
LENDAVA — V petek, 19. oktobra, bo ob 18.00 v galeriji na gradu otvoritev razstave Ladislava Danča.
RADENCI — V likovnem salonu hotela Radin je odprta razstava likovnih del, umetnikov iz avstrijske Radgone.
— V avli Radin je odprta razstava Španski borci, ki jo je posredoval muzej revolucije iz Ljubljane.
LJUTOMER — V Galeriji A. Trstenjak je odprta razstava del kiparja Ferija Kuharja.
kino
PARK MURSKA SOBOTA
19.	oktobra ob 18. in 20. uri jugoslovanski barvni film: ZGODNJI SNEG V MUNCHNU;
20.	oktobra ob 18. in 20. uri jugoslovanski film: POSLADKANA VODICA;
21.	oktobra ob 18. in 20. uri jugoslovanski film: AMBASADOR;
22.	in 23. oktobra samo ob 18. uri ameriški film: V VRTINCU;
24.	in 25. oktobra ob 18. in 20. uri francoski film: NIKAR,. MOJA DRAGA.
LENDAVA
19.	oktobra ob 17. in 19.30 Teden domačega filma: JAGUARJEV SKOK:
20.	oktobra ob 17. in 19.30 Teden domačega filma: ZGODNJI SNEG V MUNCHNU;
21.	oktobra ob 17. in 19.30 Teden domačega filma: POSLADKANA VODICA;
22-	. oktobra ob 17. in 19.30 uri italijansko-španski film: SEDEM GLADIATORJEV:
.25. oktobra ob 17. in 19.30 uri češki film: BREZ USMILJENJA.
ČRENŠOVCI
19.	oktobra brazilski film: DAMA V AVTOBUSU; ogled filma mladini do 16. leta starosti ni dovoljen.
20.	oktobra ob 19.30 Teden domačega filma: MALI ROP VLAKA;
21.	oktobra ob 17.15 in 19.30 Teden domačega filma: JAGUARJEV SKOK;
24.	oktobra ob 17.15 in 19.30 uri ter 25. oktobra ob 19.30 hongkonški film: BOJEVNIKI ŠAOL1NA:
GORNJA RADGONA
19.	oktobra ob 17. uri ameriški film: PRINC MAŠČEVALEC, ob 19. uri domači film: MALI ROP VLAKA in ob 20.30. uri italijanski film: ZAKAJ SE NE BI LJUBILI; ogled filma otrokom ni dovoljen.
20.	oktobra ob 17. uri kanadski film: MOČ RAZDEJANJA in ob 19. uri domači film: JAGUARJEV SKOK;
21.	oiiilobra ob 17. uri italijanski film: ZAKAJ SE NE BI LJUBILI (ogled filma otrokom ni dovoljen) in ob 19. uri domači film: ŽGODNJI SNEG V MUNCHNU;'
24.	oktobra ob 19. uri italijanski film: LJUDOŽERCI AMAZONKE; ogled filma otrokom ni dovoljen.
25.	oktobra ob 19. uri italijanski film: PRELUKNJANI DOLAR.
VESTNIK, 18. OKTOBER 1984
STRAN t
domača
pamet
Smo kot človek, ki so mu zavezali oči in ušesa in ga pustili, da tava po neznani ulici, je nekdo pred nedavnim označil naš zdajšnji položaj, ko smo močno zavrli uvoz znanstvene literature, ob dejstvu, da Jugoslavija proizvaja le bore 03 odstotka svetovnega znanja.
Izobraževalni seminar slušno prizadetih
Od 12. do 14. oktobra je v domu učencev Stefan Kovač v Murski Soboti potekal republiški izobraževalni seminar za slušno prizadete.
60 slušno prizadetih iz vse Slovenije ter 3 gostje s Hrvaške so v treh dneh spremljali izredno kakovostna predavanja, ki so bila sproti prevajana v totalno komunikacijo.
Inž. Jože Tomše je prvi dan teoretično in praktično prikazal delovanje in uporabo videorekorderja. Slušno prizadeti so bili izredno prizadevni, saj je prihodnost delovanja organizacij prav v videotehnologiji. Barvne televizorje in videorekorderje JVC je namreč pred kratkim dobilo vseh 11 slovenskih temeljnih organizacij slušno prizadetih.
Prof. dr. Zvonko Juras je na preprost in zanimiv način poročal o svetovnem kongresu naglušnih v Stockholmu. Prikazal je diapozitive — poštne znamke z motivi gluhote in kar je gluhe najbolj zanimalo, demonstriral je telefone za gluhe.
Sekretar ZSPS, prof. Aljoša Redžepovič, pa je predaval o svobodni menjavi dela, planiranju in zagovarjanju planov. Vseh 11 sekretarjev je tudi dan pred začetkom seminarja skupno načrtovalo delo za leto 1985.
Gluhi so bili izredno zadovoljni ne samo s strokovnostjo seminarja ampak tudi z gostoljubnostjo doma učencev v Murski Soboti, katerega delavci so imeli za njih izreden posluh.
V prostem času so slušno prizadeti odigrali dve tekmi, in sicer nogometno in košarkarsko, v soboto zvečer pa so pripravili izredno zanimiv kulturni program in nato družabni večer v. jedilnici doma učencev.
Ves seminarje posnet na videokasete.
Vabilu na seminar se je v imenu OK SZDL Murska Sobota odzval le tovarišJože Stvarnik, strokovni delavec CIS. Slušno prizadeti so mu bili za obisk in spodbudne besede zelo hvaležni.
Žal se iz lendavske in ljutomerske občine, kjer na podporo slušno prizadetih najbolj mačehovsko gledajo, kljub vabilu (predvsem CK SZDL in CIS) ni odzval nihče.
E. Hriberšek
Bralci Vestnika, ki si lahko rečejo, da so blizu srednjih let. se bodo verjetno še spomnili, kakšen je bil naš tednik po športni plati pred mnogimi
leti, ali skoraj dvema desetletjema. Takratni sodelavci lista, vedo, kako je bilo; če je bilo dovolj prostora, potem so pripravili tudi nekaj športnih
vesti, sicer pa nič, čeprav takrat ni bilo nič manj športne navdušenosti (morda celo več. ampak bolj tekmovalno usmerjene).
V takšnih okoliščinah je dobil Vestnik športnega urednika — Ferija Maučeca, ki je bil sicer od pet do glave nogometaš, vendar z velikim posluhom za vse, kar spada k športu. Feri se je s tem »sprijaznil«, zato prinašajo njegove športne strani v Vestniku (in športne oddaje Radia Murska Sobota) že-leta in leta utrip športnega življenja v Pomurju: tekmovalnega in rekreacijskega.
Feri pa že dolga leta s svojimi prispevki polni tudi druge stolpiče Vestnika, ne samo na športni strani. In takšen namerava ostati tudi v prihodnje, po svojem življenjskem jubileju — 50-letnici. To mu želimo njegovi sodelavci, kakor tudi bralci Vestnika.
— Kakorkoli obračamo, vedno znova se obrne na stran spoznanja. da pomurska industrija vse preveč sloni na »šraufciger« sistemu.
pribili, da mora postati ustvarjalnost množično gibanje in ni vzdržno, da bi bila domena zgolj izbrancev iz razvojnih oddelkov in služb, marveč naj se v njej preskusijo in prekalijo povsem navadni smrtniki iz neposredne proizvodnje. Ravno tu smo namreč v pomurskem združenem delu odločno prekratki, takorekoč na samem začetku, za kar je več vzrokov.
Gre za to, da se domala vsakdo — naj je posredi industrija ali agroživilstvo — po svoje, vrtičkarsko peča z izumi, tehničnimi izboljšavami in koristnimi predlogi, a najraje v slogu: za ljubi mir in ljubi kruhek. Najdejo se seve tudi častne izjeme, na primer radgonski Gorenje-Elrad, ljutomerski Imgrad, Radenskina Tovarna polnilne opreme, soboška Panonija, tozd postonjskega Liva v Rogašovcih. lendavski Gorenje-Varstroj in še kdo. Tu so nekajmilijonski prihranki od inovacij sad bolj ali manj načrtnega in sistematičnega ukvarjanja z razvojem in raziskavami, medtem ko o množičnosti še ne more biti govora. Poglaviten razlog tiči nesporno v sami sestavi regijskega gospodarstva; to je namreč večidel zasnovano na živem, fizičnem delu, tehnično-tehnološko dokaj skromno opremljeno, odvisno od tujih patentov in licenc, razdrobljeno, brez večjih, sodobnejših in zahtevnejših vlaganj ali programov.
Izrazito agroživilsko območje ob Muri se posebej v okviru sozda ABC Pomurka čedalje bolj zateka k domači pameti, zlasti pri selekcijskem delu v živinoreji, razvoju novih travniških sort in zboljševanju ali konstruiranju novih kmetijskih strojev in naprav. Skoda le, da hromil-ne sile nevoščljivosti, uravnilovsko nagrajevanje in podcenjevanje domačih strokovnjakov tako in v tolikšni meri krnijo zdrav, nemoten razmah ustvarjalnih sil v regiji. Škoda je tem večja in očitnejša, ker se recimo kar precej strokovnjakov raje usmerja v tako imenovano sivo ekonomijo — torej samostojno ali popoldansko obrtno in storitveno dejavnost, kar neposredno siromaši kadrovske in posredno s tem tudi gmotne zmogljivosti družbenega dela gospodarstva. Vprašanje je, kako priti do živega tem težnjam.
NAJTRŠI OREHI (ŠE) NENAČETI
Na nekaj možnih odgovorov (ukrepov, posegov!) smo maloprej že namignili, pa ne bo odveč, če jih razgrnemo neposredno. Najprej ustreznejše vrednotenje inventivnosti in inovativnosti, odpiranje večjih možnosti za uveljavljanje strokovnjakov, posebej mlajših, zavze-tejših, sposobnejših.ter predanejše delovanje v te namene ustanovljenih komisij, odborov in aktivov, poklicnih in ljubiteljskih referentov za inovacije ter krožkov za izboljševanje proizvodnje. To so namreč najtrši orehi, ki ostajajo za zdaj še takorekoč nedotaknjeni.
B. Žunec
Zapleti okrog ogrevanja družbenih stanovanj v posameznih blokih postajajo tudi v Murski Soboti vse večji in jim skorajda ni videti rešitve brez preudarnega dogovora med vsemi prizadetimi. Stanovalci v posameznih stanovanjih kljub osemurnemu kurjenju zmrzujejo.
Ob težavah pa ne gre zamižati pred dejstvom., da številni stanovalci ne zmorejo plačevati tako velikih stroškov za ogrevanje in za toplo vodo, ki jo v kotlovnici ogrevajo vse leto. »Cena ogrevanja seje zaradi drage energije v enem letu podvojila. Akontacija za ogrevanje prostor-ninskega metra stanovanja v blokih na Lendavski cesti je 126 dinarjev, od tega odpade na stroške kurjenja, elektriko, inkaso in administrativne stroške nekaj manj kot 11 odstotkov, vse drugo odpade na ceno kurjenja oziroma kurilnega olja. Prav za stanovalce nove stanovanjske soseske ob Lendavski se obeta enkratna poceni rešitev — ogrevanje z izrabo odvečne toplotne energije, ki se sprošča pri tehnološkem procesu v TOZD Predelava soboške Mesne industrije, kije tik ob novih blokih.
Sedaj je namreč že pripravljen investicijski predlog mag. Andreja Kralja in mag. Stanislava Gobca za izrabo odvečne toplotne energije, ki se bo sproščala pri tehnološkem procesu predelave klav-niških odpadkov v obnovljeni kafileriji soboške Mesne industrije.
Med sterilizacijo in kuhanjem klavniških odpadkov se namreč sproščajo pare z minimalno izparilno temperaturo 100°C, ob zniževanju pritiska v destruktorju po končani sterilizaciji pa se dvigne temperatura izparin celo na 120°C. Pare, ki med kuhanjem izhajajo iz surovine, ohlajajo s hladilno vodo do temperature 30°C in kondenzirane izpuščajo v kanalizacijo-
Toplotna energija izparin sedaj prehaja v kondenzatorjih na hladilno vodo in se nekoristno izgublja v okolje. Pri dosedanjem tehnološkem postopku je bila izraba odvečne toplotne energije vprašljiva, saj je uporabljeni perkloretilen dokaj koroziven in lahko poškoduje stene cevi v toplotnem izmenjevalcu za pripravo tople vode. Po obnovi kafilerije pa so z opustitvijo uporabe perkloretilena in izredne bližine komunalne toplarne ob Lendavski ulici nastale idealne možnosti za izrabo odvečne toplotne energije za ogrevanje vode.
Skupna količina odvečne toplotne energije v kafileriji je ob konicah sicer 2,600.000 Kcal/h. to je 3023 KW. vendar ni vsa količina energi-
PO INOVACIJSKEM PREDLOGU MAG. KRALJA IN MAG. GOBCA BI LAHKO STANOVALCI OB LENDAVSKI CESTI
LETNO PRIHRANILI 40 MILIJONOV DINARJEV
je na dovolj visoki energetski ravni, da bi jo lahko izkoriščali neposredno, torej brez uporabe toplotne črpalke.
Ob upoštevanju maksimalne gospodarnosti izrabe odvečne toplote in čim nižjih stroških investicijskega vlaganja se investicijski predlog mag. Kralja in mag. Gobca nanaša, na izrabo 1,300.000 Kcal/h. tj. 1511 KW odvečne toplotne energije na energetski ravni med 100 in 120°, ki jo je mogoče izrabiti z enostavnim prenosom v toplotnem izmenjevalcu. Da bi zagotovili maksimalno higiensko in tehnološko varnost priprave tople sanitarne vode. avtorja predlagata dvostopenjsko izmenjavo toplote.
L Hladilna voda, ki kroži v zaprtem krogu hladilne vode v kafileriji, se v kondenzatorju segreje na 55 do 60° C, ko ohlaja izparine iz destruktor-ja.
2.	Na 55 do 60° C ogreta hladilna voda odda v sekundarnem toplotnem izmenjevalcu svojo energijo hladni vodi iz mestnega vodovoda. Hladilna voda se pri tem ohladi do 18° C, vodovodna voda pa ogreje do 55° C. Ogreta vodovodna voda odteka k porabnikom ali pa v izoliran akumulacijski bazen, ohlajena hladilna voda pa se vrača v sklenjen krog hladilne vode kafilerije.
Za zagotovitev maksimalne tehnološke varnosti obratovanja tako kafilerije kakor naprave za pripravo tople vode za porabnike, sta oba sistema zasnovana tako, da lahko obratujeta vsak zase. V ta namen je v hladilnem krogu postavljen hladilni stolp, ki pa seveda ne obratuje. če je odvzem tople vode zadosten.
Po besedah mag. Andreja Kralja pa je v sistemu priprave tople vode za stanovalce v Murski Soboti ob sedanjih napravah za gretje vode potreben toplotni izmenjevalec in velik izoliran akumulacijski rezervoar za izravnavo neskladja med stalnim dotokom tople vode in cikličnimi konicami porabe tople vode.
Kot pomembno velja vedeti. da bo po rekonstrukciji kafilerija obratovala najmanj 16 ur dnevno, največkrat pa vseh 24 ur na dan, najmanj 5 dni na teden, včasih pa tudi v soboto. Računajoč povprečno 20-urno obratovanje dnevno, je mogoče dobiti pri minimalni- količini 12 m3 tople vode s temperaturo 55°
C. oziroma v 5 dneh 1200 m3 tople vode.
Ker avtorjema Kralju in Gobcu ni znana dnevna priprava in poraba tople vode v toplarni za potrebe soseske Lendavska ' sever, lahko le predpostavljata, da je mogoče s postavitvijo dovolj velikega izolirnega akumulacijskega rezervoarja zagotoviti redno oskrbo s toplo vodo tudi ob sobotah in nedeljah, ko kafilerija ne bo redno obratovala.
1.	300.000 Kcal odvečne toplotne energije na uro, oziroma 1511 KW, ki se sprošča med obratovanjem kafilerije, je brez dvoma tolikšna količina energije, ki jo moramo resno upoštevati pri načrtovanju energetske porabe v Murski Soboti.
Magister Kralj je postregel tudi z nekaj podatki. Ustrezni ekvivalent 1,300.000 Kcal na uro (1511KW) je približno enakovreden energiji, ki jo da na uro 127 kilogramov lah
Pomembno srečanje počitnicarjev
Murska Sobota je bila v soboto in nedeljo pomembno zbirališče mladih iz raznih krajev naše domovine, ki so se tokrat zbrali na zboru počitničarjev Jugoslavije. Prišlo je več kot sto mladih članov počitniških družin iz 20 jugoslovanskih mest. Srečali so se v osrčju Pomurja, da bi še enkrat v praksi jasno potrdili trdno povezanost naše mlade generacije, ki na tak način krepi bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti. Geslo ,.Spoznavaj domovino in še bolj jo boš ljubil” je tudi tokrat dobilo svojo polno veljavo. Sicer pa je to že drugič, da soboška občina gosti člane počitniških družin iz vse Jugoslavije, kar je nedvomno veliko priznanje za dosedanje uspešno delovanje počitniške zveze pri občinski konferenci zveze socialistične mladine v Murski Soboti.
Vse udeležence zbora počitničarjev Jugoslavije je v prostorih kluba mladih pozdravila Vesna Stevančec, sekretarka občinske počitniške zveze, dobitnica letošnjega zveznega priznanja. V svojem govoru je med drugim poudarila: ,,Poskušamo, da bi bila ta srečanja mladih iz različnih krajev naše domovine iz leta v leto pogostejša in množičnejša. Želimo, da bi se razvijalo bratstvo in enotnost med mladimi vseh jugoslovanskih republik in pokrajin. To nas spodbuja za še aktivnejše delo v prihodnje.”
Po slovesni otvoritvi, ki so jo popestrili z recitacijskimi točkami, so si mladi počitničarji ogledali proizvodni .proces v tovarni mlečnega prahu ABC Pomurka. Popoldne pa so se odpravili na pohod do Vaneče in se tam srečali z borci NOB, s katerimi so obudili spomin na revolucionarne dogodke med 2. svetovno vojno. Po vrnitvi v Mursko Soboto so se nastanili pri svojih vrstnikih in v domu učencev Stefan Kovač, zvečer pa so v klubu mladih pripravili zanje zanimivo kulturno-zabavno prireditev. Zadnji dan obiska v Murski Soboti pa so si mladi počitničarji ogledali pokrajinski muzej, nakar so jim podelili spominska priznanja, posameznim počitniškim zvezam pa še monografijo Murske Sobote.
Milan Jerše
kega kurilnega olja. Ob 20-urnem obratovanju kafilerije se bo dnevno sprostilo toliko odvečne toplotne energije, ki ustreza 2.540 kilogramom lahkega kurilnega olja. Ob načrtovani proizvodnji 250 dni v letu je možna izraba odvečne toplotne energije enakovredna 635.000 kilogramom lahkega kurilnega olja letno. Po trenutni ceni 52,60 dinarjev za kilogram, je skupna vrednost izrabljene toplotne energije enaka letnemu prihranku 33.901 milijonov dinarjev.
Vsekakor moramo od navedenega letnega prihranka odšteti amortizacijo in stroške vzdrževanja razvodnega sistema tople vode. Vendar je po pristopnih podatkih iz strokovne literature moč ugotoviti. da se take naprave izplačajo ob dosedanji ceni energije že v 2 — 3 letih.
Ob splošnem pomanjkanju tekočih goriv in energetskih virov nasploh ter ob stalnem naraščanju cen energije prinaša realizacija predloga ne le znatne finančne, učinke, ampak tudi občutno zmanjšujejo porabo vode in toplotno onesnaževanje potoka Le-dava,
Boris Hegeduš
STRAN 6
VESTNIK, 18. OKTOBER 1984
kmetijska panorama
fl
Odkup koruze
Spravilo koruze je v polnem teku in čeprav bo večina pridelovalcev tudi letošnji pridelek porabila za lastne potrebe, bodo nekateri pridelovalci koruzo prodali. V sozdu ABC Pomurka so se dogovorili, da bodo vse kmetijske zadruge in kooperacijski obrati odkupovali letošnji pridelek. Osnova za odkupno ceno je dogovor o ukrepih za organizirani odkup koruze letina 1984, ta pa naj bi znašala 25 dinarjev za kilogram koruze s 14 odstotki vlage. Ta cena je orientacijska, poračun pa bo opravljen do 20. decembra. K tej ceni priznava kupce proizvajalcu še stroške prevoza, in sicer 0,50 din za kilogram do 15 kilometrov oddaljenosti od sušilnice in 1 dinar za oddaljenost nad 15 kilometrov. Primesi do 2 odstotkov se.ne odbijajo, stroški sušenja do 35 odstotkov vlage pa znašajo 3 dinarje po kilogramu, dve tretjini stroškov sušenja nosi kupec in eno tretjino prodajalec. Prodajalec lahko sodeluje pri ugotavljanju vlage, rezultate analize pa prejme v roku dveh dni.
Denar za odkup koruze je zagotovljen, vse sušilnice pa prevzemajo koruzo vsak dan med 7. in 19. uro. Kmetje Kmetijske zadruge Panonka lahko oddajo koruzo v KG Rakičan, TMK Murska Sobota, v Tovarni močnih krmil Ljutomerčan in v Tovarni močnih krmil v Črnce, prav tako tudi kooperanti VG Kapela, člani KZ Ljutomer Križevci jo bodo oddali v lastni sušilnici, kmetje TOK Ljutomerčan pa v mešalnici v Ljutomeru. Mešalnica v Ljutomeru in obrat mešalnice Črnci v Lutvercih pa prevzemata tudi koruzo v storžih. Prevzem je vsak dan, razen sobote in nedelje, med 6. in 13. uro, cena pa je 15 din za kilogram koruze do 35 odstotkov vlage.
Pota jugoslovanskega gospodarstva so čudna in zapletena, nekatera ravna in gladka, druga pa polna ovinkov in ovir. Do popravila kafilerije v Murski Soboti je trajalo polnih 7 let.
O skorajda neverjetnih zapletih pri uresničevanju predelave klavniških odpadkov, ki imajo za posledico sicer neidentificirane izgube v dinarjih, devizah, onesnaževanju okolja in nekajkrat dražji naložbi v rekonstrukcijo stare kafilerije soboške Mesne industrije, smo se pogovarjali s strokovnim sodelavcem za razvoj pri SOZD ABC Pomurka mr. Andrejem Kraljem. Povprašali smo ga o »zgodovini« poteka dogodkov pred realizacijo rekonstrukcije kafilerije. Imena krivcev, da do naložbe ni prišlo pravočasno, so tudi to pot ostala anonimna.
ZAPOZNELA SEZONA GOB NADVSE OBILNA
Jurčki prinašajo milijone
Nas bo biofilter rešil neprijetnih vonjav?
Mr. Andrej Kralj: »Sedem let smo se morali delavci ABC Pomurke boriti, da bi smeli predelovati surovine, ki jih imamo na pretek in iz njih proizvajati mesno moko, ki jo nujno potrebujemo za izdelavo krmil. V istih sedmih letih so v drugih krajih Jugoslavije »uspešni« in »vplivni« politiki uspešno zgradili in tudi uspešno pokopali številne politične tovarne, katere so propadle, ker niso imele surovin ali pa so preminule, ker niso mogle prodati svojih proizvodov. Čeprav so potrebna naložbena sredstva za gradnjo kafilerije v Murski Soboti znašala manj, kakor stroški za gradnjo ograje in vratarnice v kakem Feniju ali Obrovcu, smo morali v Murski Soboti ves ta čas zakopavati viške klavniških odpadkov in kosti po vseh bližnjih in dalj-njih odlagališčih smeti, namesto da bi iz njih izdelali mesno moko in tehnično maščobo.
Surovine smo zakopavali, hkrati pa smo mesno moko za krmljenje prašičev in piščancev uvažali za zelene dolarje«.
Magister Kralj, bi lahko odgovorili, kaj je po vašem mnenju bilo največja ovira, da se je pri izvedbi projekta rekonstrukcije ekonomsko nedvomno upravičene naložbe zatikalo več kot sedem let?
Mr. Andrej Kralj: »Med najbolj upravičenimi razlogi proti gradnji nove oziroma popravilu stare kafilerije v Murski Soboti je brez dvoma slab sloves, ki si ga je pridobila kafilerija v 20 letih svojega obstoja. Če v Murski Soboti ' , ka^gjj, j j kjgrkpli., kaj smrd i, padgnkriyda vedno na kafilerije), po, načelu nektjo mora biti kriv«.
Vseeno ste z zahtevo po rekonstrukciji uspeli. V čem je skrivnost, da ste uspeli »izboriti« dovoljenje ža rekonstrukcijo kafilerije, 1 ki- je locirana na neprimernem prostoru v centru mesta?
Mr. Andrej Kralj: »Prav zato smo pri iskanju nove tehnologije proizvodnje mesne moke posvetili glavno skrb zaščiti okolja. Ob pregledovanju najnovejših dosežkov pri razgradnji smrdljivih organskih snovi smo našli sistem sežiganja odpadnega zraka s kurilnim plinom, kemično odstranjevanje s kislinami in lugi in končno še razgradnjo s pomočjo mikroorganizmov. Po temeljitem preverjanju učinkovitosti, kakor tudi ekonomičnosti naštetih postopkov, seje pokazalo, daje biološki način razgradnje
odpadnem zraku kafilerije najboljši. najučinkovitejši in hkrati tudi najcenejši.«
Se torej stanovalcem Lendavske in M. Sobote nasploh obetajo brezsmradni dnevi?
Mr. Andrej Kralj: »Biotehnologija. veda, ki vse bolj prodira v naše življenje, in ki uporablja naravne zakonitosti pri reševanju najbolj zapletenih vprašanj sodobnega človeštva, je z uvedbo biofiltra dala skoraj idealno rešitev razgradnje smrdljivih organskih snovi v odpadnem zraku, ki izhaja iz različnih proizvodnih objektov.
Letošnjo spomlad je Mesna industrija začela s popravilom stare kafilerije. Gradbena dela se bližajo koncu, zgrajen je prizidek, v katerem bo nameščena oprema za povsem mehaniziran in zaprt sistem za sprejem surovin. Zgrajen pa je tudi najpomembnejši objekt za zaščito okolja — biofilter. Ker je za prezračevanje širjenja smradu v ozračju Murske Sobote delovanja biofiltra najpomembnejše, bi želel seznaniti bralce z osnovnimi podatki o najnovejši pridobitvi. Biofilter je pravokoten betonski bazen, na katerega dno so položene preluknjane keramične cevi, na cevi je nasuta plast proda, na prod pa še 1.5 m debela plast posebnega grobozrnatega komposta. Biofilter je po betonski cevi povezan z zgradbo kafilerije. Z rekonstrukcijo zgradbe (rekonstrukcija se prav zdaj približuje h kraju) bomo zgrad-. bo zatesnili, svež zrak bo lahko vstopil vanjo samo skozi posebne prezračevalne rešetke, iz zgradbe pa bo odpadni zrak izsesaval velik ventilator, ki bo preko enakega prezračevalnega cevovodnega sistema zbiral odpadni zrak v vseh prostorih kafilerije.
Odpadni zrak iz kafilerije bo ventilator poiskal skozi vodno
Gobe rastejo po dežju, pravijo stari ljudje. In letos je bilo res polno dežja. Nismo imeli niti pravega poletja, kajti ves julij nas je namakalo z vedno oblačnega neba. Tudi september je bil moker in tudi prvi dnevi oktobra. Mogoče je ravno zaradi tega letošnja sezona gob nekoliko zakasnila. Pšeničnikov ni bilo niti toliko, da bi se jih izplačalo odkupovati na odvzemnih postajah. Zato pa je gob toliko več sedaj, v začetku oktobra, tako »ajdovih jurčkov« kot drugih užitnih gob, ki rastejo na obrobjih gozdov in predvsem v njih.
Tisti bolj zavzeti gobarji se odpravijo v goričke gozdove poskusit srečo, drugi, predvsem taki iz ravninskih krajev in mest, ki nimajo gozdov zraven hiše, pa se zadovoljijo s šampioni, dežniki. sivkami.. .
»Izgleda. da letos še ni vse zamujeno, mogoče bo pa v enem mesecu toliko gob, kot bi jih moralo biti celo leto,« je.dejal Franc Flegar iz Gerlinec, ki ima odkupno, postajo gob. Po navadi
prho, kjer bo voda zadržala prah in navlažila zrak.
Opran in navlažen odpadni zrak bo po betonski cevi odtekal v sistem preluknjanih keramičnih cevi, se v sloju produ razvejil na brezštevilne tokove in počasi prodiral skozi 800 m3 vlažnega komposta. Vse-naprave za zbiranje, pranje, vodenje in razdelitev odpadnega zraka so le tehnični pripomočki, najvažnejši del biofiltra pa je kompost. Organske snovi, kijih vsebuje odpadni zrak, se bodo na poti skozi plast vlažnega komposta vezale na delce komposta. kjer jih bodo mikroorganizmi ki žive v kompostu, porabili za hrano in pri tem razgradili do ogljikovega dioksida in vode. Namesto kompliciranih tehničnih naprav za sežiganje oziroma za kemično vezavo organskih snovi, bomo zaposlili brezštevilne bakterije in gljivice, da bodo opravljale v našo korist delo, kakršnega opravljajo v naravi že odkar obstaja življenje na zemlji. Biofilter je najmodernejša uporaba enega izmed najstarejših življenjskih procesov, procesa, v katerem mikroorganizmi uspešno razgrajujejo organske snovi že od pradavnih časov dalje in na ta način sploh omogočajo življenje, ko zaključujejo krog kroženja snovi v naravi.
Biofilter je v bistvu veliko gojišče mikroorganizmov, katerim moramo zagotavljati primerne življenjske pogoje: vodo, zrak; hrano, da dobro uspevajo in uspešno opravljajo nalogo, ki smo jim jo namenili. Kompost v biofiltru mora biti vedno primerno navlažen in prezračen. hrano pa dajejo organske snovi, kijih nosi s seboj odpadni zrak. Po nekaj letih (od 3 do 5 let) mikroorganizmi razgradijo grobozrnati v finozrnati kompost, zrak prodira teže skozenj in učinkovitost biofiltra upade. Takrat moramo kompost zamenjati, uporabljeni kompost pa porabimo kot odlično gnojilo v vrtnarstvu ali v vinogradništvu.«
Ob vsem, kar ste povedali, pa bralce, še posebej tiste iz M. Sobote, prav gotovo najbolj zanima, če bo rekonstrukcija kafilerije jamčila preprečevanje širjenja neprijetnih vonjav.
Mr. Andrej Kralj: »Prav gotovo! Slednje je bilo tudi odločilno, da smo se za rekonstrukcijo odločili. Dobavitelj tehnološke opreme za predelavo klavniških odpadkov, švicarska firma Garnitec. ki skupno — z mariborsko Metalno izvaja rekonstrukcijo, daje garancijo za 95-odstotno učinkovitost čiščenja odpadnega zraka iz kafilerije. Vendar nismo zaupali le pismeni garanciji, ampak smo si ogledali delovanje biofiltra . ob kafileriji sredi največje poletne vročine, ko so klimatske razmere za obratovanje kafilerije najbolj neugodne in se lahko prepričali o izredni učinkovitosti biofiltra. saj ni bilo mogoče zaznali nobenega smradu izven kafilerije niti v zraku, ki zapušča biofilter.«
so bili gozdovi polni gobarjev v počitnicah, ko so bili doma mladi in šolarji. Ta čas pa lahko v gozdu srečamo v glavnem starejše.
Kot je-rekel Franc Flegar, je bil odkup organiziran čez celo leto, toda ker ni bilo veliko gob, jih niso niti odkupovali. Na dan so v začetku odkupili povprečno
Franc Flegar iz Gerlinec je letos začel odkupovati gobe šele oktobra, saj jih je bilo prej malo.
od 10 do 15 kilogramov gob, v glavnem jurčkov. Ne smemo pa pozabiti, da je bil to šele začetek sezone. Prejšnji teden pa so pri eni hiši v Gerlincih nabrali kar tri košare gob. Ali bo tudi letos taka sezona, da bodo odkupili dnevno po tristo kilogramov gob. kot pred leti? Pri Flegarovih odkupujejo gobe že dvajset let, prej je to opravljal oče, že eno leto pa ga pri tem uspešno nadomešča sin. Razen gob odkupujejo tudi sadje.
Frida Rajter. doma prav tako
ENOREDNI K0MLAJN ZA OBIRANJE KORUZE
- sedaj je čas, da si kupite kombajn za obiranje koruze
- hitra in lahka žetev koruze
- hiter in lahek priključek za traktor
- ugodna cena
- bodite praktični - kupite kombajn - varčujte z močjo
SEZONSKI POPUST 00 30%
Informacije: Avto-Hrvatska Zagreb, Do AVTO-KUČA, ČAKOVEC, Poslovno-servisni center IMT, telefon (042) 812 545 in 812 611.
iz Gerlinec, je v tistem kraju ena najbolj uspešnih gobark. Pravi, da gobe nabira iz veselja in da vsak trenutek prostega časa, ki ga na kmetiji ni na pretek, izkoristi za hojo po gozdovih. Najrajši nabira jurčke, vendar tudi lisičk, šampionov, sivk in dežnikov ne zanemari. Nabrane gobe posušijo, če so lepe, jih zamrznejo ali dajo v kis. Le tiste gobe, ki so jim odveč, prodajo.
Gobe nabirajo vsi Rajterjevi, vendar jih Frida vedno najde največ: »Enkrat sem doživela pravi čudež. Stala sem pod nekim hribom, gledala navzgor med drevje in nisem mogla verjeti svojim očem — hrib je bil poln jurčkov, tako da vseh niti nisem mogla naenkrat odnesti domov, ampak sem morala iti po njih še dvakrat.«
Pobarali smo jo še, kaj misli, zakaj ni več toliko gob kot prejšnja leta. Odvrnila je, da najverjetneje zaradi nepravilnega nabiranja, saj gobe odnašajo domov neočiščene, ker jih tudi odkupujejo take, namesto da bi jih očistili že v gozdu.
Tudi Štefan Kerec od Grada je vnet gobar. Rad jih išče že od mladih nog, tako da pozna že vsak grm in vsako drevo. To poznavanje terena mu v veliki meri nadomešča slab vid. Gobe je nabiral skozi celo leto, res pa je. da jih je zadnje dni našel največ. Kolikor se on spominja, so bile do sedaj le štiri dobre gobarske letine. Prejšnja leta je res bolj slabo kazalo, domov jih je prinašal le po kilogram ali dva. Prejšnji dan pa je odnesel na odkupno postajo h Gradu kar deset kilogramov jurčkov. Pri Kerecovih nabirajo gobe vsi, največ seveda Štefan, večino od nabranega pa prodajo. »Če ni drugega zaslužka in imaš majhno kmetijo, se nabiranje gob izplača. Tudi cena, 550 do 600 dinarjev za kilogram svežih jurčkov, ni tako slaba.«
Vsak gre torej v gozd iz različnih vzrokov. Največ nas je seveda takih, ki gremo poskusit srečo z gobarjenjem na slepo — če bo, pač bo. Toliko, da imamo za domače potrebe.
Tudi Marta Benko iz Slaveč je ena takih. Kljub dežju, pravzaprav močnemu nalivu, smo jo morali kar dolgo čakati pri avtu, dokler se ni končno vrnila iz gozda. Rekla je, da je samo za pol ure skočila pogledat, če bo kaj, da pa se na gobe ne spozna preveč. Toda, ker smo videli
■
Frida Rajter vsak trenutek prostega časa izkoristi za iskanje gob, saj zanjo ni večje sreče kot to, če najde jurčka.
obilno vsebino vrečke, temu ne bi pritrdili. Gobe nabira predvsem za domačo kuhinjo, pa tudi za brata in sestro.
Naše gobarje smo obiskali v začetku oktobra, zato je v tem času verjetno marsikdo našel še več gob, mogoče tudi po trideset kilogramov in več. Kdor je pač ujel pravi čas, je lahko dobro zaslužil ali pa si vsaj naredil gobjo zalogo za zimo. Gobarska sezona je bila tokrat zares dolga in obilna, mnogi pa so jo znali zelo dobro izkoristiti. Tudi jurčki namreč prinašajo milijone.
Bernarda Peček

r r f
VESTNIK, 18. OKTOBER 1984
STRAN 7
Uredništvo na obisku v Tovarni mlečnega prahu Murska Sobota
DO LETA 2000 PODVOJITI PROIZVODNJO
Da si je naše uredništvo za tokratni obisk, katerega namen je bil dobiti celovit pregled nad poslovanjem, izbralo soboško Tovarno mlečnega prahu, ni naključje. Težave, ki so ta čas v živinoreji, so nam znane, ta tovarna pa je takorekoč življenjsko vezana na to prirejo. Kar zadeva mlekarstvo, posebnih težav ni, prav dokaj dobro urejeni odnosi na tem področju pa veliko prispevajo, da težave v govedoreji niso še hujše. Čeprav je v zadnjem času, zlasti po podražitvi krmil, spet slišati pripombe o gospodarnosti pridobivanja mleka, pa bo držala ugotovitev. da so zdaj veljavne odkupne cene mleka v primerjavi s prejšnjimi leti najugodnejše, kar pa še ne pomeni, da so tudi do kraja realne. Sicer pa, kot so nam povedali ob našem obisku, so si mlekarji vselej prizadevali, da bi bile odkupne cene mleka kar najbolj realne, saj je od njih v največji meri odvisno pridobivanje mleka, od tega pa tudi rezultati, ki jih bo dosegala tovarna.
Nenehna rast proizvodnje
Tovarna mlečnega_prahu odkupuje mleko na območju soboške in lendavske občine, prizadevanja za povečanje odkupa pa so v zadnjem času že obrodila sadove. Zlasti do leta 1980 je izredno močno naraščal odkupa mleka, kije presegel načrtovano 9-odstotno letno povečanje, saj je v nekaterih letih dosegel tudi 16-odstot-no rast. Ce so v Tovarni mlečnega prahu leta 1975 odkupili 21 milijonov 800 tisoč litrov mleka, je v letu 1980 odkup dosegel že 34 milijonov litrov in se še povečuje.
Povečanje odkupa je zahtevalo tudi nova investicijska vlaganja. Tako so leta 1975 zaključili z investicijo, ki je bila namenjena za sodobno izdelavo instant mleka v prahu. S to investicijo niso le povečali predelovalnih zmogljivosti od dotedanjih 40 tisoč litrov na sedanjih 110 tisoč litrov dnevno, pač pa so pridobili tudi na kakovosti ter zmanjšali porabo energije na enoto proizvoda. Zaradi znatnega povečanja količin smetane in s tem večje proizvodnje masla so zamenjali klasični način njegove proizvodnje. ob posodobitvi same proizvodnje pa so kupili še stroje za pakiranje 20-gramskih zavojčkov masla. Žmogljivosti proizvodnje masla so tako povečali s 150 na 500 kilogramov na uro.
V letu 1980 so začeli,s pravo fazo razširitve proizvodnih prostorov za skladiščenje in predelavo jajc, zgradili so sodobno pralnico avtomobilov, hladilnico za skladiščenje masla, skladišče za reprodukcijski material irj, gotove proizvode, paketirnico z opremo ter kupili linijo za pripravo, in mešanje dehidriranih proizvodov. S temi investicijami so omogočili normalno skladiščenje, najpomembnejše pa je, da so z njimi pridobili izvozno registracijo za celotno paleto svojih proizvodov.
Specializacija v mlekarski industriji
Rezultat vseh teh investicijskih vlaganj je ugoden poslovni uspeh, ki ga dosega Tovarna mlečnega prahu. Tega je treba v veliki meri iskati tudi v dobri izkoriščenosti vseh proizvodnih zmogljivosti, saj večji del proizvodnje dela neprekinjeno v treh izmenah in so stroji izkoriščeni od 85 do
99-odstotno. Pretežni del vseh investicij so v Tovarni mlečnega prahu uresničili z lastnimi sredstvi in jih zdaj ne obremenjujejo kreditne obveznosti, dobre poslovne rezultate pa je moč pripisati tudi ustrezni delitvi dela in s tem specializaciji slovenske mlekarske industrije. Ta je namreč že leta 1978 začela intenzivno načrtovati odkup in predelavo mleka, slovenski mlekarji pa so se dogovorili za dosledno specializacijo in delitev dela z željo, da optimalno zadostijo slovenskim potrebam in celot-
1 >
■

GUSTIGROE: V sozdu smo že začeli pripravljati nov srednjeročni program, v katerem nam mora biti osnovni cilj prestrukturiranje proizvodnje, preiti moramo predvsem od količine h kakovosti. V mlekarstvu pomeni prestrukturiranje, če bomo namesto sedanjih 1.600 litrov dosegli proizvodnjo 3.000 litrov mleka na kravo. To je sicer zahtevna naloga, vendar takšen kakovostni premik do leta 2000 lahko dosežemo, saj imamo za to genetski potencial, le izkoristiti ga je treba. Če so kje v kmetijstvu možnosti za hitrejši nadaljnji razvoj, potem so te možnosti gotovo v mlekarstvu.
1
3SOS


nemujugoslovanskemu tržišču.
V soboški Tovarni mlečnega prahu naj bi ob predvi-
I3O ROTDAJČ: Zavedamo se, da je razvoj mlekarske industrije v največji meri odvisen od primarne proizvodnje, torej od pridobivanja mleka, zato smo bili mlekarji vselej tisti, ki smo se med prvimi zavzemali za višje cene mleka. Ne trdim, da so odkupne cene mleka zdaj realne, vendar pa so trenutne cene v primerjavi z vsemi leti doslej najugodnejše. To se odraža tudi pri odkupu, ki se povečuje, ugotavljamo pa, da se povečuje tudi število rejcev, ki oddajo letno več kot 10 tisoč litrov mleka. Prav tem bomo morali v prihodnje posvečati še več pozornosti in posebej spodbujati visoko proizvodnjo.

deni
1,5 odstotni letni
rasti
bdkupa mleka proizvodnja v prihodnje šla v dve smeri: , dehidrirani mlečni proizvo-
KAREL PEČEK:
Ob sami
proizvodnji posvečamo v Tovarni mlečnega prahu posebno pozornost tudi prireji in odkupu mleka. Dnevno se srečujejo s proizvajalci mleka, na sejah reprodukcijske skupnosti pa skupaj z rejci rešujemo vsa vprašanja. Naše odkupno območje sega v dve občini (Murska Sobota in Lendava), skoraj v sleherni vasi pa imamo zbiralnice mleka. Trenutno imamo 169 zbiralnic, za dve pa se dogovarjamo, od teh jih je 143 opremljenih, 20jih gradimo, nekaterih pa se še ne splača opremljati s hladilniki. Najmanjši hladilnik namreč že stane 700 tisoč dinarjev.
di in kondenzirani mlečni proizvodi. Tako so že zdaj edini proizvajalec kondenziranega evaporiranega mle-
IVAN VUČKIČ: Res je, da so odnosi na področju mlekarstva dokaj dobro urejeni, izpeljani sta tudi specializacija in delitev dela, vendar pa je k doseganju tako dobrih poslovnih rezultatov v naši delovni organizaciji veliko pripomogla tudi dobra izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti. Večina strojev in opreme je izkoriščenih več kot 90-odstotno, saj delamo v treh izmgpah, tudi ob nedeljah in praznikih. V primarno proizvodnjo do nedavnega nismo vlagali direktno, pač pa preko kmetijskih zadrug, veliko sredstev pa smo namenili za opremljanje zbiralnic.



ka v Jugoslaviji, zelo pa na trgu še vedno primanjkuje tudi mleko v prahu in maslo, ki ju je potrebno

■ *1

ALOJZ OMAR: Ko načrtujemo predelavo mleka, bi morali začeti načrtovati pri samem pridobivanju mleka. Kaže pa, da na to pozabljamo, saj tistega, ki dela v tej proizvodnji, še vedno premalo vrednotimo. Kmetovo delo je še vedno premalo ovrednoteno, da je temu tako, dokazuje družbeni sektor, kije iz ekonomskih razlogov opustil rejo molznic. Načrtovati na lastni krmni osnovi je nerealno, saj je vprašanje, če se bo ob sedanjih cenah umetnih gnojil ta še povečevala, vemo pa, da je travnike možno gnojiti le z mineralnimi gnojili, saj v pašnem sistemu gnojevka ne pride v poštev.
uvažati. To najbolje ilustrira podatek, da smo lani v Sloveniji izdelali okrog 3.200 ton mleka v prahu (skupaj v Jugoslaviji okrog 5.000 ton), uvozili pa smo ga čez 20.000 ion. Podobno je z maslom, ki so ga v Tovarni mlečnega prahu lani izdelali 860 ton, v Sloveniji 1.600 ton in v Jugoslaviji 6.500 ton, uvozili pa smo ga še 9.000 ton.
Predvsem večja finalizacija
Očitki, da je mlekarska proizvodnja v soboški tovarni premalo Analizirana, niso vselej upravičeni. Namreč, tudi konzumno mleko, kije namenjeno potrošniku, je v tem primeru finalni proizvod. prav tako tudi nekateri drugi proizvodi, ki bi se jih dalo še dodelati in tako dodatno ovrednotiti.
Ob letni proizvodnji 3.200 ton mleka v prahu ga okrog 1.200 ton prodajo kol pakiranega. 4<J odstotkov tega mleka v prahu pa je
ans nm - mas
yiSr^H


STRAN 8
VESTNIK, 18. OKTOBER 1984
visokovrednotenega in je namenjen v glavnem kot hrana za dojenčke. V lanskem letu so začeli tudi s pakiranjem posnetega mleka v prahu, ki so ga na ta način letos že prodali od 250 do 300 ton, vendar pa morajo nekaj mleka v prahu zagotavljati tudi svojim stalnim kupcem. Naj večja med njimi sta Pliva in Podravka, ki sta v preteklosti tudi vlagali v razvoj primarne proizvodnje in predelave. Je pa res, da je v strukturi njihove proizvodnje še okrog 600 do 800 ton mleka v prahu, ki bi ga lahko tako ovrednotili, da bi šlo v razred popolnoma otroške hrane. Sicer pa načrtujejo, da bi v prihodnjem obdobju zmogljivosti za pridobivanje mleka v prahu povečali za okrog 40 odstotkov, istočasno bi povečali proizvodnjo otroške hrane, prav tako pa tudi proizvodnjo posnetega mleka v prahu. Možnosti za to bodo, če bodo dosegli načrtovano povečarije odkupa mleka, po slovenskem programu pa so dolžni tudi prevzeti in predelati vse viške mleka, do katerih bi prišlo v ostalih mlekarnah.
Specializacija in čim večja finalizacija sta osnovni nalogi, ki so si jih zadali v tem delovnem kolektivu. Pisani paleti raznovrstnih proizvodov so se v zadnjem času pridružili nekateri novi, s tem pa načrtov seveda še ni konec. V letu 1983 so dali na trg pivit in zeliščno
OTO ŽUNEC: Naša proizvodnja zajema tri osnovne usmeritve: konzumni mlečni proizvodi za potrebe soboške in lendavske občine, zgoščeni proizvodi in dehidrirani proizvodi. Kar 80 odstotkov proizvodnje predstavljajo dehidrirani proizvodi, 14 odstotkov je evaporiranega kondenziranega mleka in fermentiranih proizvodov ter 6 odstotkov konzumnega mleka. Očitek, da je naša proizvodnja premalo finalizirana, ne drži, saj imamo izredno bogato paleto končnih proizvodov, v programu pa imamo še nekatere nove. Večina jih je pripravljena, da jih damo v proizvodnjo, vendar Čakamo primeren trenutek.
Na pogovoru ob obisku našega uredništva v Tovarni mlečnega prahu v Murski Soboti so sodelovali: Ivo Rotdajč, direktor delovne organizacije, Ivan Vučkič, računovodja, Oto Zunec, tehnični vodja, Karel Peček, vodja odkupa, Mate Avgust, predsednik delavskega sveta, Alojz Omar, živinorejec iz Rankovec in predsednik reprodukcijske skupnosti, Gusti Grof, predsednik KPO SOZD ABC Pomurka ter novinarji Jože Sabjan, odgovorni urednik Vestnika, Branko Zunec, Janez Votek in Ludvik Kovač, ki je pogovor tudi pripravil za objavo.
maslo, v sodelovanju z Lekom pa še planteks zdravilni čaj proti prehladu. Letos sta se na trgu pojavila še dva planteks zdravilna čaja proti žolčnim in jetrnim obolenjem ter proti povišanem krvnem pritisku, vse pa je že tudi nared za prodajo 7,5-gramskega evaporiranega mleka. Poleg teh imajo v Tovarni mlečnega prahu pripravljenih še nekaj novih proizvodov, ki pa jih zaradi trenutnih razmer na tržišču ne izdelujejo. Med njimi naj omenimo 125-gramske za-klopnice mleka v prahu in 90-gramske zaklopnice posnetega mleka v prahu, kondenzirano mleko s ča-
jem in z dodatkom kave ter pivit z dodatkom sadja. Kar zadeva otroško hrano, imajo pripravljeno. recepturo za delno prilagojeno mleko za dojenčke stare nad 30 dni in
Tovarna mlečnega prahu v Murski Soboti zaposluje 145 delavcev, od teh jih je 50 priučenih, 55 kvalificiranih, 15 visokokvalificiranih, 17 s srednjo šolo, 5 z višjo šolo in 3 magistri. Povprečni osebni dohodki zaposlenih
obogateno mleko za otroke stare nad šest mesecev. Ta dva proizvoda so že testirali na pediatrični kliniki v Ljubljani in sta test tudi uspešno prestala.
Med novimi proizvodi, ki' jih pripravljajo, so še preparat na osnovi suhega pinjenca za otroke, razmišljajo o jogurtu s smetano z okoli 10 odstotki maščobe ter o raznih vrstah mleka v prahu z raznimi sadnimi dodatki, končali pa so že s poskusno proizvodnjo planteks čaja za hujšanje in odvajanje.
Potrebni kadri in sredstva
Uresničitev vseh teh načrtov in proizvodnja novih izdelkov sta seveda povezani z novimi vlaganji. Letos bi naj uredili novo kotlovnico in nove komore za kisle mlečne napitke, prav tako pa naj bi racionalizirali tudi
MATE AVGUST: V kolektivu, ki dosega dober poslovni rezultat, tudi čutimo delavci svojo socialno varnost. Res je, da zavlada včasih nezadovoljstvo, saj življenjski standard nenehno pada, dvig osebnih dohodkov pa ne dohiteva naraščajočih življenjskih stroškov. Sicer pa je v delovni organizaciji dokaj dobro poskrbljeno za družbeni standard delavcev. Dobivamo urejeno toplo malico med delom, možnosti pa so tudi za rekreacijo. Imamo 25 ležišč v počitniških domovih, skrbimo pa tudi za reševanje stanovanjskih vprašanj zaposlenih. Vsako drugo leto kupimo eno družbeno stanovanje, približno toliko sredstev pa razdelimo tudi za individualno stanovanjsko izgradnjo.
porabo energijo, ki bi jo s tem zmanjšali za okrog 20 odstotkov. V letih 1986-87 načrtujejo novo linijo za sušenje mleka in proizvodnjo otroške hrane. S tem bi sprostili dve dosedanji liniji, na katerih bi lahko povečali proizvodnjo čajev in jajc v prahu, obenem pa bi lahko začeli tudi z zgoščevanjem in sušenjem sokov, po katerih močno narašča povpraševanje zlasti na zunanjih tržiščih. Vrednost teh investicij znaša okrog 500 milijonov dinarjev.
Poleg sredstev pa so za realizacijo teh načrtov potrebni tudi kadri. Obstoječa kadrovska struktura je v
primerjavi z drugimi mlekarnami izredno dobra, saj so v zadnjih osmih letih načrtno skrbeli za kader, ki se usposablja v mlekarski šoli. V tej šoli so imeli letno
so bili ob polletju nekaj nad 20 tisoč dinarjev. Med jugoslovanskimi mlekarji so bil: po osebnem dohodku na 27. mestu, po dohodku na delavca pa na 1. mestu.
od 2 do 3 štipendiste, trenutno pa šolajo 5 mlekarjev.
Čeprav je tudi zasedba strokovnih delovnih mest zadovoljiva, pa v tovarni nimajo lastnega strokovnega kadra, za razvoj, prav tako nimajo tudi lastne službe za raziskavo tržišča. V tovarni menijo, da bi te službe morale delovati na ravni sestavljene organizacije, saj bi jih bilo nesmiselno drobiti na posamezne delovne organizacije. O tem v sozdu sicer že razmišljajo in že letos naj bi o nekaterih predlogih tudi razpravljali, vendar so pa mnenja, da morajo določene službe še naprej ostati v okviru delovnih organizacij. Zlasti službe, ki se ukvarjajo s tehnološkim razvojem proizvoda, morajo ostati v organizaciji, ki ta proizvod dela, medtem ko je globalni razvoj kmetijstva, globalni razvoj predelovalne industrije, pa tudi služba za marketing lahko oziroma mora biti na ravni sestavljene organizacije.
Boljše sodelovanje znotraj reprodukcijske verige
Poleg vsega doslej naštetega pa je bistvenega pomena za nemoteno in uspešno poslovanje same tovarne primarna proizvodnja, torej pridobivanje mleka. V preteklih letih tovarna neposredno v pridobivanje mleka sicer ni vlagala sredstev, saj so vlaganja tekla preko kmetijskih zadrug, posebno pozornost pa je posvečala organizaciji odkupa. Tako so letno kar 20 odstotkov ostanka dohodka vlagali v opremo zbiralnic, Sedaj, ko dvakrat dnevno zbirajo mleko, pa se je močno povečal odkup.
Prav sodelovanju s proizvajalci mleka pa bo potrebno v prihodnje posvetiti največ pozornosti in tudi direktno vlagati v to pridobivanje. Posebna skrb bo morala veljati organizirani proizvodnji, ki jo bo treba stimulirati ne le s ceno mleka, pač pa najti tudi druge možnosti. V strukturi odkupa namreč zdaj prevladujejo kmetje z dvema ali tremi kravami, saj je teh več kot 4 tisoč, v zadnjem času pa se že povečuje število kmetij, ki oddajo letno več kot 10.000 litrov mleka. Če želimo v mlekarstvu doseči nadaljnji razvoj, je potrebno poceniti pridobivanje na enoto proizvoda. To torej pomeni, daje treba dvigniti poprečno mlečnost na kravo, hkrati pa tudi v čim večji možni meri preiti na lastno krmo. Možnosti za povečanje proizvodnje mleka so, saj imamo za to ustrezen genetski potencial, le izkoristiti ga je potrebno. To pa bomo dosegli s sodelovanjem vseh, ki so udeleženi v reprodukcijski verigi. Doseči do leta 2000 povprečno vsaj 3.000 litrov mleka poprečno na kravo (zdaj okrog 1.600 litrov) je možno, z dosego tega cilja pa bodo dane tudi vse možnosti, da bomo v Pomurju lahko odkupili blizu 120 milijonov litrov mleka na leto.
RAZPRAVE O PREDLOGIH SKLEPOV 13. SEJE CK ZKJ
Več posluha za pobude
Komunisti tovarne varilne opreme so kritično ocenili svoje delo, ko so razpravljali o predlogih sklepov 13. seje CK ZKJ. Osnovna ugotovitev z razprave je, da je še premalo kritičnosti in samokritičnosti pri delu slehernega člana zveze komunistov in premalo aktivnosti v okolju, kjer komunisti živijo. Razprava se je dotaknila tudi proizvodnih problemov. Delovanje vsakega komunista mora biti naravnano tako, da bo maksimalno vplival na izkoriščanje delovnih sredstev in dvig kakovosti proizvodov. Zaman je nova tehnologija, če se ta ne izkorišča maksimalno in v tem pogledu bodo morali v tovarni narediti večje premike. Tudi vprašanje pobud ni dobro rešeno, pobudam — tudi koristnim se posveča premalo posluha, čeprav bi bile dobrodošle za
LENDAVA
Dnevno odsotnih 292 delavcev
Analiza zdravstveno opravičene odsotnosti z dela v lendavski občini v prvem polletju je sicer nekoliko, ugodnejša glede na Pomurje in Slovenijo, kritična pa je glede števila nesreč izven dela, čemur bodo morali posvetiti veliko več pozornosti. Organizacije združenega dela imajo čedalje večjo preglednost nad odsotnostjo z dela, vendar pa morajo skupaj z družbenopolitičnimi organiza-, cijami ugotoviti dinamiko izostajanja z dela, še posebej v tistih delovnih organizacijah, kjer je ta previsoka.
V prvem polletju letošnjega leta je bilo povprečno odsotnih z dela 292 delavcev ali 3,8 odstotka vseh zaposlenih. Izgubljenih je nekaj nad 50 tisoč delovnih dni, povprečna odstotnošt pa je bila 9,5 dni.
Največ odsotnosti je zaradi bolezni, kar 72 odstotkov, sledijo pa nesreče. Pri nesrečah pa velja omeniti tiste, ki se zgodijo izven dela. Teh je čedalje več, nesreč pri delu pa manj. Kot ugotavlja analiza, je teh nesreč največ v času večjih kmetijskih opravil. S rezultati analize bo izvršni svet obvestil vse delovne organizacije in zahteval,- da se še bolj zaostri problem izostajanja z dela.
Jani D.
TOZD MLINOPEK
Murska Sobota ul. Lole Ribarja 11
Sodobni objekti soboškega MLIN0PEKA za predelavo žit, peko kruha in peciva.
ČESTITAMO OB PRAZNIKU SOBOŠKE OBČINE!
hitrejše reševanje problemov. Komunisti tovarne varilne opreme so kritično ocenili tudi nekatere pojave izven svojega okolja, ki povzročajo nezadovoljstvo med delavci. Gre za problematiko kurjave v družbenih stanovanjih. Komunisti menijo, da ta problem v stanovanjski skupnosti ni dobro rešen in da se bo moral za to bolj pozanimati tudi občinski komite ZK.
Proizvodni problemi v tovarni varilne opreme se zadovoljivo rešujejo, vendar pa bo potrebno izboljšati načrtovanje, predvsem kar se tiče proizvodnje za izvoz, saj bodo le tako lahko zadostili pogodbenim obveznostim. Odgovornost nekaterih služb, od katerih je odvisna proizvodnja, ni na zadovoljivi ravni, zato bo potrebno na tem področju zaostriti odgovornost slehernega strokovnjaka, še posebej komunista.
Komunisti tovarne varilne opreme so na predloge skle
PZC TOZD
ZDRAVSTVENI DOM
MURSKA SOBOTA
objavlja dražbo za prodajo
osebnega avtomobila znamke FIAT 125 sanitet, letnik 1980, po izklicni ceni 70.000,00 din.
Prometni davek plača kupec.
Dražba bo v sredo, 24. 10. 1984, ob 15.30 na dvorišču Zdravstvenega doma M. Sobota.
Udeleženci morajo pred dražbo plačati 10-odstotno varščino od izklicne cene.
-
J
Delovna organizacija	/
ZUNANJA TRGOVINA s. p.
Murska Sobota
ABC POMURKA DO ZUNANJA TRGOVINA,
Murska Sobota, objavlja po sklepu delavskega sveta razpis
del in nalog individualnega poslovodnega organa — direktorja DO
Za razpisana dela in naloge so določeni naslednji pogoji:
—	visoka šola ekonomske smeri,
—	aktivno znanje enega tujega jezika,
—	zunanjetrgovinska registracija,
—	5 let delovnih izkušenj v zunanji trgovini, od tega vsaj 3 leta na delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
—	soglasje koordinacijskega odbora pri IS skupščine SRS za delo v zunanji trgovini,
—	organizacijsko-vodstvene sposobnosti.
Kandidati za razpisana dela in naloge naj vložijo svoje prošnje z vsemi potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka v roku 14 dni od objave na naslov ABC POMURKA DO ZUNANJA TRGOVINA, Murska Sobota, Lendavska 9. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo štirih let. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 45 dni od objave razpisa.
pov 13. seje CK imeli več pripomb. Med njimi je v prvi vrsti ta, da smo imeli v preteklosti veliko akcij za izboljšanje gospodarstva, bili so narejeni sanacijski načrti, a je akcija vselej zvodenela in ostala brez rezultatov. Bojazen, da bo tudi sedaj tako, se izraža v razpravah komunistov tudi v drugih osnovnih organizacijah. Delitev po delu še vedno ni uveljavljena, to pa med delavci povzroča probleme. Stabilizacijska bremena bo potrebno enakomerneje porazdeliti na več ljudi, saj je očitno, da nekateri stabilizacije ne občutijo. Partija premalo pazi na socialni položaj delavskega razreda, za katerega se je vedno borila.
Komunisti menijo, da bo moralo postati sodelovanje med občinskim komitejem in osnovnimi organizacijami bolj tesno in delovno.
Jani D.
VESTNIK, 18. OKTOBER 1984
STRAN 9
ELEKTROTEHNA
Obiščite naše prodajalne, kjer vam ponujamo:
TEHNIČNE PRIPOMOČKE ZA VAŠ DOM
Obiščite naše prodajalne, kjer vam ponujamo:
TEHNIČNE PRIPOMOČKE
ZA VAŠ DOM
NAFTAR
IN SODNIK
Vsem delovnim ljudem soboške in radgonske občine iskrene čestitke ob njihovem prazniku!
ELEKTROTEHNA

PRIPOROČA SVOJE SERVISNE STORITVE, PRODAJO REZERVNIH DELOV IN AVTOMOBILOV ZASTAVA
V tem času sta minili dve leti, odkar Francu Fariču iz Petišovec ni treba več zgodaj vstajati in hiteti v službo. Torej je že 24 mesecev upokojenec. Pravi, da se je zelo navezal na prijatelje in sodelavce. zato se mu je bilo težko posloviti od njih in od dela, toda po drugi strani je bil vesel. da je z odhodom v penzijo sprostil delovno mesto in se je zato lahko zaposlil kdo drug.
Pri lendavski Nafti se je zaposlil 1943. leta. Bil je vrtalec. Delal je na Petišov-skem polju, na vrtinah pri Središču ob Dravi, v Moravcih. pri Ulcinju v Črni gori. . .
»Kaj pa tujina? Tudi tja ste menda šli?«
»To je bilo 1959. leta. Tudi natančnega datuma se spominja: 21. maja. Ivan Zadravec. Ignac Šardi. Mijo Kezele in jaz smo bili prvi lendavski vrtalci, ki smo šli iskat nafto v Egipt. V zemljo smo rili pri Sueškem kanalu. Delali smo pri General Petrol Company. Tam smo ostali 17 mesecev. Vrtine so bile v poprečju glo: boke 1200 metrov. Sprva je bilo težko, saj nismo razumeli ne angleško ne arabsko, to pa sta bila jezika, v katerih smo komunicirali s strokovnjaki in arabskimi delavci. Nujno se je bilo treba naučiti vsaj najnujnejših besed in stavkov, za kar se je z nami vred trudil učitelj, ki je bdel nad nami tri mesece. Delali smo po 8 ur dnevno, preostali čas pa porabili za spanje in družabno življenje v jugoslovanskem klubu v mestu Razgari. Plača je bila dokaj dobra, tudi na hrano smo se sčasoma navadili.«
Franc Farič je torej med prvimi naftarji Šel v svet. Všeč mu je bilo in leta 1961 sploh ni pomislil, da ne bi sprejel nove ponudbe, tokrat za odkrivanje nafte v Siriji. Tam je ostal 15 mesecev in tudi v tej državi dobro zaslužil. Tam je bilo
delo vrtalca napornejše, saj so vrtali v globino 2500 metrov. Po vrnitvi je nekaj časa delal na vrtinah v Lendavi, vendar je nafta na Petišovskem polju počasi usihala — vrtati so prenehali 1965. leta — zato, ker pač ni mogel brez svedrov, je leta 1970 znova šel v Sirijo, kjer je ostal več kot leto dni. Po vrnitvi domov je bil do upokojitve vodja izmene v obratu formalina v Petišov-cih.
Franc Farič
Koliko vrtin je Franc Farič naredil? Ža Egipt ve povedati, daje bilo lOpozitivnih. v Siriji je bilo takih 8 ... Pa v Jugoslaviji? Ne. ni se mogel spomniti števila, kar tako, na pamet, pa tudi ni govoril. Vsekakor pa je res, da je bil naš sogovornik uspešen tudi na domačih naftnih poljih, seveda dokler je bila v nedrih zemlje — nafta. Poklic vrtalca mu je bil zelo všeč. Pa ne le zaradi dobre plače, ampak tudi zaradi tistega velikega pričakovanja, ki je trajalo po nekaj mesecev: bo pritekla nafta? In tedaj, ko seje upanje uresničilo, je bilo med vrtalci izredno veselje. Pa tudi narobe: kadar je namesto črnega zlata brizgnila umazana voda, je zavladala žalost, vsi
delavci so bili potrti, čutili so se krive, čeprav niso bili nič krivi za neuspelo vrtino. Je pač tako, da vsaka vrtina ne da nafte. Potolaženi pa so večkrat le bili, četudi je pritekla samo voda. Na mnogih mestih je brizgnila topla termalna voda in tudi ta je bila veliko vredna. Zahvaljujoč vrtalcem imamo v Pomurju več vrtin, s termalno vodo, ki je poleg tega še zdravilna. Vrtalci so nam prinesli tudi toplice.
Franc Farič pa zdaj, ko je v pokoju, ne obuja le spominov na vrtine doma in na tujem, pa na ljudi, ki jih je srečal po svetu in so bili tako različni v navadah in običajih, ampak nadaljuje z delom v družbenopolitičnih organizacijah ih krajevni samoupravi. Več let je bil »odbornik« in v tistem času so Petišovci dobili vodovod. asfalt, ulice.... Posebej je poudaril (to pa smo videli tudi sami), da so ulice označene z dvojezičnimi napisi. V Petišovcih pač žive Slovenci, Madžari in pripadniki drugih narodov. Odločno pa zanika, da bi bila narodnostna mešanica vzrok za delo poravnalnega sveta, ki mu Franc predseduje že drugo mandatno dobo. Lani je poravnalni svet obravnaval 18 zadev, od .katerih jih je 15 rešil pozitivno, torej je prišlo med sprtima strankama do poravnave.
Največkrat se ljudje obrnejo na poravnalni svet zaradi mejnih sporov. Lepa beseda našega uglednega sogovornika veliko zaleže, še zlasti pa, ko ljudem »zagrozi«, da bo morebitno pravdanje na sodišču veliko stalo in je le boljše, da vsaka stran nekoliko popusti. Uspeh skoraj nikoli ne izostane. Franc je bil naftar, zdaj pa je »sodnik«.
S. SOBOČAN
Upokojenci se ne dajo
Občanom soboške občine čestita
ob njihovem prazniku!
V Černelavcih so v teh oktobrskih dneh ustanovili samostojno društvo upokojencev, ki že na začetku veliko obeta. Največ pozornosti bodo posvetili družabnosti in in pristnim odnosom med ljudmi, pa tudi rekreacije ne bodo pustili ob strani. Za začetek si je 70 članov, tudi invalidski in kmečki upokojenci so med njimi, uredilo v zadružnem domu primeren prostor za družabna srečanja, šahiranju in druge igre, v programu pa imajo tudi balinanje. Kje o tem se bodo dogovorili, saj svojega igrišča še nimajo. Predsednik Janez Kumin pravi, da bodo prizadevni in da bodo s svojim delom dajali spod
bude tudi mlajšim. Gre za obliko dobrega sodelovanja med generacijami. Da bo že na začetku bolj slovesno, bodo ob prazniku republike razvili svoj prapor. Denar zanj so že prispevali člani novega društva in nekateri vaščani z območja krajevne skupnosti — Černelavec, Polane, Kupšinec in Veščice.
Na sliki: Predsednik novega društva upokojencev v Černelavcih Janez Kumin, ki mu starejši in mladi spoštljivo pravijo ,,Janči”, je dal že vrsto pobud. Morda jih bp še več, saj česa vabljivega nihče ne zavrača.
Ob vsakem nakupu obiščite naše blagovne hiše in ostale poslovalnice v M. Soboti in na podeželju
KOLEKTIVOM IN OBČANOM OBČINE MURSKA SOBOTA ČESTITAMO ZA
OBČINSKI PRAZNIK, 17. OKTOBER
IN ŽELIMO VSEM UŠPESNO POSLOVANJE
VELETRGOVINA
MURSKA SOBOTA
STRAN 10
VESTNIK, 18. OKTOBER 1984
Na podlagi 51. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 18/84) ter 20. člena Odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Murska Sobota (Ur. objave, št. 31/78),
razpisuje
Krajevna skupnost Čemelavci
NATEČAJ
z zbiranjem pismenih ponudb za oddajo oziroma prodajo zemljišča družbene lastnine pare. št. 72/1 v izmeri 582 kv. m, vpisano v vi. št. 31 k. o. Veščica.
Izklicna cena za zemljišče znaša 32.000,00 din za ar, višina prispevka za delno komunalno ureditev, 7.000,00 din za ar.
Splošni pogoji natečaja so:
1.	V izklicni ceni ni zaračunan republiški in občinski.prispevek za kmetijsko zemljiško skupnost, ki bremenijo kupca.
2.	Kupec je dolžan zgraditi na kupljeni parceli objekt do III. gradbene faze najpozneje v 5 letih od sklenitve kupoprodajne pogodbe.
3.	Varščina znaša 18.624,00 din in jo je treba plačati na žiro račun št. 51900-645-30052 — Krajevna skupnost Černelav-ci. Potrdilo o plačani varščini pa je potrebno priložiti pismeni ponudbi.
Kupec je dolžan v roku 8 dni od prejema obvestila, da je izbran, skleniti pismeno pogodbo s Krajevno skupnostjo Čer-nelavci.
Pismene ponudbe s prijavo za natečaj se zbirajo na sedežu KS Černelavci do 5. 11. 1984, kjer lahko dobite tudi vse podrobnejše informacije.
"Najugodnejše ponudbe bo po preteku razpisnega roka izbrala razpisna komisija pri Krajevni skupnosti oz. svet KS.
Komisija za delovna razmerja
TOZD Osnovne šole Miško Kranjec Velika Polana
objavlja
dela in naloge
ekonom — voznik — vzdrževalec
Pogoji:
— poklicna šola lesne ali kovinske stroke, — vozniško dovoljenje B kategorije in za traktor. Poskusna doba traja 2 (dva) meseca.
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v roku 8 dni na naslov: VIZ Lendava, TOZD Osnovna šola Miško Kranjec, Velika Polana, komisija za delovna razmerja.
Oglašujte v
Vestniku
HITRO IN POCENI DO LASTNEGA DOMA Z GRADBENIM PODJETJEM
GRADITELJ, BELTINCI
Ob prazniku soboške občine iskreno čestitamo!
DELOVNA ORGANIZACIJA ZA PTT PROMET MURSKA SOBOTA, p. o.
objavlja
JAVNO DRAŽBO
za prodajo naslednjih rabljenih osnovnih sredstev:
—	dostavni avtomobil znamke IMV, tip 1600 B, leto izdelave 1972, v voznem stanju, karamboliran, izklicna cena 55.000,— din;
—	dostavni avtomobil znamke ZASTAVA, tip 620 B, dvojna kabina, leto izdelave 1974, ni v voznem stanju, izklicna cena 39.000.— din;
—	dostavni avtomobil znamke TAM, tip 600, zaprt kombi, leto izdelave 1976, v voznem stanju, izklicna cena 123.900,00 din;
—	dostavni avtomobil znamke IMV, tip 1600 SUPER B SERVIS, leto izdelave 1970, nj, v voznem stanju, izklicna cena 30.000.— din;
—	dostavni avtomobil znamke ZASTAVA, tip 620 B, dvojna kabina, leto izdelave 1966, ni v voznem stanju, izklicna cena 10.000,00 din.
V izklicno ceno osnovnega sredstva ni vračunan prometni davek.
Licitacija bo v četrtek, 25. 10. 1984, ob 10. uri na Bakovski cesti v Murski Soboti (v neposredni bližini Certuso-vih garaž).
Osnovna sredstva si interesenti lahko ogledajo na dan dražbe od 8. do 10. ure na kraju dražbe.
Interesenti morajo uro pred začetkom pri blagajni DO vplačati varščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene, ki se kupcu vračuna v ceno kupljenega vozila, če pa od nakupa odstopi po končani licitaciji, se mu ne vrne.
Nakup vozil na javni dražbi bo po sistemu „OGLEDANO-KUPLJENO".
ra si ca
tovarna pletenin ijubljana
KI
KROJAŠTVO • TAPETNIŠTVO • ŠIVILJ-
STVO • PRODAJALNA IN KEMIČNA
■	ČISTILNICA
■	ČESTITA
I SVOJIM POTROŠNIKOM »OBČANOM
L ZA OBČINSKI PRAZNIK! I KOI ■■■ MBM ■■■ ■■■
Pomurski zdravstveni center TOZD Pomurske lekarne M. Sobota razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
vodje Lekarne
Lendava
za mandatno dobo 4 let.
Kandidati za razpisana dela in naloge morajo, poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
—	da imajo končano II. stopnjo FNT — farmacija in opravljen strokovni izpit ter
—	3 leta delovnih izkušenj.
/■
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 20 dneh po objavi na naslov: Pomurski zdravstveni center TOZD Pomurske lekarne, M. Sobota.
Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav.
Podjetje
»DIMNIKAR p. o. Beltinci
se pridružuje čestitkam ob prazniku soboške občine!
TOZD BELTINKA, Otroške pletenine
BELTINCI n. sol. o.
NAJLEPŠE ČESTITKE OB PRAZNIKU SOBOŠKE OBČINE!
O'---- CERTUS MARIBOR, n so! o turistično. gihtinsfo lu |uo<i>rit>H nozo
AVTOBUSNI PROMET
69000 MURSKA SOBOTA Bakovska 29
telefon: (069) 21-884
Prometna operative: (069) 21-459
Informativne pisarne:
Murska Sobota — avtobusna postaja tel.: 21-515
Gornja Radgona — avtobusna postaja tel.: 74-098
Prevozi potnikov v mednarodnem, medmestnem in primestnem prometu, izleti po domovini in tujini, letni oddih, pro-
daja avtobusnih vozovnic,
po-
sredovanje potnih listov in vizumov, menjalnica, informacije.
Radenci — tel.: 73-098 Lendava — tel.: 75-002
avtobusna postaja
Čestitamo ob prazniku občine
Murska Sobota!
avtobusna postaja
sgp konstruktor maribor n. sol. o.
tozd gradbeništvo pomurje murska sobota n. sol. o.
Občanom in delovnim ljudem
iskreno čestitamo ob prazniku občine Murska Sobota!
VESTNIK, 18. OKTOBER 1984
STRAN 11
Praznovali smo dan pionirjev
Obiskujem 7. razred osnovne šole Prekmurske brigade v Murski Soboti. Naš pionirski odred se imenuje po narodnem heroju Stefanu Cvetku.
Ob 29. septembru, dnevu pionirjev, smo se na šoli zbrali učenci vseh razredov. Potrudili smo se in s pomočjo tovarišic pripravili proslavo. Za nas je to najlepši dan, zato
V družini smo se dogovorili, da letošnje leto ne bomo šli na morje, ker smo veliko denarja vložili v dograditev naše hiše. Da pa bi bile počitnice bolj pestre in zanimive, so nam starši dovolili, da smo jih preživele pri ožjih sorodnikih.
V mesecu juliju sem bila pri
smo bili svečano oblečeni s pionirsko kapo na glavi in rdečo ruto okrog vratu. Na proslavi smo nastopali učenci iz vseh razredov. Tudi pevski zbor ni manjkal..
Ta dan smo izvedli pionirsko konferenco, ki so jo vodili učenci sami. Učenci so prebrali poročila o delu posameznih krožkov na šoli v lanskem šolskem letu. Skupno smo sestavili program dela pionirske or-
LOVILA SEM RIBE
sestrični Kseniji. Takoj po zajtrku sva sklenili, da pojdeva v gramozno jamo ribarit. Problem je nastal, ko sva>ugotovili, da potrebujeva nekaj, kar bova dajali za vabo ribam. Hočeš nočeš sva morali k dedku in babici, kjer sva po gnojišču iskati lepo rejene črve.
ganizacije za letošnje šolsko leto. Program je obsežen. Upamo, da ga bomo s pridnim delom lahko uresničili, ker bomo le tako dokazali, da smo dobri pionirji.
Naš praznik smo zaključili z ogledom likovne razstave.
Franc Zavec, 7. raz. OŠ Prekmurske brigade Murska Sobota
S polno škatlo črvov sva nato odšli do vode, kjer sva precej časa hoditi in iskati primeren prostor. Ko sva ga našli, sva ugotovili, da sva zelo nespretni pri vstavljanju črvov na trnek. Toda tudi to nama je po daljšem času uspelo. Nato sva čakati. Najino čakanje je bilo dolgo, predolgo. Ko nama je bilo vsega dovolj, sva pospravili ribiške palice in počistile škatle s črvi.
- Dogovorili sva se tudi, da doma ne poveva vsega po resnici. Opoldanska lakota naju je prisilila, da sva šli domov. ,,Kako je bilo? Kje imata ribe?” so bila vprašanja domačih. Druga drugo sva dopolnjevali v pripovedovanju, kako naju otroci blizu gramozne jame motili, delali nemir in nama preganjali ribe.
^si pa dobro vemo, da mora imeti ribič popoln mir, če želi, da ulovi kakšno ribo. To je bil le en dan mojih počitnic, ki pa je bil prepleten tudi z majhno lažjo. Toda s to nisva oškodovali nikogar.
Danijela Mauzer, 7. a OS Veržej
WK
Sončne in senčne strani mojega poletja
Med počitnicami sem doživela veliko lepega. Bili so to dogodki, ob kateriji sem se nasmejala, bili so taki, ob katerih sem bila presenečena ter srečna hkrati tako zelo, da nisem mogla spregovoriti niti besedice, bili pa so tudi taki, ki so me na vso moč razžalostili.
Med počitnicami sem bila [marsikje, najdlje pa pri stricu in teti v Puconcih. Onadva imata kmetijo, na kateri je veliko živali, od krav, prašičev ter ko-। koši pa tja do dveh majhnih psičkov. To sta kodrasta psička Miša in gladkodlak psiček Bobi. Morda sem ju prav zaradi te njune majhnosti ter ljubkosti imela najrajši med vsemi živalmi. Vsako jutro sta namreč prišla pred vrata sobe, ki je bila v času mojega bivanja v stričevi hiši dodeljena meni. Tam sta lajala tako na glas, da sem se že pri prvem laježu v hipu prebudila ter si na vso moč prizadevala priti čimprej do vrat, da ju utišam, kajti njuno lajanje je odmevalo po vsej hiši. Ko pa sem prišla do njiju, sta začela še bolj cviliti, takrat od veselja, da me vidita, ob tem pa sta se nekajkrat prekucnila po kosmati preprogi v predsobi. Z njima sem preživela večino dneva. Vendar naše prijateljstvo ni trajalo dolgo. Teta je
Grad je vas na Goričkem. Tu so šola, zdravstveni dom, lekarna, trgovina, cerkev in tovarna Modni Salon— Titovo Velenje. Šola je v dolini. Učenci se vozimo v šolo z avtobusom, s kolesi ali prihajamo peš.
Tu je tudi grad, v katerem je muzej. Učenci skrbimo zanj in ga čistimo. Hudo nam je, ko vidimo njegovo razpadanje. Naša šola je dobila ime po partizanki dr. Anici Rotdajč. Ubili so jo v taborišču Lepoglava.
Pri šoli je spominska plošča, pred katero prižgemo vsako leto sveče in položimo cvetje.
V šoli je zelo lepo. Med odmori
Vrtec v Belt incih pod st reho
namreč čla na obisk k sosedovim in tam zvedela, da imajo mačji naraščaj. Ker pa so imeli pri hiši že štiri mačke, so jih hoteli utopiti v bližnjem potoku. Moja teta pa, ki je velika zaščitnica ter ljubiteljica vseh živali, ju je rešila tako, da ju je prinesla domov. Meni o tem najprej nič niso povedali. Za njiju sta razen tete vedela le še moja dva bratranca. Zato pa me je naslednje jutro čakalo toliko večje presenečenje. Prva sprememba je bila, da me Miša -in Bobi nista prišla budit kakor ponavadi. Zbudila sem se sicer sama, vendar kar. precej pozno. Kakor hitro pa sem odprla oči, sem ob svoji postelji zagledala bratranca. Videla sem, da nekaj nosi v rokah, vendar zaradi jutranje dremavice nisem mogla natančno ugotoviti, kakšno ,,stvar” ima. Ko pa je to ,,stvar” spusti! k meni na posteljo, sem se v hipu dokončno prebudila in od samega presenečenja odprla usta ter jih držala odprta
Naš kraj: Grad
smo zelo glasni. Čeprav nas zato pridite kdaj na obisk.
tovarišice in tovariši kregajo, jih	Mark Gomboc, 5 a
imamo radi. Grad je zelo lepa vas,	OŠ Grad
MOJ MUCEK
Še preden sem znala brati, sem dobila knjigo Maček Muri. Imela sem jo zelo rada. Vsak večer mi jo je mamica prebrala. Pridno sem poslušala, kaj se dogaja.
Pet dni sem se doma pogajala, da bi tudi jaz imela mucka. Pred dobrim tednom dni sem si ga pripeljala. Ime mu je Miki. Je sivo-rjave barve in je zelo prebrisan. Okoli vratu nosi lep rumen zvonček. Vsak dan, ko pridem iz šole, je zelo vesel, ker me zopet vidi. Ko pišem domačo nalogo, skače okoli mene in mi nagaja. Vznemiri ga vsako premikanje in vsak šum. Mucka imam zelo rada. Lepo skrbim zanj in zato me ima tudi mucek rad ter me uboga.	. Betka Rožman
COŠ Jože Kerenčič
Gornja Radgona
kar lep čas, kakor je kasneje povedal bratranec. Ko pa je minila prva otopelost, sem skočila iz postelje in ju privila k sebi. Bila sta to dva prav ljubka, puhasta mucka, eden čisto črn, drugi črno-bel. In od takrat naprej sta bila onadva glavna. V očeh Miše in Bobija sem opazila kar precejšnjo mero ljubosumnosti, vendar se zato nisem zmenila. Bilo pu bi veliko boljše, če bi se. Za nekaj dni smo namreč naši dve mucki našli mrtvi pred skladovnico drv. Brez kakršnihkoli besed ali pojasnjevanj smo vsi takoj vedeli, kaj se je zgodilo. Pokončala sta ju namreč Miša in Bobi, kar me je tako zelo prizadelo, da sem prosila strica, naj me čimprej odpelje domov v Mursko Soboto. To je tudi storil.
Tako, to sta bili najbolj sončna ter najbolj senčna stran mojega poletja. In kakor sem se pri prvi tako zelo razveselila, sem se pri drugi tako zelo razžalostila.
Klavdija Vučko, 7 c OŠ Edvard Kardelj M. Sobota
SOZD KEMACD MARIBOR
Tovarna dušika Ruše n sol.o.
TOZD PROIZVODNJA KREMENČEVEGA PESKA
Puconci nsolo.
69201 hiconci, telefon (069) 72520,72521
PROIZVAJAMO:
— Sistem hidroizolacije (Hidrotes plus, Hidrokit, Hidrozat), namenjen za hidroizolacijo stanovanjskih zgradb, bazenov, rezervoarjev za vodo, septičnih jam, silosov za zrnje in silažo, zaščito fasad itd.,
— agregate za izdelavo visokoodpornih industrijskih podov, TAL M kvarc, TAL M osnovni, TAL M sanacijski, TAL M korund,
Vrtec v Beltincih pod streho — Gradnja novega vrtca v Beltincih poteka po predvidevanjih. Dela, ki jih izvaja Marles iz Maribora v sodelovanju z Graditeljem iz Belti-nec, bodo stala 20,060.000 dinarjev. Sredstva so zagotovili SIS za otroško varstvo Murska Sobota, Vzgojno-varstveni zavod Murska Sobota, združeno delo, krajevna skupnost Beltinci iz samoprispevka, prostovoljnih prispevkov in dela. Vrtec bo predvidoma zgrajen do konca tega leta, imel pa bo štiri oddelke.
Foto: F. Maučec
zavarovalna skupnost triglav ljubljana
pomurska območna skupnost
n. sol. o.
niurska sobota ->
— lepilo za vse vrste gradbenih elementov (ADHEZIV)
— prvi v Jugoslaviji proizvajamo specialni dodatek betonu (KOROSTOP), ki zaščiti beton površinsko in globinsko brez vsake naknadne obdelave in zaščite,
— smo eden največjih proizvajalcev kremenčevih peskov in granulatov v Jugoslaviji z edinstvenim spektrom frakcij od 0,1 — 100 mm.
želi ob občinskem prazniku občin Gornja Radgona in Murska Sobota vsem občanom in delovnim ljudem Pomurja mnogo delovnih uspehov!
Pomurska območna skupnost vam preko delovne skupnosti nudi in posreduje:
— civilna in industrijska zavarovanj^ — kmetijska zavarovanja — avtomobilska zavarovanja — in osebna zavarovanja.
ČESTITAMO OB PRAZNIKU SOBOŠKE OBČINE!
Vse informacije dobite pri delovni skupnosti Pomurske območne skupnosti. Murska Sobota, Titova 13, telefon 21 850, in pri njenih delavcih na terenu — zastopnikih, na celotnem območju Pomurja.
STRAN 12
VESTNIK, 18. OKTOBER 1984
naši kraji in ljudje
sxr. -
J
Življenje se vrača v Gerlince
V Domanjševcih so nestrpni
Je te tako, da tisti, ki niso ob skledi (ali ob glavni cesti), pridejo kasneje na vrsto. Tako je bilo s Prekmurjem, tako je tudi z vasmi, ki ne letijo ob glavnih asfaltiranih cestah. Tudi Gerlinci so morali malo dlje čakati, da pridejo na svoj račun. Vas namreč leti ob drtavni meji, od Avstrije jo loči le Kučnica.
Nekaj let so mislili, da bo to vas starejSih, saj so mladi množično odhajali v mesta — v Sole ali
Največji problem v Gerlincih so prostori, saj nimajo primernih, kjer bi selahko zbirali. Zasilne so si sicer uredili v zgradbi nekdanje šole, vendar je ta dotrajanj in ni več primerna.
delat. Le kaj naj bi tudi pričakovali doma, saj ni bilo niti pravih cest, le kolovozi, kaj šele, da bi imeli redne prometne zveze z Mursko Soboto.
Drugače pa je zadnja leta. Krajevni urad na Cankovi beleži, da se vse več ljudi vrača v rojstno vas; to so taki, ki so mladi odšli v Ljubljano ali Maribor. Tudi sorodniki, ki so se za stalno preselili, se vračajo v Gerlince, če ne drugače, da nabirajo gobe in kostanje. Teh pa okrog Gerlinec in sosednjih Fikšinec res ne manjka, njihovi gozdovi so znani daleč naokrog, saj je v njih kostanj pri kostanju.
135 hišnih številk Je raztresenih po hribih — kot v večini goričkih vasi. Vendar pa ima prav vsaka
zaselek in hiša primerno cesto. .Zato pa jih morajo vzdrževati kar 12 kilometrov in prav toliko električnega omrežja. Ceste, kjer so bili prej kolovozi, so pred kakimi petimi leti razširili na 4 do 5 metrov. Navažajo jih z gramozom, ki so ga še pred kratkim kopali kar v vasi, sedaj pa ga morajo voziti iz gramoznice pri Muri.
Sicer pa jim občinski možje že kakih pet let obljubljajo asfalt, zato upajo, da bodo
prišli na vrsto v naslednjem srednjeročnem obdobju.
Za 12 kilometrov električnega omrežja so pred kratkim dobili dva nova pomožna transformatorja. Če so lahko zadovoljni z elektriko, pa nikakor ne morejo biti zadovoljni z vodovodom. Sedaj je združenih po pet ali šest hiš, ki imajo zajetje vode in svoj vodovod. Skupno zajetje bi bilo možno, vendar je sedaj že prepozno. Le kdo si bo delal še nepotrebne dodatne stroške, ko pa že ima svoj vodovod.
Vse ima svoje dobre in slabe strani. Tako Je tudi z regulacijo Kučnice. Že lani so jo regulirali Avstrijci na obeh straneh, od letošnje pomladi dalje pa naša
vodna skupnost. Ves kamen za utrditev struge vozijo iz Avstrije.
Vaščani godrnjajo, češ da se po nepotrebnem uniči veliko drevja, s tem pa tudi divjad ne bo imela zavetja. Še en problem je povezan z regulacijo Kučnice.
Usihajo Jim vodnjaki! Hiše bliže Kučnici niti ob deževnem vremenu nimajo vode, če pa je suša, ostanejo brez vode tudi ostali.
Tudi telefonsko . omrežje so pred nekaj leti razširili v vasi; imajo 6 telefonov in šestdeset interesentov.
V Gerlincih je močno razvita živinoreja. Veliko jih je spet prešlo na pašni sistem prehranjevanja, to 'se seveda pozna tudi pri mleku. Dnevno . prinesejo, v zbiralnico okrog 2000 litrov mleka, kar je veliko za tako majhen
Tudi gasilski dom je postal pretesen, zato so se odločili za gradnjo novega. Zdaj zbirajo ustrezno dokumentacijo, material je že pripravljen, z gradnjo pa bodo začeli prihodnje leto.
kraj. Kdor se ni odločil za kmetovanje, pa se vozi na delo v Mursko Soboto — v Muro. Tovarno mesnih izdelkov, Panqni-jo, ali pa kar na cankovski Temelj. A vtobusne zveze so dobre, le postaje je za nekatere predaleč, sicer pa se vsem nikoli ne da ustreči.
Gasilci v Gerlincih so zelo delavni. Imajo kar dve članski desetini, dve mladinski i^ dve pio
nirski desetini. Znani so tudi onkraj meje, saj sodelujejo z gasilci na Gradiščanskem. Tačas se gerlinski gasilci pripravljajo na gradnjo no vega gasilskega doma. Z.avedajo se, da čas ni ravno primeren za to, vendar jim gradnjo novega vaško-gasilskega doma narekujejo potrebe. Stari gasilski dom je bil zgrajen že pred drugo svetovno vojno in je premajhen. Komaj najdejo prostor za tri motorne brizgalne, za avtomobil pa imajo zasilno garažo. V novem vaško-gasilskem domu bodo končno dobil- svoje prostore mladi iz Gerlinec.
Seveda je dandanes težko karkoli graditi, kaj šele skupni dom.
Urejanje dokumentacije se je zavleklo, zdaj že imajo opeko, ne pa še dokumentacije.
Vaščani pravijo, da bi morali že zaradi varnosti meje bolj upo
Kmalu na tej cesti ne bo več kamenja in prahu.
(koto: J. G.)
števati te kraje in jim posvetiti več pozornosti. •
Velika želja vseh je, da bi bila bencinska črpalka kje bližje, najboljše bi bilo na Cankovi, vsaj za traktorje. Tako pa morajo po gorivo v Rogašovce ali v Murskg Soboto in to je zato za njih še dražje. Zaradi oddaljenosti pa so prisiljeni, da večkrat sedejo za volan.	Bernarda Peček
Foto; L. Kovač
Da ne bi ob tem pomislili na kaj drugega, naj takoj zapišemo, da gre za nestrpno pričakovanje, ko bo naposled tudi skozi njihovo vas vodila asfaltna cesta. In vse kaže, da na to ne bo treba več dolgo čakati. Delavci cestnega podjetja namreč že približno mesec dni vozijo v Domanjševce gramoz in pripravljajo glavno prometno žilo za asfaltno prevleko.
Ko smo tamkaj slučajno srečali 84-letno domačinko Terezijo Bediike. nam je dejala, da si nikdar ni mislila, da bo kdaj skozi vas peljala asfaltna cesta. Nato je še dodala: »Radi plačamo. kolikor je treba, kajti asfalt bo za mlade.«
Tudi Alojz Denša. ki imajo domačijo tik ob cesti, že komaj čaka tisti dan. ko bo lahko odprl okna in prezračil stanovanje, ne da bi se bal prahu.
Če se ne bo kje-zataknilo. bodo Domanjševčarji še ta mesec ali v začetku prihodnjega slavili novo delovno zmago.
Pri predsedniku sveta krajevne skupnosti Križevci v Prekmurju. kamor spadajo tudi Domanjševci, smo zvedeli, da bodo dela za modernizacijo to ceste (okrog 2 kilometra) veljala blizu 15 milijonov dinarjev. Domačini sami seveda toliko sredstev dolgo ne b' mogli zbrati, zato jim je tudi tokrat priskočili ua pomoč širša družbena skupnost. Tako je 7 milijonov 850 tisoč dinarjev zagotovila republika, milijon dinarjev pa skupščina občine Murska Sobota. Krajevna skupnost Križevci je ' ta namen prispevala 600 tisoč dinarjev, v Domanjševcih so s samoprispevkom zbrali 900 tisoč. 300 tisoč dinarjev bodo primaknili iz drugih virov; zbrati pa bodo morali še okrog 270 t soč dinarjev. Poleg tega jih čaka urejanje bankin in kopanje jarkov
Nekateri v vasi sicer še oklevajo z dodatnim prispevkom, vendar druge rešitve ni. Asfalt pa si prav gotovo želijo vsi. Zdaj ga bodo potegnili po glavni cesti, ko bodo možnosti dopuščale, pa bodo lahko asfaltirali še vaške ulice.
JOŽE GRAJ
---SEBEBORCI--------------------------------
Utrdili so vaške ceste
Do začetka jeseni so v Sebeborcih navozili na pomem-bnej.>e vaške in stranske ceste 1.150 kubičnih metrov gramoza. Večino sredstev so zagotovili s krajevnim samoprispevkom, ob tem pa opravili precej prevozov in prostovoljnega dela pri razgrinjanju.
Zdaj se dogovarjajo o požarni varnosti, predvsem o nakupu ene ali celo dveh cistern. Tri zasilne mlake so za sorazmerno veliko vas premalo.	-js_
•---heLTINCI -------------7-----------------
Trije pevci zlatoporočenci
Mešani pevski zbor društva upokojencev v Beltincih razumljivo sestavljajo predvsem starejši ljudje. Zanimivo je, da so med njimi kar trije zlatoporočenci: Franc Baligač iz Ižakovec, Stefan Kavaš iz Bratonec in Ivan Zadravec iz Beltinec,
Ob skromnem jubileju petja seveda ni manjkalo.	'b'
---LENDAVA'-------------------------------—
Čebelarjem več pomoči
Čebelarstvo v lendavski občini ima že dolgoletno tradicijo, vendar pa seje šele v zadnjem času bolj razvilo. V občini delujejo tri čebelarske družine, in sicer v črenšovcih, Lendavi in Kobilju. Čebelarji tesno sodelujejo z veterinarsko postajo, saj so čebele zelo občutljive in se kaj hitro nalezejo bolezni. Pri tem bi jim morali pomagati tudi drugi, če ne drugače, vsaj moralno. Problemov s prehranjevanjem nimajo, vedno je dovolj sladkorja za vse čebelarje, ki delajo sodobno in se nenehno izobražujejo. Da bi občane še bolj seznanili s svojim delom, so letos pripravili posebno razstavo čebeljih izdelkov in priprav, ki so potrebne za čebelarjenje. Takšno razstavo bodo pripravili tudi prihodnje leto ob občinskem prazniku.	Jani D.
Krajevna skupnost brez telefona
Majhnih otrok ne puščajmo samih in ne dovolimo jim igre L vžigalicami. ------------
Prostor, kjer imamo kurilno olje in premog, naj bo pravilno zračen, velike količine premoga na enem mestu naj bodo posebej zračene preko jeklenih luknjičavih cevi.
V stanovanju imejmo vsaj eden gasilni aparat za gašenje začetnega požara.
Gasilce kličemo na število 93, pri prijavi požara moramo povedati vse podatke, ki so potrebni za hitro inter-j vencijo (mesto, imetnik kaj gori in obseg požara).
I I I I
I i I I I
I
Obiski krajevnih skupnosti v občini Ljutomer so vedno zanimivi. Ne glede na čaš, vedno se nekje nekaj dogaja. To bi lahko rekli tudi za krajevno skupnost Logarovci—Berkov-ci, ki jo v manj razviti občini Ljutomer prištevajo k najmanj razvitim krajevnim skupnostim. Že samo ta podatek pove dovolj. Pa vendar ni vse tako črno kot je zapisano, čeprav se otepajo s številnimi problemi. Sicer pa lahko kaj več povedo sami krajani. Zelo zgovoren je Alojz Štuhec iz Bo-lehnečic, ki je predsednik sveta krajevne skupnosti in predsednik melioracijskega odbora, obenem pa zelo napreden kmet — je med največjimi v krajevni skupnosti.
.^les je, da je naša krajevna skupnost precej nerazvita, saj je v glavnem kmetijska. Zelo malo krajanov je zaposlenih v mestu Ljutomer, ki je občinsko industrijsko središče. O naši nerazvitosti bi lahko pove dal številne podatke; smo na primer edina krajevna skupnost' v občini, ki nima niti enega telefona. V letošnjem letu so nam zaprli tudi osnovno šolo in naši otroci so se v tem novem šolskem letu preusmerili v križevsko osnovno šolo. Razen glavne ceste, ki vodi skozi krajevno skupnost, so ostale v glavnem neasfalti-rane. Polovica krajanov tudi nima vodovoda, in edino-kar imajo vsi, je elektrika. Pa še tu bi morali zgraditi kakšen transformator, da bi bila napetost dovolj visoka in povsod enaka."
NEKATERI USPEHI
,,Tovariš Štuhec, 'pa pustiva . m nam sibbh aura®
probleme, raje spregovoriva tudi o nekaterih uspehih, ki ste jih dosegli v zadnjih letih!"
Alojz Štuhec: Našo prihodnost vidimo v intenzivnem kmetovanju in melioracije nam bodo pri tem precej pomagale.
,,Res je, da smo dosegli tudi nekaj uspehov. In ti so ponovno na področju kmetijstva. V zadnjih dveh letih smo regulirali reko Ščavnico in pritoka Lipnico in Bilejc. To smo morali opraviti, ker so na območju naše krajevne skupnosti v teku obsežna melioracijska dela. Lahko bi rekli, da so to najobsežnejša vodnogospodarska dela v občini Ljutomer.
Zadrževalnik v Bolehnečicih bo skoraj končan, njegova površina je 1 70 hektarjev, v njem pa bo lahko 4,5 milijona kubičnih .metrov vode- No, ta zadrže
hbsiw usswi
valnik je suhi zadrževalnik in bo nas ščitil pred poplavami.
Ta uvod je potreben, ker moramo razumeti, da so melioracije pri nas zelo pomembne.
Povedal sem že, da je naše območje v glavnem kmetijsko. In med kmeti je precej mladih, ki z veseljem delajo na domačijah. So pa tudi precej dovzetni za sodobno kmetovanje. Na melioriranih območjih pa je takšno kmetovanje mogoče. Tudi strojno smo v krajevni skupnosti dobro opremljeni, saj skoraj ni kmetije, ki ne bi imela vsaj enega traktorja in priključkov. Ponekod jih imajo celo več.
MELIORACIJE NA 635 HEK TARJIH
Melioracije bodo opravljene na 635 hektarjih. 78 odstotkov površin je v lasti zasebnikov, ostalo pa je družbena last. Prvi del melioracij na 270 hektarjih gre h koncu, vrednost del pa je 4,40 milijona, druga etapa
V krajevni skupnosti Logarovci — Berkovci so ko: čno le ukinili tamkajšnjo osnovno šolo. Že dalj časa so na matični šoli v Križevcih pri Ljutomeru in tudi v k ajevn skupnosti Logarovci — Berkovci ugotavljali, da jt otrok vedno manj. Res je, da tudi prostori niso v celoti ustrezali za pouk in tudi denarja za obnovo ni bilo. Zato s ; zbori skupščine občine Ljutomer sprejeli sklep, da se osnovna šola v Logarovcih ukine, otroci pa se prešolajo v osnovno šolo Branko Bemot — Aljaž -Križevcih pri L jutomeru. Prometne zveze so ustrezne, tako da večjih problemov ne pričakujejo. Malčki pa bodo hodili v Tdo nekaj dalj, upajmo pa, da bo pouk kakovostnejši, ima križevska šola z otvoritvijo novega prizidka za jo ustrezne možnosti.
«9»«	W8? KMK
na 308 hektarjih pa naj bi bila končana do 1. maja prihodnje leto. Vrednost te pa je 5,76 milijona dinarjev. Kmetje smo dobili dokaj ugodna posojila.
Po končanih melioracijah bodo sledile komasacije in menim, da bomo z intenzivnim kmetovanjem v naši krajevni skupnosti lahko prispevali pomemben delež k razvoju občine in borbi za čim večjo pridelavo hrane. Upam, da bomo takrat lahko naredili tudi kaj več na področjih, kjer nam sedaj šepa, in ki sem jih že omenil: telefonija, obnova zadružnih domov, elektrifikacija in asfaltiranje Cest." .
Dušan Loparnik
VESTNIK, 1fi. OKTOBER 1984
STRAN
NA KOSOVU
Konec septembra je skupina počitničarjev iz Pomurja (Murske Sobote in Ljutomera) skupaj z mladimi iz drugih krajev Slovenije, potovala na jug domovine, na XIV. zbor počitničarjev Jugoslavije v Prištino. Med potjo so se v Zagrebu pridružili hrvaškim počitničarjem, in tako je nočna vožnja do Kosovega polja hitro minila. Tam sojih že pričakovali gostitelji in jih s posebnim avtobusom prepeljali do Prištine.
Naslednjega dne, v soboto ob 10. uri, je bila uradna otvoritev letošnjega XIV. zbora počitničarjev Jugoslavije o[j spominski kostnici padlih v NOB, ki je veličastno urejena na hribu nad Prištino. Slavnostni govornik na otvoritvi je bil Azem Vlasi, nekdaj predsednik ZSMJ, sedaj predsednik občinske organizacije zveze komunistov občine Priština. Pozdravil je v albanskem in srbohrvatskem jeziku, govore pa so prevajali tudi v
XIV. ZBOR POČITNIČARJEV JUGOSLAVIJE V PRIŠTINI
turški jezik. V kulturnem delu programa je nastopil mešani pevski zbor TV Priština. Mladi so k spomeniku položili venec, posebna delegacija pa je odpotovala v Landovico, kjer je položila venec k spomeniku narodnima herojema Kosova, Boru in Ra-mizu.
Goste so nato popeljali nazaj v Prištino, kjer so si ogledali tovarno amortizerjev, ki je ena najmodernejših, največjih in najuspešnejših delovnih organizacij. Skoraj polovico svoje proizvodnje izvaža. Zatem pa so se odpeljali na Kosovo polje, d t bi obudili spomin na znamenito kosovsko bitko leta 1389 j 'd Turki in Srbi. Ogledali so si Muratovo turbe, kije postavljeno na kraju, kjer je bil v času bitke turški tabor in je tam srbski junak Miloš Obilic (po nekaterih virih Kobilic) z zvijačo ubil turškega sultana Murata. Prav tako smo se povzpeli na 25 metrov visok stolp, ki so ga leta 1953 (žal, zelo pozno) postavili v spomm srbskim junakom kosovske bitke.
Se isti dan popoldne so bile v študentskem naselju športne igre. Na njih je naša ekipa v nogometu izgubila z rezultatom 0:6 proti mladim iz Črne gore. Bilje to prepričljiv poraz, a naša ekipa je bila moralni zmagovalec, saj smo edini imeli tudi nogometašicO. Manjša skupina pa si je ogledala še Marmorno jamo v Doljnem Gadimlju ter veličastno zgradbo univerzitetne knjižnice v središču Prištine.
Po tradiciji je bil v soboto zvečer v študentskem naselju organiziran večer počitničarjev. V kulturnem programu je nastopila znana profesionalna folklorna skupina »Šota« s pesmimi in plesi jugoslovanskih narodov in narodnosti. V posamezne plese so se vključili tudi udeleženci zbora, mladi iz vseh bratskih jugoslovanskih republik in pokrajin. Za aktivno delo v Počitniški zvezi so prejeli posamezniki in nekatere organizacije PZ diplome in med nagrajenimi so bili tudi nekateri iz Pomurja: Vesna ŠTEVANCEC iz M. Sobote, Rudi STEG MOLLER s Kamenščaka, družina PZ v DO Mura TOZD Perilo in družina PZ na Srednješolskem centru TPU v Murski Soboti.
Bila je nedelja in prišel je čas slovesa. XIV. zbor jugoslovanskih počitničarjev v Prištini je bil končan, sklenjenih je bilo veliko novih znanstev in prijateljskih vezi med mladimi iz cele Jugoslavije, zato tudi solz ob slovesu ni manjkalo. Še dolgo bodo potovala pisma med mladimi v spomin na srečanje v Prištini, ob slovesu pa so si mladi zaklicali do prihodnjega zbora počitničarjev Jugoslavije, ki bo leta 1985 v Skopju: »Spoznavaj domovino, da jo boš še bolj ljubil!«
Filip MATKO
Priznanja novatorjem
Na radgonski raziskovalni skupnosti so izračunali, da so delavci z »ovacijami in inventivnimi predlogi privarčevali združenemu delu čez 30 milijonov dinarjev. Vsem tem so se simbolično oddolžili ob letošnjem občinskem prazniku. Priznanja in simbolične denarne nagrade so prejeli delavci za 84 inovacij • in 72 inventivnih predlogov, vsi iz delovnih organizacij Elkom Lina, Avtoradgona, tozd Moda, Radenska in Gorenje Elrad.
vp
SOBOTA
TOZD KOMUNALA
Kopališka 2
Murska Sobota
Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge
KURJAČA
za upravljanje s kotlovnico za stanovanjski blok Mojstrska 1
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— da imajo opravljen izpit za upravljalca parnih kotlov.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazilom o strokovni usposobljenosti v osmih dneh po objavi na naslov: SOBOTA, TOZD KOMUNALA, Kopališka 2, 'Murska Sobota.
______________________________________________________
sport
X. SINDIKALNE ŠPORTNE IGRE OBČINE LENDAVA
Sodelovalo deset OZD
Pred kratkim so bile končane desete jubilejne sindikalne športne igre občine Lendava, kijih organizira komisija za šport, rekreacijo in oddih pri občinskem sindikalnem svetu Lendava. Na igrah so sodelovali zaposleni iz 10 OZD, ki so tekmovali v enajstih športnih panogah. Z izvedbo iger so zelo zadovoljni, saj seje povečalo število udeležencev. Zmagovalci v posameznih panogah so bili — mali nogomet (do 30 let): Gorenje Varstroj, (nad 30 let): Gorenje Varstroj; Rokomet: VIZ; Odbojka (moški): Ina—-Nafta, ženske: Ina—Nafta; Košarka: Ina—Nafta Pikado — ekipno: Ina—Nafta, posamezno: Ivanka Golenko (Ina); nam. tenis: SO Lendava; Tenis: Gorenje Varstroj; Športni ribolov Gorenje Varstroj; Posamezno: Kuštanci (Gorenje); Kegljanje — moški: Ina—Nafta, ženske: Planika Turnišče; Streljanje — moški: Planika Turnišče, posamezno: Krpan (Ina), ženske: Ina-Nafta, posamezno: Lovrak (Ina) in Šah: Ina-Nafta.
Za desetletno sodelovanje pri organizaciji sindikalnih športnih iger so podelili priznanja. Ta so prejeli: Terezija Donko, Ladislav Kocuvan, Marjan Dominko, Ladislav Šinko (vsi Ina-Nafta), Rajko Vidak (Gorenje Varstroj), Franc Bobovec (Primat), Pavle Miholič (SO) in Bojan Hojnik (TKS).
F. Bobovec
Nogometno moštvo Črenšovec — član pomurske nogometne lige. Stojijo od leve: Zver, Jaklin, Ternar, Tompa, A. Horvat, Kovač, Fratar in M. Horvat. Cepijo: Kolarič, Faršang, Šerkezi, Žalig, Trajkovski, Vutek, J. Cigan in A. Cigan.
Foto: Feri Maučec

LET NOGOMETA V POMURJU
Beltinka ni uspela v kvalifikacijah
V pretekli tekmovalni sezoni 1983/84 so nogometaši Mure nastopali v enotni slovenski ligi in s 25 točkami zasedli sedmo mesto zaradi slabše razlike v golih od Kovinarja in Železničarja, ki sta zbrala prav toliko točk. Naslov prvaka pa je osvojilo moštvo Maribora in se uvrstilo v drugo zvezno .ligo. To sezono je Mura dosegla manj kot prejšnjo sezono in manj kot so načrtovali v klubu. Na uvrstitev pa so vsekakor vplivale velike spremembe v klubu. Po prvem delu tekmovanja je trenerja Cirkvenčiča zamenja! Posavec, iz kluba je odšlo več standardnih igralcev kot so Kosi
L Kosi II. Ferencek. Sreš in .Jančar, poškodovana pa sta bila Griedreich in Cener. Lendavska Nafta, ki je tekmovala v vzhodni conski ligi in s 24 točkami zasedla šesto mesto, je prav tako kot
Mura doživljala velike spremembe. Trenerja Horvata je zamenjal Stanko Maučec, zaradi poškodb pa niso mogli nastopati nekateri standardni igralci, kot so Terčk. Pal. Siič in Ribarič.
Izredno zanimivo pa je bilo tekmovanje v enotni pomurski nogometni ligi. Tako kot prejšnje leto pa je tudi tokrat naslov pomurskega prvaka prepričljivo osvojilo moštvo Beltinke iž Bel-tinec — treniral gaje Ivo Maučec — z 32 točkami pred Turniščem 27. Veržejem. Črenšovci in Hotizo po 25. Čardo 24. Dobrovnikom 22. Bakovci 20. Lipo
NOGOMETAŠI NAFTE— 1984 —Stojijo zleve:L. Dominko (teh. vodja), Banotai, Mikulič, Siič, Varga, Ribarič, Kustec, Farkaš, M. Dominko, Maučec (trener). Čepijo: Marton, Žalik, Perša, Lebar, Pal, Kosi, Pongrac in Ivanič.
18. Ljutomerom 17. Petišovci 15 in Mostjem 14 točk. Nogometaši Beltinke so kot pomurski prvak sodelovali v kvalifikacijah za vstop v vzhodno consko ligo, vendar niso uspeli. Vprv. ti 'mi so
Š slavnostne otvoritve mednarodne speedway dirke za zlato čelado v Petišovcih. Na posnetku jugoslovanski
tekmovalci.
Foto: F. Maučec
j
DRSI MURSKA SOBOTA
Teden invalidov
Društvo za rekreacijo in šport invalidov Murska Sobota organizira skupaj s komisijo za socialno varnost invalidov pri Skupnosti socialnega varstva občine Murska Sobota in medobčinskim koordinacijskim odborom za praznovanje tedna invalidov meddruštvena športna tek-, movanja. Prijave bodo sprejemali v ponedeljek, 15. oktobra 1984, ob 16.00 uri in se z vodji društev dogovorili za izvedbo programa. V torek, 16. oktobra 1984, ob 16.00 bo tekmovanje v streljanju z zračno puško v domu Partizan v Murski Soboti in tekmovanje v šahu v domu upokojencev v Murski Soboti. V sredo ob 16.00 uri bo na visečem kegljišču doma upokojencev tekmovanje v kegljanju, v četrtek ob isti uri pa tekmovanje v balinanju pri domu upokojencev v Murski Soboti. V petek ob 10.00 uri pa bo otvoritev invalidske delavnice pod posebnimi pogoji na Cvetkovi ulici v Murski Soboti.
BAKOVCI
TEK PAROV '84
Partizan Bakovci organizira v nedeljo, 21. oktobra 1984, ob 14.00 uri TEK PAROV. Start bo pred vaškim domom. Skupen start vseh kategorij bo ob 15.00 uri na 6 km za kategorije do 30 skupnih let, do 60 skupnih let in nad 60 skupnih let. Prav tako bo start za iste kategorije na 12 km. V paru obvezno tekmujeta ženska in moški, ki morata istočasno prispeti na cilj. Startnina za II. in III. kategorijo je 50 dinarjev. Prijave zbirajo po telefonu (069) 22-030 (int. 17) ali pred tekmovanjem na startu. Vsak udeleženec dobi nalepko, prvi trije pari pa praktično nagrado. Vse udeležence čaka tudi napitek.
v Mariboru premagali Pobrežje z 1:0. v povratni tekmi v Beltincih pa izgubili z 1:2 in tako izpadli iz nadaljnjega tekmovanja. Iz pomurske lige sta izpadli moštvi Petišovec in Mostja. V prvi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota je naslov prvaka pripadel mošt vu A pač zaradi boljše razlike v golih od Rakičana. Obe moštvi sta namreč zbrali po 25 točk. Sledijo: Tišina 22, Puconci 20, Radgona 18. Dokležovje in Bogojina po 17. Tešanovci 16. Ša-lovci 15 in Pušča 5 točk. Moštvo. Apač se je uvrstilo v pomursko ligo.. V drugi medobčinski nogometni ligi — vzhod je zmagalo moštvo Melinec z 21 točkami pred Filovci 18, Bratonci in Gančani po 17. Ižakovci 16, Selom 12. Vrelcem 7 in Prosenjakovci 4 točke. V zahodni skupini
pa je prvak postalo moštvo Grada z 21 točkami pred Serdico 19. Rogašpvci 17. Tromcjnikom 16, Cankovo 15, Križevci 11. Roma-hom 10 in Slaveči 3 točke. V prvi občinski nogometni ligi Lendava je osvojilo prvo mesto moštvo Odranec s 25 točkami pred Olimpijo 24. Mladostjo 22, Ne-delico 20. Renkovci 19, Nafto 17, Bistrico 16, Kobiljem in Panonijo po 14 ter Graničarjem,,^ Moštvo Odranec se je »pr,stilov, pomursko ligo. V drugi občinski nogometni ligi Lendava pa je zmagalo moštvo Lakoša s 15 točkami pred Žitkovci in Polano, po 13. Kapco 11. Pincami 5 in Zvezdo 3 točke. i. - j
h/ Jim ob OLG i . Naa&V aubaSum (konec)
NOGOMETAŠI MURE 1984 - Stojijo z leve: Posavec (trener), Hauko, Sršen, Škaper, Škalič, Vršič, Cifer, Šebjan, Kalamar in Mertiik. Čepijo: Kranjc, Štefanec, Šarkezi, Kreslin, Contala, Cener in Kuhar.
STRAN 14 f
VESTNIK, 18. OKTOBER 1984
šport
17. MEMORIAL ŠTEFANA KOVAČA V JUDU
Pomurci ekipni zmagovalec
Judo ekipa Murske Sobote, ki je bila sestavljena iz tekmovalcev Murske Sobote, Lendave. Ljutomera in Cankove, je na letošnjem že 17. memorialu Stefana Kovača, na katerem je nastopilo 305 tekmovalcev iz 25 klubov z Madžarske, iz Avstrije in Jugoslavije, dosegla izreden uspeh, saj je poleg ekipnega zmagovalca osvojila več prvih, drugih in tretjih mest med posamezniki. V skupni uvrstitvi je Murska Sobota zmagala s 45 točkami pred ekipo Slovena iz Rume s 30 in Študenta iz Novega Sada s 24 točkami.
V pionirski konkurenci je bil najuspešnejši Hajdinjak iz Lendave. ki je v kat. do 58 kg osvojil prvo mesto. Cerič iz M. Sobote je v kat. do 42 kg bil drugi, Kralj iz Ljutomera in Breznik iz Lendave ter Šooš iz Murske Sobote pa so bili tretji v
kat. do 38 in 58 kg. Peta do osma mesta so osvojili Sadi in Šarkezi s Cankove ter Prinčič iz Ljutomera.
V mladinski konkurenci seje najbolje izkazal Vrdjuka iz Murske Sobote, ki je v kat. do 60 kg osvojil prvo mesto in bil
proglašen za najboljšega tekmovalca med mladinci. Meni-čanin iz M. Sobote je v kat. do 65 kg zasedel drugo, Pintarič iz M. Sobote pa v kat. do 53 kg tretje mesto.
Pri članih sta bila najuspešnejša Fajhtinger in Kisilak iz Murske Sobote, ki sta osvojila prvi mesti v kat. do 60 in 65 kg. Drugi so bili Horvat v kat. do 86 kg, Krančič do 95 kg in Kuplen nad 95 kg. vsi iz M.
--- GANČANI -
Slovesno odprli strelišče
V okviru praznovanja soboškega občinskega praznika so v Gančanih ob navzočnosti predstavnikov občinske strelske zveze Murska Sobota in kraja slovesno predali namenu novo strelišče za malokalibrsko puško. Na slovesnosti je o razvoju strelske družine govoril sekretar Franc Rojnik, krajevno skupnost je predstavil predsednik sveta Tonček Horvat, o pomenu strelstva pa je govoril predsednik občinske strelske zveze Murska Sobota Anton Kranjc.
Novo strelišče so gradili v glavnem prostovoljno, saj so opravili okrog 1.500 delovnih ul»r Posebej se je izkazal Franc Žalig, kije pripravil leseno konstrukcijo za strelsko lopo in tako privarčeval družini precej sredstev. Denar za strelišče pa so prispevali: KS Gančani 35.000 dinarjev, TKS Murska Sobota 90.000 dinarjev in SD Gančani 50.000 dinarjev. Novo strelišče je za krajevno skupnost Gančani in za tamkajšnjo strelsko družino velika pridobitev.
Jesenski kros v Murski Soboti
V mestnem parku v Murski Soboti je AK Pomurje pripravil občinsko prvenstvo v jesenskem krosu, na katerem je sodelovalo 560 tekmovalcev. Najboljši iz posameznih kategorij bodo nastopili za občinsko reprezentanco, ki bo 20. oktobra v Litiji merila moči na jesenskem krosu za pokale Dela. Zmagovalci po posameznih kategorijah:
moški; ml. pionirji (letnik 1972): Škodnik (Grad), ml. pionirji (1972): Gjergjek (Grad), st. pionirji (1970): Kuzma (Beltinci), st. pionirji (1969)-Sebjan (SCTPU), mlajši mladinci: Potočnik (Pomurje), člani: Koudila (Pomurje);
ženske — mlajše pionirke (1972): Sukič (Grad), ml. pionirke (1971): Korpič (G. Petrovci), st. pionirke (1970): Kolar (III. OS Murska Sobota), st. pionirke (1969): Banfi (SCTPU), mlajše mladinke: Hozjan (SDEŠ), starejše mladinke: Mutvar (SCTPU) in članice: Banfi (Pomurje).
tg
----PARTIZAN MURSKA SOBOTA----------------------------
Začeli z rekreacijsko vadbo
Partizan Murska Sobota začenja v tem mesecu z redno rekreacijsko vadbo vseh starostnih kategorij. Zato vabijo vse, ki se želijo udeleževati vadbe, da ob vpisu poravnajo tudi letno članarino, ki je za cicibane in mladino 150 dinarjev, za ostale občane pa 300 dinarjev. Na novo vpisani člani dobijo izkaznice pri vodniku.
Vadba bo potekala po naslednjem razporedu — CICIBANI v ponedeljek in četrtek od 16. do 17. ure; PIONIRJI v ponedeljek in četrtek od 17. do 18. ure; ML. PIONIRKE v torek in petek od 17. do 18. ure; ST. PIONIRKE v torek in petek od 18. do 19. ure; MLADINKE v torek in petek od 19. do 20. ure; ŽENSKE — rekreacija v ponedeljek in sredo od 19.30 do 20.30; MOŠKI — rekreacija v četrtek od 19. do 20. ure ter DRUŽABNA VADBA v torek in petek od 16. do 17. ure.
Rokomet
FUŽINAR—BAKOVCI 21:26
Rokometaši Bakovec so v tekmovanju druge slovenske lige zmagali na Ravnah. Goleža Bakovce so dosegli: Koželj 7, Antolin6, Lebar 5, Marič4, Smodiš 3. Najboljši igralec je bil vratar Božič. V naslednjem kolu igrajo Bakovci doma z Veliko Nedeljo.
KROG—DRAVA 36:30
Moštvo Kroga je premagalo ptujsko Dravo. Najboljši strelci pri Krogu: Makovec 11, Benko 8, Varga 7 in Titan 6. V naslednjem kolu igra Krog z Branikom v Mariboru.
V. NEDELJA—POLET 29:20
Rokometaši Poleta iz Murske Sobote so izgubili v Veliki Nedelji Najboljša strelca pri Poletu sta bila Horvat 7 in Katona 5. V naslednjem kolu igra Polet doma s Sl. Gradcem.
SL. GRADEC—RADGONA 33:22
Radgončani so gostovali v Slovenj Gradcu in izgubili z vodečo ekipo v drugi slovenski ligi. Največ golov za Radgono so dosegli: Perša 5, Benko 5, Srt 4, Cajnkar 4. V naslednjem kolu igra Radgona doma s Šempetrom.
Sobote. Tretja mesta pa so osvojili Mecilošek in Vrdjuka ter Kavčič iz M. Sobote. Kranjc iz Ljutomera in Kranjc iz Murske Sobote. Solidna mesta pa so osvojili tudi Magdič.
Tešanovci	6	4	1 1	19:10	9
Pušča	6	4	1 1	19:11	9
Tišina	6	3	3 0	13:7	9
Dokležovje	6	3	2 1	17:15	8
Rakičan	6	3	1 2	15:8	7
Bogojina	6	2	2 2	9:15	6
Filovci	6	1	2 3	15:21	4
Radgona	6	2	0 4	10:16	4
Puconci	6	1	0 5	11:17	2
Gančani	6	0	2 4	10:18	2
	H.MNL —	ZAHOD			———	
Rezultati — 6. kolo
Šalovci:Hodoš	5:3
Serdica:Cankova	1:1
Rogašovci:Slaveči	3:0
Grad:Tromejnik	0:2
Kovač. Krajačič. Činč in Vnuk. Tekmovanje so odlično vodili Šarkanj, Slak. Kovač iz M. Sobote. Frešer iz Sl. Bistrice in
Božič iz Ljubljane. Organizaci-
ja je bila solidna.
--ROKOMET
O. Šooš
Deloza-Burja 23:23
V tekmovanju slovenske ženske rokometne lige je Deloza— Polana igrala z vodečo Burjo neodločeno in osvojila dragoceno točko. Uspeh pa bi bil lahko še boljši, če bi bile Polančanke boljše pri kazenskih strelih. Gole za Polano so dosegle: Horvatova 10. Kociprova 4. Vogrinčeva 4. Gamzejeva 3. Laslova in Bačvi-čeva po enega. V naslednjem kolu igra Deloza—Polana z Al-plesom.
Burja	6	5	10	152:116	11
Jeklotehna	6	5	1 0	'125:97	11
Mlinotest	6	3	3 0	118:100	9
Alples	6	4	0 2	146:113	8
Iskra	6	3	12	115:123	7
Branik	6	2	2 2	121:119	6
DELOZA-
POLANA 6 13 2 99:100 5 Veta	6	2	0	4	108:112	4
Šmartno	6	1	1	4	116:131	3
Rudar	6	0	3	3	95:112	3
Fužinar	6	1	1	4	103:137	3
Itas 6 10 5 99:137 2
-----SNL--------------------
Mura-Koper 1:2
V osmem kolu tekmovanja v slovenski nogometni ligi je soboška Mura na domačih tleh doži
vela poraz zadetek za Kranjc. V n Mura s Klad Rudar (Tr) Koper Vozila Kovinar Železničar Slovan Rudar (TV) Brežice Ilirija Kladivar Šmartno MURA Triglav Izola
od Kopra. Časten Muro je dosegel slednjem kolu igra carjem v Celju.
8 5 2 1 17:5	12
8 5 2 1 13:7	12
8 5	1	2	20:10	11
8 5	12	12:5	11
8 4	3	1	8:5	11
8 4 2 2 22:9- 10
8 2	4	2	16:16	8
8 3	1	4	8:14	7
8 2	2	4	8:10	6
8 2	2	4	10:18	6
8 2	15	7:12	5
8 1	3	4	9:17	5
8 2	1	5	7:15	5
8 1	1	6	6:20	3
---PNL
Rezultati — 8. kolo
LjutomecApače	3:1
Odranci:Čarda	4:2
Lipa:Hotiza	1:3
Beltinka:Veržej	1:2
Bakovci:Turnišče	1:2
Črenšovci:Dobrovnik	2:2
Turnišče	8 4 4	0 17:9 12
Dobrovnik 8 4 3	1 26:14 11
Bakovci	8 3 4	1 18:14 10
Odranci	8 4 2	2 16:16 10
Veržej	8 4 l	3 17:7	9
Beltinka	8 3 3	2 17:11 9
Črenšovci 8 3 3	2 18:13 9
Hotiza	8 3 2	3 12:11 8
Čarda	8 2 3	3 12:13 7
Ljutomer	8 2 l	5 8:22 5
Lipa	8 I I	6 11:23 3
Apače	8 l l	6 11:30 3
---1. MNL MS -
Rezultati — 6. kolo
Rakičan:Puconci	4:0
Bogojina:Pušča -	2:3
Tišina:Tešanovci	0:0
Dokležovje:Filovci	4:4
Radgona:Gančani	2:1
Tromejnik	6 5 1	0	22:7	11
Šalovci	6 5 0	1	17:11	10
Rogašovci	6 4 0	2	20:14	8
Cankova	6 2 2	2	20:14	6
Grad	6 3 0	3	16:13	6
Hodoš	6 2 0	4	22:22	4
Serdica	6 1 1	4	8:18	3
Slaveči	6 0 0	6	1:27	0
---HOKEJ NA TRAVI-------
Pomurje že prvak
V Murski Soboti je bil drugi turnir za prvenstvo Slovenije. Tako kot na prvem turnirju so tudi tokrat dobili obe srečanji hokejisti Pomurja in si že zagotovili naslov prvaka. Rezultati — Pomurje : Partizan IC Maribor 3d) (Bukvič, Časar in Čarni), Pomurje : Svoboda 2:1 (Bukvič, Časar), Svoboda : P.IC Maribor 1:0. Zadnji turnir bo v Ljubljani.
POMURJE	4	4 0 0	15:1	8
Svoboda	4	112	2:6	3
Maribor	4	0 1 3	0:10	1
— II. MNL MS — VZHOD —
Rezultati — 6. kolo
Romah : Vrelec Križevci : Ižakovci Melinci: Bratonci Selo: Prosenjak	1:5 0:3 4:3 4:2
Ižakovci	6 6 0 0 21:7	12
Melinci	6 3 2 1 16:9	8
Vrelec	6 4 0 2 19:18	8
Prosenjak. 6 2 2 2 11:10	6
Selo	6 2 13 16:20	5
Romah	6 0 4 2 9:14	4
Križevci	6 114 9:16	3
Bratonci	6 0.2 4 11:18	2
---KEGLJANJE----------
Zmaga Radenske
V Ljutomeru je bilo 10. srečanje kegljačev Radenske in Toma Vinkoviča iz Bjelovarja. Zmagala je Radenska z 10 keglji prednosti. Posamezno: Steržaj 933. Smodiš 898. Prelog 851. Kovačič 846. Časar 841. Horvat 831. Rakuša 793 in Kocuvan 760 kegljev.
'g
Steržaj-Smodiš šesta
V Medvodah je bilo državno kegljaško prvenstvo za moške dvojice. Udeležila sta se ga tudi člana KK Radenska Miro Steržaj in Štefan Smodiš in s 1756 podrtimi keglji zasedla šesto mesto. Odličen je bil Steržaj, kije podrl 906 kegljev in le za en kegelj zaostal za Dra^ašem.
— MARATON TREH SRC —
Avtobus v Kranj
I
Partizan Radenci organizira v soboto, dne 27. oktobra 1984, avtobusni prevoz na maraton TREH SRC v Kranj. Odhod avtobusa bo z avtobusne postaje v Murski Soboti ob 7.00, iz Radenec ob 7.15 in iz Gornje Radgone ob 7.20. Prijave zbirajo po telefonu 73-040 (int. 216).
----ODBOJKA ----------
Ljutomer-Mislinja 0:3
V prvem kolu jesenskega dela tekmovanja v drugi slovenski odbojkarski ligi — vzhod je Mislinja premagala Ljutomer, ki je nastopil oslabljen. V drugem kolu igra Ljutomer z Radensko v Radencih.
TF
ŠPORTNI OBRAZI
Artur Horvat - odličen speedwayist
uspehe pa je dosegel letos, ko je na državnem prvenstvu kar trikrat osvojil prvo mesto z maksimalnim Številom 15 točk v Prelogu. Ljubljani in Krškem.
Petindvajsetletni avtomehanik. zaposlen pri Gorenju Var-stroj v Lendavi, doma pa iz Doline. Artur Horvat sodi med izredno nadarjene speedwayiste.
S tem športom se ukvarja le štiri leta pri AMD Gorenje Varstroj Lendava in ima za seboj že vrsto solidnih rezultatov. Prvi vidnejši uspeh je dosegel na prvenstvu druge lige v Lendavi, ko je osvojil prvo mesto: Naj večje
kar ni uspelo nobenemu druge-'— mu tekmovalcu. Škoda, da je izigran na dirki v Osijeku. tako ostal brez najvišjega naslova. Uspešno je nastopal tudi na letošnji »zlati čeladi« v Penšov-B cih. ko je bil med najboljšimi^ Jugoslovani.
Tudi v prihodnje bo še naprej tekmoval za AMD Gorenjem Varstroj Lendava. Upa. da uspe- B hi ne bodo izostali. Zlasti pa til želi več mednarodnih tekmovanj. " saj se mu zdi. da je domačem tekmovanje preslabo za hitrejši ■ napredek. Zadovoljen je tudi sl trenerjem Štefanom Kekcem, ki9 ga je usposobil v izvrstnega tekmovalca. Vsekakor ima Ar-m tur Horvat pred seboj še /epo^ prihodnost, saj trenutno sodi med najboljše speedwayiste pnB nas.
--- ROKOBORBA
Vogrinec in Bačič zmagovalca
V Zagrebu je bilo pionirsko tekmovanje Jugoslavije v grško-rimskem stilu. Tekmovanja so še udeležili tudi pomurski rokoborci in se lepo odrezali. Največji uspeh sta dosegla Edi Vogrinec, ki je zmagal v kat. do 59 kg in tako poleg osvojitev državnega naslova še enkrat dokazal, da je izvrsten tekmovalec (najtežjo borbo je imel z Jovaničem, Gavrilovič) in Rado Bačič iz OŠ Puconci, ki je osvojil prvo mesto v kat. do 53 kg in tako pripravil največje presenečenje. V finalu je premagal Toškova (Proleter). To je zanj doslej največji uspeh. Mekicar je v kat. do 51'kg zasedel drugo mesto, Cifer pa je bil tretji v kat. do 53 kg. Vogrinec in Bačič sta dosegla po pet zmag, Cifer pa štiri. Zadovoljili so tudi Lazar, Makar, Car in Granfol. Pomurski pionirji so tako še enkrat dokazali, da si od njih lahko v prihodnje še veliko obetamo.
--- NAMIZNI TENIS-------------------------------
Žitek drugi
Prva republiška selekcijska turnirja pionirjev in pionirk, ki sta bila v Ljubljani in Novi Gorici, sta pokazala, da bodo Pomurci v letošnji sezoni spet igrali vidnejšo vlogo pri pionirjih kot pionirkah, čeprav z nastopi nekaterih ne moremo biti zadovoljni.
V prvi skupini pionirjev je Matjaž Žitek z rezultatom 8:1 zanesljivo osvojil drugo mesto, izgubil je le z 1:2 s kandidatom za državno pionirsko reprezentanco Smrekarjem. V tej skupini stg razočarala Mirko Unger in Aleš Fridrih, prvi je s slabo in neborbeno igro z rezultatom 5:4 osvojil 5. mesto, drugi pa c 3:6 8. mesto. V drugi skupini je Gerendaj dosegel rezultat 6:3 in osvojil četrto mesto, Sobočan (Le) z 2:7 deveto in Rihtarič (Ra) z 1:8 deseto .mesto. Uspešno je prestal svoj prvi nastop na republiških turnirjih Ori, ki je v četrti skupini dosegel rezultat 6:3 in osvojil 4. mesto.
Na turnirju pionirk v Novi Gorici je v prvi Skupini Nina Drozdek (Ra) z rezultatom 3:6 osvojila 7. mesto, v drugi skupini Darja Trček (So) s 7:2 tretje mesto, v tretji skupini pa Vogrinčeva (Ra) s 4:5 šesto, Korošcova (Bel) s 3:6 sedmo in Vomerjeva (Ra) z 0:10 deseto mesto.
M. U.
... - ŠAH --------------------------------------
Odprto prvenstvo ŠD Radenske
V torek se je v hotelu Diana v Murski Soboti začelo odprto šahovsko prvenstvo Radenske. Nastopa 26 šahistov iz soboške, radgonske in lendavske občine. Igrajo devet kol po švicarskem sistemu. Nastopa šest mojstrskih kandidatov in enajst prvokategornikov.
Pomembnejši rezultati I. kola — Gabor—Strbad remi, B. Kovač—Ružič 1:0, Nerat—Benko 1:0, Cigan—Manič 1:0, Simič—D. Hari 0:1, Šubašič—Gaber 0:1, Režonja—Coklin 1:0, Kuhar—Lukič 1:0.
--- ATLETIKA------------------------------------
Balek drugi
Član AK Pomurje iz Murske Sobote Milan Balek se je udeležil II. Planinskega maratona ob praznovanju 80-letnice PD Idrija. Na zahtevni 15 km dolgi progi po hribih v okolici Idrije je Balek s časom 1 ;50:04,0 zasedel odlično drugo mesto. Dosegel je isti čas kot zmagovalec Darko Dolinar iz Zagorja ob Savi, ki so mu prisodili prvo mesto.
--- KOŠARKA ------------------------------------
Pomurje-Drava 100:90
V okviru priprav za bližajoče se prvenstvo v slovenski moški košarkarski ligi je Pomurje v Ptuju premagalo domačo Dravo, bivšega člana SKL. Koše za Pomurje so dosegli: Sakovič 27, Merklin 22, Marinič 20, Rajbar 12, A. Štihec 10, J. Štihec 6, Fujs 4. Do 27. 10., ko se bo začelo prvenstvo, bo Pomurje odigralo še tri prijateljska srečanja.
> BADMINTON
Uspeh Lendavčanov
(V Lendavi je bil prvi republiški B turnir v badmintonu za moške in ženske. Lep uspeh so dosegli Lendavčani, saj so tako pri moških kot ženskah osvojili prvi dve mesti. Pri.moških je zmagal Goran Dominko pred Miranom Dominkom (oba Le.). Zrncem (Olimpija) in Vogrincem (Le.). Pri ženskah pa je bila prva Šli-barjeva pred Matičičevo (obe Lendava). Poharjevo (Olim.j-in Todorovičevo (Le.). Prvi štirje moški in ženske bodo v soboto • sodelovali na A turnirju.
VESTNIK, 18. OKTOBER 1984
STRAN 15
i kronika
1
Vožnja v jesenskem času
Varnost prometa na ces(ah v Pomurju ■ postaja iz dneva v dan vedno bolj pereč _ družben problem. Nedvomno k temu v je-I senskem času pripomore večje število mo-■ tornih in drugih vozil, ki po cestah prevažajo poljske pridelke ali drugo blago. V jesen-Iskem času pa se začenjajo tudi razne nevšečnosti, na katere mora računati sleherni voznik. V jutranjih in večernih urah se pogosto pojavlja gosta megla, ki onemogoča Inoramalno vidljivost in dela vožnjo še bolj nevarno. Zaradi močnega deževja vozniki traktorjev in tovornih vozil, ki odvažajo sladkorno peso z njiv onesnažujejo ceste in Ina ta način spravljajo v nevarnost druge udeležence v cestnem prometu. Zakon o varnosti cestnega prometa zelo jasno določa daje potrebno pred vključevanjem v promet ■ s kolovozne poti ali z drugih površin na cesto I s sodobnim voziščem odstraniti z vozila — blato, ki bi s tem, da bi odpadlo na vozišče, _ lahko oviralo ali ogrožalo varnost prometa, ■ oz. odstraniti z vozišča blato, kije odpadlo z
vozila. Prav tako predpisuje, da vozniki, ki ■ vozijo vozila ali skupino vozil, s katerimi se | prevaža tovor na cestah, morajo upoštevati dovolj eno osno obremenitev vozila, ne smejo ■ nalagati vozila nad njegovo nosilnost ali nad ■ dovoljeno skupno težo. Velikokrat je opaziti ■ tudi nepravilno naložen tovor, ki pada z vozila, je slabo pritrjen ali se vleče po cesti. ■ Vse omenjene kršitve so v glavnem subjek- ■ livnega značaja in jih morajo vozniki vozil na ■ motorni pogon odpravljati, da ne pride do nezaželjenih prometnih nezgod.	fl
Zato smatramo, da morajo za odpravo I tovrstnih kršitev več pozornosti in skrbi po- ■ svetiti odgovorne osebe v OZD kakor tudi zasebni prevozniki in traktoristi. Vsi ti mo- K rajo precej več storiti za spoštovanje cestno- ■ prometnih predpisov in v tej zvezi prispevati, da se na naših cestah zmanjša število pro- ■ metnih nezgod, do katerih prihaja poleg ■ zgoraj navedenih vzrokov tudi zaradi pre- B velike hitrosti in vinjenosti voznikov motornih vozil.	Viljem Čerpnjak ■
DOLNJI LAKOŠ
Prekratka razdalja
V petek, 12. oktobra, ob 22.20, seje v Dolnjem Lakošv zagodita huda prometna nesreča.
Štefan Vugrinec iz Gaberja se je z osebnim avtom peljal proti Črenšovcem, pred njim pa je v isto smer vozil osebni avto, s katerim se je peljal Ladislav Madyar iz Dolnjega Lakoša. Medved je v Dolnjem Lakošu zavijal na levo k svoji hiši. V ugrinec, kije peljal za njim naj bi vozil v prekratki varnostni razdalji in je s prednjim delom trčil v zadnji del Madyarjevega avta.
Vugrinec se je lažje poškodoval, na obeh avtih pa je škode za 600.000 dinarjev.
PETIŠOVCI
Ni ustavil
Franc Palfi iz Petišovec seje 14. oktobra peljal s kolesom po vaški cesti. V bližini trgovine Izvir je za njim pripeljal osebni avto in zaradi tesnega prehitevanja zadel v kolo. Kolesarje obležal s hudimi poškodbami. Avto kljub temu m ustavil, ampak je peljal proti Murskemu Središču. Pozneje so miličniki ugotovili, da je lastnik vozila Stanko David iz Ljubljane. Ali je avto tudi vozil, pa bo pokazala nadaljnja raziskava.
prispevki za boj proti roku
Pomurskemu društvu za boj proti raku so prispevali: Kolektiv Zdravstvenega doma Lendava (namesto venca na grob pok. mame sodelavke Sla-vjce Babičkovič-Crnkovič) 3.000 dinarjev; OOS VGP Mura Maribor, TOZD VE Mura M. Sobota, (namesto venca na grob pok. Ludvika Korena, Renkovci) 2.000 dinarjev; Konstruktor, TOZD Pomurje M. Sobota (namesto venca na grob pok. matere sodelavca Slavka Jesenika iz M. Sobote) 1.500 dinarjev; OOS SO M. Sobota (namesto venca na grob pok. očeta sodelavke Helene Kovač) 1.000 dinarjev; Zdravilišče Radenska (namesto venca na grob pok. očeta sodelavke dr. Jasne Rančevič-Lukačič) 3.100 dinarjev; OOS OŠ 17. oktober Beltinci (namesto cvetja na grob pok. očeta sodelavca Ludvika Janža in namesto cvetja na grob pok. očeta sodelavke Silve Rešek ter namesto cvetja na grob pok. brata sodelavca Karla Gyer-gyekh)6.000 dinarjev.
Vsem darovalcem hvala! Prispevke nakazujte na žiro račun: 51900-678-48545 Pomursko društvo za boj proti raku.
LIPOVCI
Zgodilo se je...
Mnogi smo iz dneva v dan opazovali vztrajnega moža iz doma oskrbovancev v Rakičanu, ki je vsako jutro pešačil v Gančane, proti večeru pa seje spet peš vračal v dom. Vedno je hodil pravilno po svoji levi strani. Toda kljub temu seje zgodilo to, kar je marsikdo slutil.
Uradno sporočilo o nesreči je naslednje: 14. oktobra ob 18. uri se je na magistralni cesti izven Lipovec zgodila prometna nezgoda. Voznik osebnega avta Jože Čemi iz Renkovec, kije vozil po tej cesti, je izven Lipovec začel prehitevati pred seboj vozeč osebni avto, s katerim seje peljal Štefan Krauthaker iz Gančan.' Pri tem se Čemi ni prepričal, če lahko varno prehiteva, zato je s prednjim levim blatnikom zadel 71-letnega pešca Martina "črka iz doma oskrbovancev v Rakičani, kije šel v smeri Murska Sobota pravilno po levi strani ceste. Pešec je na kraju samem umrl.
RADENCI
Kje so radiatorji?
Proti koncu prejšnjega meseca so v priročnem skladišču v Radencih »shranili« radiatorje, ki bi jih pozneje montirali v prostorih nove trgovske zgradbe. Pred dnevi, ko so se hoteli lotili dela, so presenečeni ugotovili, da radiatorjev ni. Torej jihje nekdo ukradel. Zasebni obrtnik je tako oškodovan za 130.000 dinarjev.
Zlati poroki
Te dni sta v krogu svojih najbližjih praznovala zlato obletnico poroke 77-letni Ivan in 73-Ietna Katarina Zadravec iz Beltinec. V petdesetih letih skupnega življenja sta si ustvarila trden dom ter imela sina in hčerko. Na to visoko obletnico se je iz daljnje Amerike vrnila tudi hčerka.
F. M.
Na matičnem uradu v Beltincih sta opravila obred ob praznovanju 50-letnice skupnega življenja tudi 73-letni Martin in 72-letna Veronika Kolar iz Beltinec. Čeprav otrok nista imela, je bilo njuno življenje trdo. Ob tej priliki sta prejela darili KS in TP Potrošnik M. Sobota.
Foto: F. M
MURSKA SOBOTA
Nesreča v „Soboti"
10. oktobra ob 14.45 seje hudo poškodoval 39-letni Franc Donša iz Bakovec. Iz doslej nepojasnjenega vzroka je odšel na podstrešje skladišča, ki pa ni bilo primerno za odlaganje kakih stvari, še manj pa za hojo, saj je strop iz iveric. Potem ni čudno, da se je iverica pod težo vdrla, Donša pa je padel na tla ter se hudo ranil.
MURSKA SOBOTA
Vlomi v avtomobile
Delavci organov za notranje zadeve so 10. oktobra ob 2.30 ponoči zalotili tri mlajše osebe iz različnih krajev, ki so vlamljali v avtomobile, parkirane na raznih mestih v Murski Soboti. Tisto noč so vlomili v 5 avtov in iz njih ukradli razno blago oziroma aparate v vrednosti 55.000 dinarjev. Napravili pa so tudi škodo na avtih, ko so jih odpirali s silo.
0 setvi
— Na seji izvršnega sveta skupščine občine Lendava so razpravljali o jesenski in spomladanski setvi ter predlogu odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Zasejati nameravajo 2800 ha s pšenico, od tega v družbenem sektorju 651 ha.
Jani D.
Rdeče številke
Temeljna organizacija združenega dela Komunala DO Element ne more in ne more na zeleno vejo in rdeče številke že nekaj časa spremljajo njihove poslovne dosežke. O sanacijskem programu tozda so vnovič spregovorili na zadnji seji občinskega izvršnega sveta. Ta delno že daje rezultate, čeprav so še naprej dokaj neredni prilivi sredstev za komunalne usluge, poseben problem v tej dejavnosti posebnega družbenega pomena v radgonski občini pa so obratna sredstva, ki ne zadoščajo za boljšo opremo komunalne dejavnosti.
BOREJCI
Tragedija na gradbišču
Predzadnji torek so pri Kolblovih v Borejcih pri Križevcih urejali pročelje hiše. Pri delu so uporabljali tudi kovinski oder. Okrog 12. ure, ko so končali z delom na zahodni strani stavbe, so ga hoteli preseliti na vzhodno stran. Pri delu pa so bili neprevidni in so kovinski deli zidarskega odra zadeli ob žice daljnovoda. Električni tok je povzročil smrt 27-letnemu Ludviku Brumnu iz Ključarovec in 58-letnemu Zvonku Novaku iz Borejec. Opekline pa so dobili Jože Kolbl, žena Dragica, Milena in Milan Antolin ter Kristina Sušeč, vsi iz Borejec.
GANČANI
Bilo je drugače
V prejšnji številki smo opisali prometno nesrečo v Gančanih. Bilo je nekoliko drugače. Miličniki so ugotovili, da Olga Žižek ni izsiljevala prednosti, ampak se je peljala po desni strani ceste. Za njo je z veliko hitrostjo pripeljal osebni avto, ki je imel prižgane kratke luči (vozil ga je Milan Erjavec iz Bratonec), ter s prednjim desnim blatnikom zadel v kolo in kolesarko zbil v jarek.
Konferenca o odvisnostnih boleznih
Od 12. do 14. oktobra je v Zagrebu potekala tretja jugoslovanska konferenca o odvisnostnih boleznih, ki jo organizira Zveza organizacij za boj proti alkoholizmu, narkomaniji in nikotinizmu Jugoslavije pod pokroviteljstvom Zveze sindikatov Jugoslavije. Slavnostna otvoritev je bila v kristalni dvorani hotela Intercontinental uvodni referat pa je podal predsednik jugoslovanske zveze za boj proti odvisnostim dr. Srečko Koren, in to o uresničevanju nalog akcijskega programa 2. jugoslovanske konference o alkoholizmu, nikotinizmu in narkomaniji. Ostali del letošnje konference je bil namenjen preventivi na področju bolezni odvisnosti v združenem delu. Ena od glavnih tem pa Mladi in alkoholizem, vendar so bile priprave na ta del v Zvezi socialistične mladine Jugoslavije zanemarjene in so enega izmed koreferatov pripravili mladi iz Slovenije. Drugi dan konference je bil posvečen boju proti kajenju.	F. m.
z a iz g radn jo ki ru r g i je
ZA IZGRADNJO KIRURŠKEGA BLOKA SO DAROVALI:
Jolanka Flisar, Cankarjeva 22, M. Sobota (namesto venca pok. Jožetu Brumenu, Kidričeva, M. Sobota) 2.000,00 din; Potrošnik M. Sobota, OOS TO DS M. S. (namesto venca na grob pok. očetu Marije Kočar, Bakdvci, Poljska 21) 2.000,00 din; Potrošnik M. S. OOS TO DS M. Sobota (namesto venca na grob po. očetu Anice Horvat, Bakovci, Poljska 19) 2.000,00 din; Potrošnik OOS TO iz M. Sobota (namesto venca na grob pok. mami Irene Legenič, Gregorčičeva 20 a) 2.000,00 din; Pavla Hedžet, Ljubljana, Nazorjeva 4/II (namesto venca na grob pok. Jožeta Brumna) 3.000,00 din; Ana Samec, Partizanska 2, M. Sobota (namesto venca pok. Jožeta Brumena) 1.500,00 din; Družina Gregorc-Kastelic, M. Sobota, Štefana Kovača 2 (namesto venca na grob pok. Joška Brumna, M. Sobota, 17. oktobra št. 1) 3.000,00 din; DO ,.Radenska” TOZD Hotel Diana M. Sobota (namesto venca na grob pok. očetu Zlate Karas, Alija Kardoša 8, M. Sobota) 2.500,00 din; IOO sind. zdrav, delavcev DSSS PZC M. Sobota (namesto venca na grob pok. očetu Jožice Perkič, Krog) 1.000,00 din; Občin, odbor RK M. Sobota (namesto venca za pok. Cecilijo Gomilšek) 2.000,00 din; Športno društvo Beltinci (namesto venca na grob očeta Slavkota Strniša iz Beltincev, NK vzdrževalec) 3.000,00 din; Ribiška družina M. Sobota (namesto venca za pok. Karela Juga prvega predsednika ob 25-letnici Ribiške družine) 1.500,00 din; Osnov, org. sindikata občine M. Sobota (namesto venca na grob pok. očeta Borisa Petka, delavca Komiteja za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve) 1.000,00 din; Potrošnik M. Sobota konferenca OOS TO PR (namesto venca na grob pok. očetu Ivanke Fujs, Prosečka vas št. 48) 2.000,00 din; OOS SSS SIS družb, dejavnosti M. Sobota (namesto venca pok. materi sodelavke Marjete Škafar iz M. Sobote, Mladinska ul.) 1.500,00 din; Družini Hajdinjak in Šinko (namesto venca za Janeza Barbariča, Krašči 4) 5.000,00 din; Čebelarsko društvo Rogašovci (namesto venca za Franca Contala, Pertoča) 1.000,00 din; Marta Dravec, Alija Kardoša 8, M. Sobota (namesto venca na grob pok. očetu Zlate Erjavec, Alija Kardoša 8, M. Sobota) — 1.000,00 din;
DAROVALCEM SE ZAHVALJUJEMO!
Prispevek nakazujte na račun: 51900-763-30297
DELOVNI LJUDJE IN OBČANI TER ORGANIZACIJE, KI BODO NAKAZOVALI PROSTOVOLJNE PRISPEVKE NAMESTO VENCEV, MORAJO NA SPOROČILO O VPLAČILU POLEG NAMENA NAKAZILA NAVESTI TUDI NASLOV ŽALUJOČE DRUŽINE, KI JI BODO POSLALI SOŽALNICE.
krvodajalci
MURA M. SOBOTA — Elizabeta Kovač (3), Marjan Petroci (9). Janez Voroš (13), Dragan Kozar (3), Franc Pelc (5). Peter Kolmanič (18). Franc Ulen (10), Jože Tratnjek (5), Ivan Zadravec (6), Ema Lončar (7). Emil Kež-man (1). Štefan Legenič (20), Vlado Filip (5), Marjana Bom-boc (7). Ema Čemela (2), Branko Lovrenčič (1), Hilda Bevetak (7). Cvetka Špilak (4). Majda Zorjan (7), Dragica Gašparič (4), Marjeta Hercog (2), Marija Mesarič (12). Angela Marič (7). Angela Hauko (3). Ida Aleksi (3), Darinka Kozar (13). Ema Jug (1), Marija Čergoli (1), Kristina Šin-kec (1). Marjeta Horvat (2), Franc Forjan (2). Milan Sapač (2). Vlado Kocet (1), Vera Kuhar (2). Milan Podgorelec (1). Olga Soštarec (3). Stefka Kous (2), Ivana Smisl (6). Majda Temlin (2). Zora Serec (3). Zdenka Žnidarič (8). Blanka Barbarič (9), Erika Kovač (6). Anica Tomašev (7). Drenka Kovačevič (2). Zlatica Šinkec (2). Marija Maničanin (1). Marija Legen (6). Dragica Balek (2). Vlado Horvat (8), Milena Rajner (1). Franc Ropoša (?). Milan Kovačič.(8). Ciril Čeh (2). Marija Ozvatič (8), Izidor Koroša (2). Stanko Šadl (-7). Jože Farič (5). Frago Rehn (1). Vlado Zemljič (1). Jože Majer (6). Franc Magdič (2). Iboika Bohar (7). Sonja Sabothy (7). Milan Ošlaj (13). Marija Horvat (8), Jože Lebar (3), Albert Kovač (3),. Izidor-Camplin (8). Branko Gregor (9), Stanko Virag (12), Vlado Kumin (2). Janez Erjavec (18). Drago Meserič (6), Tone Topol-nik (6). Drago Kočar (10). Marija
Maučec (7). Irena Kološa (6). Barbara Horvat (3), Majda Svetina (10); Karel Horvat (21), Marija Časar (5), Majda Henzel (6). Lidija Hladen (9), Marija Toplak (8). Ivanka Voroš (2), Lenka Lenarčič (3), Olga Krauthaker (12), Marija Škafar (3). Vili Lenarčič (2). Bojan Jozelj (2). Stanko Majcen (5), Slavko Vogrinčič (2). Stefan Hartman (13), Pavel Uljančič (10), Jože Magdič (8). Milan Lenarčič (11), Albina Kianec (4), Vera Berke (4), Antonija Zrim (5), Lizika Forjan (3). Cvetka Toplak (2), Kristina Prša (3), Angela Slavic (6). Marjan Serdt (1), Štefan Kalamar (4), Matija Kavaš (1), Helena Martinec (10, Ana Zver (3). Jožica Titan (6).
KRVODAJALCI OD DRUGOD — Franc Horcat (13), Franc Panker (15), Stanislav Vlaj (22). Karel Albert (32), Bernard Fotivec (4), Oto Baranja (22), Dominik Zver (9), Andrej Horcat (15), Dragutin Kos (8), vsi Panonija M. Sobota; Anton Barič (29), INA NAFTA Lendava; Mirko Šeruga (37), Bolnica M. Sobota; Oto Zoldoš (5), Atila Konye (2), Hodoš; Branko Gumilar (5), SDK M. Sobota; Anton Kumin (9). Pomurski tisk M. Sobota; Stanko Novak (7), ABC Pomurka M. Sobota. Albin Horvat (12), Radenska Radenci; Slavko Šavel (13). SDK M. Sobota; Srečko Kegl (4). Radenska Radenci; Anton Bočkaj (17), Anton Vrečič (50). Marjan Simon (1), Branko Buzeti (8). Jože Gjerek (7), Štefan Vinkovič (4). Jože Mataj (3).
HVALA ZA SODELOVANJE!
STRAN 16
VESTNIK, 18. OKTOBER 1984
Radijski in televizijski spored od 19. do 25. oktobra
PETEK
ŠO8OTA NEDEUfi
PONEDELJEKJTOREK
'H
tK4i.il
ČETRTEK <
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO MURSKA SOBOTA
RADIO
• RADIO
16.00 — Glasbena oddaja, 16.30 — Aktualno v petek, 19. oktobra (mladinska oddaja, Kam konec tedna), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
T
MURSKA SOBOTA j MURSKA SOBOTA
TV LJUBLJANA
16.00 — Glasbena paleta po vašem izboru, 16.30 — Aktualno v soboto, 20. oktobra (sobotna reportaža. Iz društvene dejavnosti), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00— Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon: 21-232).
8.50 TV všoli. 10.35 TV v šoli. 17.20 Poročila. 17.25 Ansambel Antona Birtiča »Beneški fantjš«. L7.55 Jack Holborn; mladinska hada-Ijevanka.' 18.25 i Obzornik Ljubjjabskegit , , območja, 18.40 Radialna teratotbmija in Krio. pomeni zamrzniti, znanštvenotehnična filma. 19.10Risanka. 19.26Zrnodo zrna. 19.30 TV dnevnik I. 19.55 V reme. 20.00 Manjšine — bogastvo Evrope: Nema problema." dokumentarna oddaja .o Hrvatih na Gradiščanskem. . 20.30 Propagandna oddaja. 20.35 Ne prezrite. 20.50 Proti vetru — Ko gre za življenje in smrt, avstralska nadaljevanka. 21.40 TV dnevnik II. 21.55 Razseljevanje ulice Angel.
TV LJUBLJANA
avstralski film.
ODDAJNIKI
MREŽE:
17.15 Test.
II.
TV
dnevnik, glasbena
17.45 oddaja.
17.25 TV Otroška
Družinski magazin.
18.15 izob-
raževalna oddaja. 18.45 Zdravica. zabavnoglasbena oddaja. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Iz koncertnih dvoran. 21.35 Rossiniana. baletna oddaja. 22.05 Sijajni doktor Clitterhause. ameriški film.
8.00 Poročila. 8.05 Pede-njžep. 8.35 Zbis: Tillove dogodivščine, 8.55 Smogovci. otroška serija. 9.25 Pustolovščina: Mali princ, otroška oddaja. 9.55 Bratovščina sinjega galeba, mladinska nadaljevanka. 10.25 Slovenska ljudska glasbila in godci: Oprekelj. 10.45 Zmaji, dinozavri in orjaške kače, angleška dokumentarna oddaja. 11.15 Manjšine — Bogastvo Evrope: Jezik srca — jezik kruha?, dokumentarna oddaja o Retoromanih v Švici. 11.55 Poročila (do 12.00) 16.50 Poročila. 16.55 Nogomet — NDRJugosla-vija. 18.45/50 Čudeži narave: Ozelot ali leopardja mačka, poljudnoznanstvena serija. 19.10 Risanka. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 20.00 Policijska pištola 357. francoski film. 22.05 Zrcalo tedna. 22.25 Kronika Borštni-
10.00 — Prenos osrednje proslave ob 25. obletnici dvojezičnega šolstva v Pomurju, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (25 let dvojezičnega šolstva v Pomurju, kmetijska oddaja, hu-moristično-satirična priloga), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda,
DEŽURSTVO:. 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232).
16.00 — Po domače, 16.30 — Aktualno v ponedeljek, 22. oktobra (športna oddaja, Najbolj iskane plošče preteklega tedna), 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Vrtiljak popevkarskih novosti, 16.30 — Aktualno v torek, 23. oktobra (gospodarska tema, Iz krajevnih skupnosti), 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Iz domačega glasbenega arhiva, 16.30 — Aktualno v sredo, 24. oktobra (pogovor v živo, Iz delovnih kolektivov), 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV ZAGREB
PRVI PROGRAM
8.50 TV v šoli. 1'6.40 TV v šoli. 17.40 Poročila. 17.45 Vsak petek je začetek. 18.15 TV koledar. 18.25 Kronika reških občin. 18.45 .Tribuna. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Šogun. 21.20 Formula 1,22.05 Dnevnik. 22.20 Šahovski komentar. 22.35 V petek ob 22.00
TV AVSTRIJA
PRVI PROGRAM
9.00 Poročila. 9.05 TV v šoli. 10.30 Družinski spored. 13.05 Poročihc 17.00 Poročila. 17.05 Eci. peči. pec. 17.30 Risanka. 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Pan-optikum. 18.30 Družinski magazin. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Darrick. 21,25 Modna revija. 21.20 Uradniške zmote. 22.05 Šport
Drugi program
16.15 Iza parlamenta. 17.30 Vzgojna oddaja. 18.00 Avstrija v sliki*. 18‘.301S(ranski vhod v Belo hlfel l%;WČas v sliki. 20.15 Brat Drevol2 h15 čas v:sliki z Politiko v petek. 22.05 Tiho bezanje (film).
TV MADŽARSKA
8.15 in 14:35 Šolska TV. 9.40 Pondvftve:1 -Nikolaj : Amosov; Konji brez-ijtldii 16:20 Nebeški poštarji!. 1. del: 17.25 Panonska kronika, ,Spoked Studia Pčcs. 18.00 Okno, reportaže. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Derrick, kriminalka. naslov, epizode: Ura morilcev. 21.05 Umetniški. tedni; Offenbach: Hoffmannove pripovedke. opera v dveh delih. 23.10 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 Odprta meja
16.30 Odprta meja
17.00 Tv poročila
D.OS^Tv šola, onesnaževanje.
Risanke
18.35 Tv film iz serije »Medical center«
19.30 19.50
20.20 22.15 22.35 22.45
Tvd stičišče
Z nami . . . pred kamero Prehod čez Ren — film Turistični atlas
Tvd vse danes
Visok pritisk — glasba.
vesti. novosti iz glasbenega sveta .. ..’. Boks. Beograd: Beograd-—Moskva
TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA
16.00 — Pol ure za ljubitelje resne glasbe, 16.30 — Aktualno v četrtek, 25. oktobra (kultura, prispevek s področja SLO in DS) 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
kovega Srečanja, ročila.
ODDAJNIKI
MREŽE:'
15.25 Stekleni
22.55 Po-
II. TV
čeveljček.
ameriški film. 17.00 »40 let svobode Beograda«, prenos prireditve. 18.00 Ponovitev drame. 19.00 Spominski album, glasbena oddaja. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Ulični pevci. zabavnoglasbena oddaja. 20.30 Človek in čas. dokumentarna oddaja. 21.15 Poročila. 21.20 Športna sobota. 21.40 Glasbena akademija vam predstavlja. 22.00 Cervantes, španska nadaljevanka. 22.50 TV galerija. oddaja iz kulture (do 2^.20)
TV ZAGREB
PRVI PROGRAM
8.50 TV v šoli. I6.10 Kritična točka. 16.40 Poročila. 16.45 TV koledar. 16.55 Nogomet: NDR—Jugoslavija. 18.45 Pravzaprav. 19,15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Operacija Beograd (film). 21.45 Dnevnik. 22.00 Koncem tedna
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila. 9.05 TV v šoli. 10.35 Družinski spored. 13.10 Poročila. 14.35 Gos zvoni ob pol osmih (film). 16.00 Iz parlamenta. 17.00 Poročila. 17.05 Rezljajmo skupaj. 17.30 Flipper. 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Tedenski TV spored. 18.25 V soboto zvečer. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Na zdaj, gremo. 22.00 Današnji junaki. 22.45 Šport
TV LJUBLJANA *
9.20 Poročila. 9.25 Živ žav. otroška matineja. 10.I5 Jack Holborn. ponovitev. 10.45 Marco Polo, ponovitev italijanske nadaljevanke. II.55 625. 12.15 Kmetijska oddaja. 13.15 Poročila (do 13.20). 14.50 Šentjernejski oktet. I5.20 Poročila. I5.25 Nepremagljivi. ameriški film, 17.50 Športna poročila. I8.O5 TV kviz — (2. oddaja). 19.05 Risanka. 19.15 Cik cak. I9.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 20.00 Kugy — Kapitel IX.. nadaljevanje in konec. 21.15 Športni pregled. 21.45 Reportaža z nogometne tekme Olimpija:Maribor. 22.15 Poroči-
8.50 TV v šoli. 10.3J TV v šoli. 17.20 Poročila. 17.25 Smogovci. otroška serija. 17.55 Človek in stroj, izobraževalna serija. 18.25 Podravski obzornik. 18.40 Pet minut za rekreacijo, 18.45 Video šola, oddaja za mlade. 19.15 Risanka. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik L 19.55 Vreme. 20.00 Čas čistokrvnih psov, drama TV Novi Sad. 21.35
Dokumentarec meseca:
Eden
proti. 22.15 TV dnevnik II. 22.25 Kronika Borštnikovega srečanja.
Oddajniki II. TV mreže:
16.55 TV dnevnik. 17.15 Muzikant in princesa, prenos'otro-ške predstave. 18.15 Narkomanija: Primarno preprečevanje narkomanije 2. del. 18.45 Glasbeni album. 19.00 Indirekt. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Znanost in mi. 20.50 Zagrebška panorama. 21.05 Zabavnoglasbena oddaja — ponovitev. 21.55 Serijski film (do 22.45).
9.00 TV v šoli. 10.35 TV v šoli. 16.35 Šolska TV. 17.35 Poročila. 17.40 Ciciban teče v zelen dan. 17.55 Slovenska ljudska glasbila in godci: Violinske citre. 18.25 Gorenjski obzornik. 18.40 Rudnik in njegova okolica, ameriški film. 18.55 Knjiga. 19.10 Risanka. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik 1. 19.55 Vreme. 20.00 Citadela. angleška nadaljevanka. 20.50 Propagandna oddaja. 20.55 Aktualno. 21.55 TV dnevnik II.
8.45 TV všoli. 10.35 TV v šoli. 18.05 Poročila. 18.10 Ciciban, dober dan: Glina. 18.25 Zasavski obzornik. 18.40 Antična in srednjeveška naselja in mesta v Makedoniji. 19.10 Risanka. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik L 19.55 Vreme. 20.00 35 mm — Filmska delavnica, ob belgijskem filmu Daulaghiri — Veliki izziv, 21.50 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov. 21.55 TV dnevnik II. 22.05 Kronika Borštnikovega srečanja.
TV LJUBLJANA
8.50 TV v šoli. 10.35 TV všoli • . 16.50 Šolska TV, 17.50 Poročila. ;
17.55 Bratovščina Sinjega galeba. mladinska nadaljevanka.
18.25 Dolenjski obzornik. 18.40 Na sedmi stezi. 19.10 Risanka.
19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik 1. 19.55 Vreme. 20.00 Tednik. 21.05 Šogun. ameriška nadaljevanka, 21.50 TV dnevnik II
Oddajniki II. TV mreže:
15.55 TV dnevnik. 16.15 Kdor hoče, ta zmore, otroška oddaja. 16.45 PJ v košarki — Radnički: Budučnost. prenos (slov. kom). 18.15 Čas knjige. 18.45 Zabavnoglasbena oddaja. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Pojoča jesen, oddaja narodne glasbe. 20.45 Žrebanje lota. 20.50 Dokumentarna oddaja. 21,35 Zagrebška panorama. 21,50 Čas jazza (do 22.35).
PRIPOROČAMO!
20.00 35 MM - FILM-
SKA DELAVNICA, U 1
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV dnevnik. 17.45 Čuvaji časa, otroška serija. 18.15 Ljudje pripovedujejo: V zaledju velemesta. 18.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč. 19.30 TV dnevnik. 20.00 »Pirosmani. pirosmani«. posnetek predstave Teatra iz Vilna. 22.30 Zagrebška panorama, (do 22.40).
Oddajniki H. TV mreže:
10.55 Kragujevac: Velika šol- | ska ura. prenos (do 12.15). 14.00 Rugby — mednarodni turnir Osvoboditev Beograda — fina-
. It;, prenos. 15.30 P J v boksu — Budučnost:Slavija. posnetek. 16.30 Konjeništvo. 16.55 Glasbeno popoldne, 18.25 PJ v vaterpolu Partizan:Vasas. 19130 TV dnevnik. 20.00 Svet v letih 1900—1939. dokumentarna serija. 21.00 Včeraj, danes, jutri. 2L2Q Citadela. angleška nadaljevanka. 22.10 ev. TV esej, oddaja iz kulture (do 22.55).
TV ZAGREB
/© ljubljanska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB
PRVI PROGRAM
9.20 Poročila. 9.25 V nedeljo dopoldne. 10.55 Velika šolska ura v Kragujevcu. 12.14 Kmetijska oddaja. 13.15 Družinski magazin. 14.40 Poročila. 14.45 Portret Zemlje. 15.40 Sestanek brez dnevnega reda. 17.25 Učiteljica (film). 18.55 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Banjica. 21.15 Športni pregled. 21.45
TV AVSTRIJA
Prvi program
11.00 Vzhodni studio. 12.00 Šport. 13.00 Vzgojna oddaja.' 14.50 41 stopinj ljubezni (film). .16. l5 Ena. dva ali tri. 17.00 Poročila. 17.05 Lutke. 17.15 Risanka. 17.40 Čeladek. 17.45 Khrb seniorjev. 18.30 Družinski magazin'. 19.00 Deželne volitve. 19.30 Čas v sliki 2/20.15 Hišni prijatelj. 21.50 Nočni studio
Drugi program
9.00 Matineja. 11.00 ORF Stereo — koncert. 14.30 Športno popoldne. 17.00 Poročila. 17.05 TV križanka. 17.45 Folk festival 1984. 18.30 Okay. 1-9.30 Čas v sliki. 20.15 Čisto navaden zakon (Tv film). 21.45 Poročila. 21.50 Colombo. 23.05 Šport
TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA
8.05 Naš ekran. 8.25 Spored za otroke. 9.05 Ponovitve. 14.05' Breki in drugi. 14.30 Človek im morje. 15.25 B. Rajeczky. portret. 15.55 Popotnica. 16.30 100 slovitih slik. 16.55 Glasbeni film. 17.45 Nigerija. 18.05 Okrogla miza o zdravstvu. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Prerana poroka, madžarski film. 21.20' Kviz.
i TV KOPER
10.35 Nogomet. Leipzig: DRN—Jugoslavija. 18.45 Visok pritisk — glasba vesti, novosti iz glasbenega sveta, 19.30 TVD stičišče. 19.50 Arheolog — TV film iz serije Baileyeve pustolovščine. 20.50 Potovanje v skrivno-
sti
dokumentarec. 21.40
TVD vse danes, 22.05 Zdravljenje koronarne insuficience, 22.30 Podpisano »Osamljeno srce 555« — Film.
PRVI PROGRAM
8.50TVvšoli. !6;i0TV všoli. 17.10 Poročila. 17.15 Muzikant in princesa. 18.15 TV koledar. 18.25 Kronik;, varaždinskih občin. 18.45 Videošola. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Nenavaden dogodek (drama). 21.40 Izbrani trenutek. 21.45
(Jok. tlim).'22.35 DnevnikQ
PRIPOROČAMO!
20.00 N EN A VADEN DOGODEK, drama, ZG 1
/O ljubljanska banka
Pomurske banka
TV AVSTRIJA
Prt i program
9.00 Poročila. 9.05 TV v šoli. 10.30 Družinski spored. 13.00 Poročila. 17.00 Poročila. 17.05 Eci. peci. pec. 17.30 Mojster Eder. 17.35 Spanček Zaspanček. 18.00 Živalski svet. 18.30 Družinski magazin. 19.00 Avstrija danes. 19.30.Čas v sliki. 20.15 Šport v ponedeljek) 21.15 Ceste San Francisca. 22.05 Materija četrtega načina
Drugi program
17.00 Alah je velik, 18.00 Av-' striia v sliki. 18.30Stranski vhod v Belo hišo. l9.30Cas>sliki. 20.15 Bolnišnica na koncu mesta. 21.15 Čas v sliki. 21.45 Schilling. 22.05 Lahek plen (film).'
PRIPOROČAMO!
22.00 LAHEK ameriška nalka, A 2
PLEN, krimi-
TV ZAGREB
PRVI PROGRAM
9.00 TV všoli. 15.20 TV všoli. I6.10 Poročila. I6.15 Potrebno je hoteti in smeti. I6.45 Košarka: Radnički — Budučnost. 18'. 15 TV koledar. IS.25 Kronika osijeških občin. 18.45 Zabavna oddaja. N I5 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 F eme. 20.55 Fren/v (film).
PRIPOROČAMO!
20.55 FRENZY, Film A.
Hitchcocka, ZG 1
TV AVSTRIJA
900 Poročila. 9.05 TV v šoli. 10.30 Družinski spored. 13.00 Poročila. 17,00 Poročila. 17.05 Eci. peci. pec. 17.30 Oddaja z miško. 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Holmes in Yoyo. 18.30 Družinski spored. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 20:15 Argumenti. 21.45 Zrcalne slike.
Drugi program
17.30 Usmeritev. 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Stranski vhod v Belo hišo, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Dallas. 21.15 Čas v sliki. 21.45 Klub 2
TV MADŽARSKA
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV dnevnik. 17.45 Potopljena vas. španska otroška drama. 18.15 Zapisi z vasi, izobraževalna oddaja. 18.45 Be-mus 84. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Športna.sreda — .2. kolo evropskih nogometnih pokalov. 22.00 TV dnevnik.
PRIPOROČAMO!
20.00 PIROSMANI, Pi-ROSMAN!, teater iz Vilna, LJ 2
/© jubljanskh banka
Pomurska bank«;
TV ZAGREB
/© ljubljanska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB
PRVI PROGRAM
8.45 TV v šoli. 17.40 Poročila. 17.45 Potopljena vas. 18.15 TV koledar. 18.25 Kronika siških občin. 18a5 Glasbepa oddaja. I9.I5 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Športna sreda. 22.00 Dnevnik
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila. 9.05 TV v šoli. 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročila. 17.00 Poročila. 17.05 Lutke. 17.30 Čebelica Maja. 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Pisarniške zgodbe. 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Zdanji dobrih fantov (film). 21.50 Domovinski pogovori. 22.35 Šport
PRVI PROGRAM
8.50 TV v šoli. 16.45 TV v šoli. I 17.40 Poročila. 17.45 Čuvaji ' časa. 18.15 TV koledar, 18.25 j Kronika splitskih občin. 18.45 ' Evrogol. 19.15 Risanka. 19.30 ■ Dnevnik. 20.00 Monitor. 21.05 : Optimisti (dramska serija. 22.25 i Dnevnik
PRIPOROČAMO!
21.05 OPTIMISTI, dram ska nanizanka, ZG 1
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila. 9.05 TV v šoli. 10.30 Družinski spored. ,13.00 Poročila. 17.00 Poročila. 17.05 Eci. peci. pec. 17^.1 Vagabund. 17.55 Spanček. Zaspanček. 18.00 TV kuhinja. 18.30 Družinski magazin. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Kugy (nadaljevanka). 21.25 Noč rock'
8.05 P.uščina. 8.15 Spored za otroke. 9.55 Rokomet. 11.20 Glasbeni butik. 15.15 Napoved sporeda. 15.45 Želeli ste spored po želji gledalcev iz Oriona. 17.20 Možgansko prvenstvo. 18.00 Delta. 19.00 Teden: aktualnosti, reportaže. 20.00 Orjak, madžarski film. 21.20 Športna poročila. 21.35 Moj rojstni kraj Iskaz. predstavlja Istvan Agh. 22.35 Poročila.
8.I0 in 14.55 Šolska TV. 9.30 Ponovitve. 16:15 Zavzetje Himalaje. 4. del. 17.I5 Spored za upokojence. 17.45 Za naše zdravje. 18.00 Šah mat: dvoboj Karpov—Kasparov, 18.20 Spored studia Szeged. 18.50 MiniŠ-tudio. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Linija Onedin. 8. del. 20.55 Studio 84. kulturni tednik. 2L55 Tveganje; svetovnogospodarski magazin. 22.25 TV dnevnik.
Drugi program
1730 Dežala in ljudje. 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Stranski vhod Bele hiše. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Wagner. 21.10 Novo v kinu. 21.15 Čas v sliki, 21.45 K ulturnižurnal. 22.30 Umetnine
1 TV MADŽARSKA
TV KOPER
15.55 Boks. Priština: Priština—Slavija, 16.55 Videomix — glasbena oddaja (ponovitev). 19.00 Risanke. 19.30 Potovanje v skrajnost, dok. iz serije Čudoviti svetovi. 20.20 Sonce bo vzšlo, film. 22.00 Košarka. Sarajevo: Bosna — Crvena zvezda. 23.30 Umetnost Placida Dominga.
TV MADŽARSKA 1 TV KOPER
22. OKTOBRA - PONEDELJEK: Ni sporeda
TV KOPER
14.00 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku. 16.30 Odprta meja. 17.00 TVD novice, 17.05 Živali arhitekti, dok. iz serije Čudeži narave, risanke. 17.55 Sonce bo vzšlo — film. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Športni pregled. 20.20 Plesni korak: Mahler — 3. sinfonija. 21.05 TV film iz serije »Ellery Queen«. 21.55 TVD vse članes. 22.05 Podpisano »Osamljeno srce 555« — film.
14.00 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku. 16.30 Odprta meja. 16.45 Košarka. Beograd: Radnički — Budučnost. 18.15 Risanke. 18.35 Tv film iz serije »Medical center«. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Življenje plemena Baruya. 1. del — dokumentarec.. 20.20 Krvava grobnica — film. 21.45 TVD vse danes. 22.05 Kombinirana diagnostika raka na dojki. 22.45 Sumljiva oseba — TV drama
8.20 in 14.50 Šolska TV. 9.45 Ponovitve. 16.15 Nogomet: prenos tekme za evropske nogometne pokale. 2. kolo. 18.15 Iz oči v oči. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Naj . :.. nenavadni rekordi in rekorderji. 21,00.Umetnina tedna. Mihalv Radai: Usoda. 21.05 Vnuki ne bodo videli: varstvo mest. 21.45 Daleč na severu: Švedska. 22.35 TV dnevnik.
TV KOPER
PRIPOROČAMO!
20.20 KRVA V A GROBNICA, nemški film, KP
14.00 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku — 16.30 Odprta meja. 17.00 TVD novice. 17.05 Tv šola. 18,00 Krvava grobnica — film. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Kulturna panorama. 20.20 Nogomet: evropski pokal. 22.00 Turistični vodič. 22.10 TVD vse danes. 22.20 Tv film iz serije »Alfred Hitchcock vam predstavlja«. 23.10 Srečanje z! Danielom, Piavo travo zaborava, ribljo čorbo.
n’rolla. 23.05
vizije 1984
Drugi program
17.00 Šport.
18.00 Avstrija
Stranski vhod
Arhitektonske
17.30 TV v šoli.
v ‘.liki. 18.30
Bele hiše. 19.30
Dalli. dalli. 21.15 Čas v sliki.
21.45 Dracula (film)
TV MADŽARSKA
8,05 in 14.50 Šolska TV. 9.50 Ponovitve. 16.35 Perpetuum mobile; Kaj bos teboj podnebje? 17.15 TV borza. 17.30 Pulzus. zabavnoglasbena panorama. 18.20 Kakšni partnerji smo? Švedska. 18.50 Dati se izplača. 19.30 T V dnevnik. 20.00 Kraljev uboj: Anatomija nekega uboja, koprodukcijski film MAFILM-a in TV. 21.35 66. aktualni razgovor. 22.35 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku. 16.30 Odprta meja, 17.00 TVD novice. 17.05 Kako diha-, mo. I. del — dok. iz serije
Modrost telesa, risanke. 18.35 TV film iz serije »Medical Center«. 19.30 TVD stičišče, 19.50 Evrogol. 20.20 TV film iz serije »Ellery Queen«. 21.20 »Meteora — Skalovita gora v Grčiji«. 21.45 Turistični vodič, 21.55 TVD vse danes, 22.05 Videomix — glasbena oddaja v živo z glasbenimi željami in nagradnimi igrami
VESTNIK, 18. OKTOBER 1984
STRAN 17
tedenski koledar
PETEK, 19. oktober — Etbin SOBOTA. 20. oktober — Irena NEDELJA. 21. oktober - Uršula
PONEDELJEK. 22. oktober — Zorislav
TOREK. 23. oktober — Severin
SREDA. 24 oktober — Dan OZN
ČETRTEK 25. oktober — Darinka
ŠKODO 120 L letnik 1978. prevoženi'. 36.000 km, prodam. Kerec. Cankova 53, Telefon 76 655. M OP
GROZDJE LAŠKI RIZLING PRODAM Bokrači L M-4986 NOVE GUMEZA ŠKODO (155 x 14. 155 x 15). prodam. Telefon 76447. M-4988
STANOVANJSKO HIŠO (stara 25 let), s starejšim, manjšim gospodarskim poslopjem in približno 1 ha obdelovalne zemlje na Goričkem, v bližini G. Petrovče. prodam. Hiša je ob prometni ‘cesti, v neposredni bližini avtobusne postaje. Naslov \ upravi li'ta ali informacije po telefonu (069)21 376. M-4990 TRAKTOR STEYR. 18 KS s koso, plugi in branami prodam. Bogojina 33. M-4991
DVE ZAZIDLJIVI PARCELI PO 10 AROV. 17 km od Murske Sobote, prodam. Naslov v upravi lista. M-4492
JABOLKA RAZLIČNIH SORT, (obirate sami), prodam po 30 din za kg. Geza Malačič. Bokrači. M-4993 •
JUGO 45. star dve leti, registriran do septembra 1985. prodam. Slavko Volf. Korovci 16 a, p. Cankova. M-4994
AVTO LADA SL 1500. letnik 1976. prodam -za 50.000 din. Drago Novak. Otovci 51. M-4995 -ABLJEN PRALNI STROJ UGODNO PRODAM. Jože Horvat. Miklošičeva 2. telefon 22 346 M-4997
R ACUNA! NIK ZX 81-16 K s kasetami. programi in prevodom prodam. Navodila za uporabo, primerno za začetnike, približno ISO 'tram. Branko Horvat, Industrijska 3, 69224 Turnišče, telefon: 75 610. interna 17, do 14. ure. Vl-4998
ZASTAVO. 101, dobro ohranjeno. n 4 kolesa za gumi voz. ' spo prodam. Fokovci 2. M-4999
67 m2 stanovanjske površine v v :se!ju 14. divizije 42 (PIONIR), prodam. Ogled je možen v soboto popoldne in v nedeljo zvečer, telefon 22 880. M-5000 TRAJNOGOREČO PEČ. rabljeno. prodam. Telefon 21 980. M-5001
ŠIVALNI STROJ BAGAT SLAVICA PRODAM. Kastelc. Murska Sobota. Mojstrska 2. telefon 23-254. M-5002
VlSOKOPRikLIČNO HIŠO, nedograjeno, v Križevcih pri Ljutomeru, prodam. Naslov v upravi lista. M-5003
INTEGRAL - GOLFTURIST
TOZD NARAVNO ZDRAVILIŠČE
LENDAVA
objavlja
JAVNO DRAŽBO
za prodajo kombija ZASTAVA 412 NF, letnik 1979, ki bo 24. 10. 1984 ob 10. uri na dvorišču gostilne PARK, Partizanska 14
Izklicna cena je 310.000. - din.
Udeleženci morajo pred začetkom dražbe plačati 10-odstotno udeležbo od izklicne cene. Kupec je dolžan plačati prometni davek.
Ogled vozila je možen v torek, 23. 10. 1984, od 11. do 14. ure.
asilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/!. Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravectdirektor m glavni urednik). Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože
Šabjan (odgovorni urednik). Brigita Bavčar. Jani Dominko. Jože G raj. Milan Jerše, Ludvik Kovač. Dušan Loparnik I eri Maučec (šport). Vlado Paveo. Štefan Sobočan. Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec. Gonter Endre 'tehnični urednik). Ne'venka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Spbota, i Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21 -232.21 -064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-piopagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383. I dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597. dopisništvo I endava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. j /i-317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračanj«. Celoletna naročnina 700.00din. polletna 350.00 | letna narc nina za inozemstvo L 500.00 din. celoletna naročnina za delovne organizacije 900.00 din, | Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603 30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana I 5 H ’ivč/o ’/r' 12 25730.10-4-01l76. ( en i posamezne številke 20.00 din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po I pt učnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
FRIZERSKE SUŠILNE APARATE IN LINSKE GORILNIKE PRODAM. Kološa. Titova 18. M-5004
TRAKTOR ŠTORE 504 prodam. Naslov v upravi lista. M-5005
TELICO, brejo devet mesecev, kontrola A in koruznjak prodam. Vučja vas 57. p. Križevci pri Ljutomeru. M-5OO7
ŠTANCO 10 T za štancanje pločevine, usnja, gume in papirja. generalno obnovljeno, prodam. Telefon (069) 24 895. M* 5008
BETONSKE CEVI, premer 20, 33 kosov (10 % ceneje) in ohišje SCHIDEL DIMNIKA, dvojni premer 16. 10 kosov (50 % ceneje), prodam. Murska Sobota, Tomšičeva 12 ali telefon 22 078. M-5009
OTROŠKI VOZIČEK ZA DVOJČKA PRODAM. Murska Sobota. Cankarjevo naselje 4. M-50011
ZAMRZOVALNO SKRINJO, 210 1 in starejši šivalni stroj prodam. Sinic, M. Sobota, Ob kanalu 7. M-5013 PEČI-TRAJNOŽAREČO CA-LOREX in trajnožarečo KU-PERSBUSCH. malo rabljeni, prodam. Telefon po 18. uri: 76 215. M-5015
MALE PUJSKE PRODAM. Ša-lamentci L M-5016 GROZDJE Z VINOGRADA (šmarnica), prodani. Andrejci 47. M-5017
MALE PUJSKE, elevator za koruzo in seno ter motorno kolo NSU PRETIŠ prodam. Andrejci 13. M-5018
PRENOSNI VARILNI APARAT 160-180 A, dvoosno taktično prikolico. avtoprikolico, širine 140 x 190. nosilnost nad 500 kg in dvobrazdni taktorski plug SLAVQNAC prodam. Cena po dogovoru. Tišina 56. M-5020 ŠIVALNI STROJ BAGAT JADRANKA. v dobrem stanju, prodam. Naslov v upravi lista.
M-5021
MALE PUJSKE PRODAM.
Krajna 20. p. Tišina. M-5022
ZASTAVO 101. staro šest mesecev. prodam. Naslov v upravi lista ali telefon 23 571 M-5023 PARCELO NA VANEČI. 35 arov,, primerno za počitniško hišico, prodam. Telefon 24 877. M-5026
GROZDJE Z BRAJD PRODAM. Gradišče 45. p. Tišina. M-5027
GROZDJE Z BRAJD PRODAM. Marija Lutar. Beltinci. Mladinska-12. M-5029
PUJSKE (20 kg), prodam. Krog. Brodarska 32. po 16. uri. M-5031 STANOVANJE — VRSTNA HIŠICA V NASELJU 14 DIVIZIJE, centralno ogrevano, z garažo in ločeno drvarnico, naprodaj.
Naslov v upravi lista. M-5032
OSEBNI AVTO ZASTAVA 126 NAPRODAJ. Telefon 22 790. M-5074
CISTERNO. 2700 1. prodam. Vprašati: Veščica 54. p. M. Sobota. M-5075
ZASTAVO 101, prva registracija 1976. obnovljena, prodam. Bojan Žižek. Štefana Kovača 13. M. Sobota, telefon 21 653,‘M-5076 LADIJSKI POD. 50 m2, širina 9 cm. prodam. Murska Sobota. Noršinska cesta L M-5078
MAČEHE — VELIKOCVET-NE. prodam po 30 din za sadiko. Ivanič. Noršinci 12. p. Martjanci. M-4758
OPEL ASCONA, letnik 1980. naprodaj. Vidonci 67. M-5064 JABOLKA ZA OZIMNICO, sorte po izbiri, in suha bukova drva prodam. Veščica 50. telefon 22 154. M-5065
MOPED APN 4. malo rabljen, izpit ni potreben, prodam po zelo ugodni ceni. Dragotinci 29, p. Videm ob Ščavnici. M-5067
ZASTAVO 750 z rezervnimi deli, prodam. Matjašec, Černelavci 21. M-5069
MAČEHE. VELIKOCVETNE. po konkurenčni ceni, in krizanteme za L november — vseh vrst, dobite pri Gyorfiju.,cvetličarstvo M. Sobota, nasproti avtobusne postaje. M-5070
TRAKTOR STEYR 18 s priključki prodam. Gančani'24. M-507I MALE PUJSKE PRODAM. Magdič, letališče M. Sobota. M-5072
POSESTVO 3 HA ob asfaltni cesti, izredna lokacija, novo hišo z gospodarskim poslopjem in traktor URSUS S priključki pro-. dam. Naslov v upravi lista. In-86
VISOKO BREJO KRAVO in kravo s teletom prodam. Lonča-rovci 33. M-5033
OPEL KADET. letnik 1978. in VW (HROŠČ), letnik 1973. prodam. Radovci 44# p. Grad. M-5034
CITROEN GS PALASS PRODAM. Silva Trplan. M. Sobota. Južna 6. M-5035
MASIVNO HRASTOVO POHIŠTVO ZA SPALNICO, dobro ohranjeno, prodam. Murska Sobota. Mladinska 8. M-5036 ŠKODO 105 L PRODAM. Mo-tovilci 29. M-5037 * ZASTAVO 101 LUX. 1976/77. prevoženih 72.000 km. prodam. Horvat. Murska Sobota. Talanji-jeva 6. M-5038
TRAKTOR STEYR. 28 KS. prodam. Čontala, Pertoča 24. M-. 5039
VINOGRAD, stari nasad, gozd, travnik in poč. hišico v gradnji, z lepim razgledom na Lendavo in Prekmurje v Martinu na Muri (Jurovščak), prodam za 600.000 din. Vprašati pri Ignacu Podgorelcu. Lapšina bb, Martin na Muri, ali po telefonu: Bičak (051) 811 251. M-5040
MEŠANI GOZD, 35 arov, in kombajn EPLLE 211. v dobrem stanju, prodam. Vprašajte v gostilni' ZELENI GAJ. Fokovci 87. M-5042
OKROGLO BETONSKO OPEKO ZA SILOS. 400 kosov, prodam. Naslov v upravi lista. M-5044
ŽENSKI ZIMSKI PLAŠČ, jakno in obleko št. 38 ugodno prodam. Naslov v upravi lista.
M-5046
RENAULT 6 TL. generalno obnovljen, prodam. Ogled možen vsak dan po 15. uri. razen sobote in nedelje. Felkar. Murska Sobota. Juša Kramarja 14.
M-5047
TRAKTOR STEYR 430 B PRODAM. Informacije: Dobrava 10. p. Križevci pri Ljutomeru. In-581 OSEBNI AVTO ZASTAVO 750. letnik 1975. registriran do aprila 1985. prodam. Marjan Škrobar. Peršetinci 10. 62258 Tomaž pri Ormožu. In-577
SALONITNE PLOŠČE. 7.5-val-ne. 80 kosov, in nakladalec za gnoj. TEŽAK 8.. čelni, prodam. Franc Lubša. Berkovci 16 p. Videni ob Ščavnici. In-578
Id Ljubečna Celje
klinker
-keramične ploščice
telefon (063) 33-421, 31-885
PARCELO, primerno za vinograd. približno 0,80 ha, v bližini Štrigove. prodam. Informacije: Ivan Balaškovič. Boreči 21. p. Križevci pri Ljutomeru. In-579 ZASTAVO 101, karambolirano. po ugodni ceni. prodam. Silvo Vršič. Pristava 29 d. p. Ljutomer. In-587
TRIDELNE KLINASTE BRANE PRODAM. Anton Filipič. Radoslave! 48. p. Bučkovci. In-590.
HIŠO, zgrajeno do tretje faze, nad Ljutomerom, ugodno prodam. Hiša je podkletena in primerna tudi za obrtnika. Stoji na veliki, sončni parceli, voda in elektrika.že v objektu. Vse informacije pri Rajhu. Slamnjak 8. p. Ljutomer. In-59I
3_ SISTEMSKE DISKO ZVOČNIKE. 300/400 W, prodam. Telefon popoldne: (069) 83 207. In-589
JUGO 45. letnik 1982, prodam. Ogled možen v soboto. Radenci. Pionirska 2. M-MM
AVTO SIMCA 100 GLS, registriran do konca aprila 1985, ugodno prodam. Rakičan. Partizanska 21. telefon 24-478. M-MM
AVTOMATIC 3 M PRODAM. Rakičan. Panonska 2. M-5048 KLAVIRSKO HARMONIKO. 120 basno. 16 registrov, z vgrajenim mikrofonom prodam. Rudi Potočnik. Vadardi 31. p. Bodonci. M-5049
KORUZO. 40 arov, prodam. Informacije: Mlajtinci št. 20. M-5050
BARVNI TELEVIZOR PANORAMA IN DVA OKENSKA OKVIRJA 120 x 100. prodam. Naslov v upravi lista. M-5052 BOROVE PLOHE (»FOSLI-NE«), prodam. Bodonci 20. M-5094
MALE PUJSKE, stare sedem tednov, prodam. Jože Vrečič, Petanjci‘89. M-5053
RENAULT 4, letnik 1977. prevoženih 43.000 km. prodam. Peter Bukovec. Murska Sobota. St. Rozmana 4. M-5054
KORUZO Z NJIVE. 50 arov, prodam Telefon popoldne: 23 126 ali JLA H. M-5056
PLUG IMT, I2-colni. še nerabljen. prodam. Markišavci 14. M-5059
AEROKLUB MURSKA SOBOTA PRODA CISTERNO ZA PREVOZ GORIVA (19.000 I) IN AVTOMOBILSKE GUME, PROFIL 11, 00-20, 4 kosi. INTERESENTI SE LAHKO OGLASIJO NA LETALIŠČU V RAKIČANU ALI PO TELEFONU: 21-405. CENA PO DOGOVORU.
30. in 31. oktobra bomo na domu prodajali VELIKOCVETNE KRIZANTEME IN PAJKE V ŠESTIH BARVAH. VRTNARSTVO BORIS KUMER - BOŽO, ŽEROVINCI 6, 62259 IVANJKOVCI PRI ORMOŽU.
STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem, sadovnjakom in vinogradom (1 ha), na Goričkem in dve parceli za vikend prodam. Informacije: telefon (069) 73 040, interna 410 od 6.—14. ure. M-5062
PRIKOLICO ZA OSEBNI AVTO PRODAM. Miklošičeva 14. M-5079 .
GOLF, letnik 1981. prodam. Kuzmič. Brezovci 64 a, telefon 72 647. M-5080
DIANO, letnik 1980, prodam. Jonas, Hodoš, telefon 78 417. M-5081
JABOLKA RAZNIH SORT PRODAM po 15 din za kg. Smodiš. G. Petrovci 89. M-5082 GS 1100. dobro ohranjen, prodam. Informacije po 20. uri: telefon (062) 32 135. M-5083 FIAT 126 P. letnik 1977. pro-, dam. Grah. Gradišče 62. p. Tišina. M-5084
126 P. prevoženih 25.000 km. prodam. Ogled v soboto in v nedeljo. Stanko Lenarčič. Ropo-ča 51. M-5085
KRZNENO JOPO LAMA (sivo) prodam. Telefon 22 380. M-5085 PUJSKE, stare 10 tednov, prodam. Rakičan. Zvezna 21. M-5086
BILJARDNO MIZO, harmoniko. 3-vrstno. prostotonsko. hrastovo pohištvo za spalnico in tri vinske sode prodam. Štivan. gostilna'Bodonci. M-5100 KRAVO, šest mesecev brejo z drugim teletom, in teličko, staro osem mesecev, za nadaljnjo rejo prodam. Bakovci. Panonska 20. M-5087
SUNBEAM 1600. letnik i976. prodam. Karel Nemec. Beltinci. Gregorčičeva 7 a. M-5088
DRAGEMU SINU IN BRATU ANDREJU KOZICU iz Mlajti-nec. ki je na odsluženju vojaškega roka r Titovi Mitroviči, želijo za 19 rojstni dan vse najlepše, predvsem pa izpolnitev vseh življenjskih ciljev — sestra Darinka, ata. mama in stric Karel.
rBS an MM MMH MM MM M
Cenjene stranke obveščam, da imam v popoldanskem času odprto obrctovalnico
| CVETLIČARSTVO
1 IN ARANŽIRANJE CVETJA
I Izdelujem:
—	poročne šopke in vse vrste drugih aranžmajev;
za 1. november nudim:
—	vse vrste ikeban iz svežega in suhega cvetja,
I— nagrobne suhe vence in druge suhe aranžmaje in
—	nagrobne vence iz svežega cvetja.
Naročila sprejemamo samo v popoldanskem času po 15. uri!
Priporoča se
ZRAČNO PUŠKO, rusko, smuči CR 804-160 cm s palicami in pancerje HUMANIC, številka 39/40, vse dobro ohranjeno, prodam. Telefon 24 750. M-5093 KRZNENI PLAŠČ (NUTRIA) s kapo prodam. Naslov v upravi lista. M-5095
WARTBURG PRODAM. Irena Ružič. Bakovci. Mlinska 8. M-5097
GRADBENO PARCELO V K. O. TIŠINA PRODAM. Naslov v upravi lista. M-5098 MALE PUJSKE PRODAM Gradišče 62. M-5099
NEVOZEN FIAT 600 D. generalni pregled na motorju, prodam za 15.000 din ali po delih. Nove prednje blatnike LPD, MASKO, PRAGE, NOVO DVODELNO OKNO z roleto in rabljeno tridelno okno z roleto in šipami prodam za 12.000 din. Ogled vsak dan po 16.. uri. Smodiš. Radenski vrh 21. M-GR MALE PUJSKE PRODAM. Bačič. Pečarovci 124. M-5100 ZASTAVO 101. letnik 1976, ugodno prodam. Car, M. Sobota. Lendavska 6. M-5103 SMREKOVE IN BOROVE PLOHE. 1.20 m2., prodam. Ko-sednar, Tešanovci 51. telefon 72 227. M-5104
razno
VOZNIKI!
OPTIKA -- KOLOTEKOV VSEH OSEBNIH AVTOMOBILOV. Pravilna nastavitev — enakomerna obraba gum, varna vožnja. Vsak dan do 16. ure. Telefon (069)81 987. In-560
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala OŠ Križevci v Prekmurju, izdano leta 1962 Amalija Hari, Kukeč . 28, p. Križevci v Prekmurju. M-5043 *
V STAREJŠI HIŠI V SREDIŠČU MURSKE SOBOTE izdam za določen čas dve prazni sobi v predsobo in tri prostore (sobe), primerne za skladiščenje pohištva ali podobnega blaga.- Informacije: Lanščak. Murska Sobota, Ciril Metodova 14, po 17. uri. M-5045
NAJBOLJŠE SE JE GRETI OB KAMINU ALI PEČI. Za to vam poskrbi: PEČARSTVO. Martin Gjerek, Dol. Bistrica 5, p. Čren-šovci. M-5051
V SPOMIN
II.	oktobra je minilo eno leto, polno žalosti, odkar nas je zapustila naša ljuba mama, babica, prababica in tašča
Marija Skraban
roj. Gomboc r iz M. Sobote
12.	oktobra pa je minilo pet let, odkar nas je zapustil naš dobri oče. dedek, pradedek in brat
Jožef Skraban
iz M. Sobote
Težko je spoznanje, da vaju ni več med nami, a v naših srcih še živita in bosta živela do konca naših dni.
Žalujoči: hčerke in sinovi z družinami
DRAGI BABICI TEREZIJI KERČMAR IZ ŠALOVEC za njen god in bližnji praznik, 65. rojstni dan, želita vse najboljše ter še veliko zdravih. veselih in srečnih let v krogu najdražjih — Darinka in Branko z mamico.
MARIJA RATNIK, Tišina 33a
SVEŽE PESNE REZANCE PRIPELJEM VSAKOMUR. Telefon 76 447. M-4988
MANJŠO HIŠO V MORAVCIH s parcelo. 4 are, vzamem v najem. Naslov v upravi lista. M-5010
MAJDA Peček in Adolf Barber iz Šulinec 4, prepovedujeva prevoz ali hojo po najinem zemljišču in bova vsakega kršitelja sodno preganjala. M-5014
kupim
SILAŽNl KOMBAJN POTTINGER 1 KUPIM. Štefan Holc-man. Mostje 76, p. Lendava. Le-364
STANOVANJSKO HIŠO v MORAVCIH ali M. Soboti kupim. Naslov v upravi lista. M-5066
zaposlitve
_____I___’___1_
POMOČNIKA V AVTOMEHANIČNI DELAVCNICI ZA-POSLIM. Hašaj. Čopova 26. M-501)
PR( 'DAJALCA ZA PRODAJO SVEČ NA TRŽNICI V MARI-BOF U. NA PTUJU in VARAŽDINU zaposlim 10 dni. Prevoz iz Murske Sobote in nazaj — vsak dan. zaslužek dober. Naslov v upravi lista. M-5025
ZIDARJA - GRADBENEGA DELAVCA, po možnosti s šof. dovoljenjem C kategorije, ni pa nujno, zaposlim takoj. Plača dobra, stanovanje zagotovljeno. Avsečeva 21. Ljubljana, telefon (061) 447 155 v večernih urah.' M-MM
sobe
OGREVANO SOBO S KOPALNICO ODDAM V NAJEM FANTOMA. KI STA ZAPOSLENA DOPOLDNE. Naslov v upravi lista. M-5024 OPREMLJENO SOBO oddam ženski. Telefon 22 969. M-5041 OPREMLJENO SOBO V RADENCIH ALI OKOLICI, s souporabo kopalnice, iščem. Naslov v upravi lista. M-5055 ENOSOBNO STANOVANJE V MURSKI . SOBOT! IŠČEM MLADA DRUŽINA. Franc Zrim. Murska Sobota, Titova 11 a. M-5073
STRAN 18
VESTNIK, 18, OKTOBER 1984
I

Boleča je resnica, ko se zavedamo, da nas je nepričakovano v 71. letu za vedno zapustil dragi mož, oče in sorodnik
ZAHVALA
Jože Kociper
iz Odranec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence.
Hvala tudi zdravniškemu in strežnemu osebju kirurškega oddelka, g. duhovniku in pevcem za pogrebni obred in predstavniku KS za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Katarina, hčerka Zlatka s Tonetom ter sinova Jože in Vlado z družinama
MBnranHMHKanmBSffius^^
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta in starega očeta
Franca Kornhauslerja z Grada
ZAHVALA
septembra nas je v 78. letu starosti nepričakovano zapustila naša draga žena, mama, stara mama in prababica
Angela Omahen
iz Stogovec
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sovaščanom, prijateljem ter vsem, ki ste drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, ji podarili vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Iskrena zahvala sosedi Pepci DUH za pomoč, g. duhovniku za pogrebni obred in govorniku Vladu Košutu za poslovilne besede in sodelavcem Pomurja.
Stogovci, 29. septembra 1984
Žalujoči: mož Jože, sinovi Jože, Vinko, Rudi in Milan ter hčerka Ivanka z družinami
ZAHVALA
Ob prerani in tragični izgubi, ko nas je v 45. letu starosti za vedno zapustila draga hčerka, sestra, nečakinja in teta
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem. šopek rož mi prinesite in večni mir mi zaželite.
Etelka Varga
iz Kupšinec
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih priskočili na pomoč ter vsem ki ste drago pokojnico pospremili na njem zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Posebna zahvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavnikom OZD Mura, KS in Društvu invalidov za poslovilne besede.
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu poklonili cvetje, ga pospremili na zadnji poti in nam izrazili sožalje.
Posebna zahvala delavcem oddelka za reanimacijo in anastezijo kirurgije v Murski Soboti za požrtvovalni trud, da bi mu rešili življenje. Zahvala g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu ter vsem, ki ste nam ob žalostnem dogodku nesebično pomagali.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
A dan je črni moral priti, bridkosti dan. oj dan solzan. težko bilo se je ločiti, a solze vse. ves jok zaman.
30. septembra nas je nepričakovano, v 63. letu starosti, zapustila draga žena, mama, stara mama in sestra
Marija Flisar iz Borejec
Žalujoči: oče, mama, brata Franc in Alojz z družinama, teta in ostalo sorodstvo
ZAHVAI A	se ozremo,
hiša prazna tam stoji, vrata nemo so priprta, ker tebe draga mama več tam notri ni.
Ob nenadni in boleči izgubi drage žene, mame in sestre Marije Škaper iz Doliča
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in vence na njen prerani grob ter nam izrekli sožalje.
Zahvaljujemo se tudi g. župniku, pevcerh za odpete žalostinke ter družinam Bokan. Škaper in Zrim.
Vsem še enkrat — prisrčna hvala!
Dolič. 2. oktobra 1984
Žalujoči: mož Štefan, sinova Franc in Štefan, hčerka Irena s Tonetom, brata Franc in Mihael ter sestra Ana
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki sojo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, nam pa izrekli sožalje.
Zahvala tudi g. duhovniku, pevcem, tov. Sapaču, gasilcem in vsem, ki soji prerani grob zasuli z venci in cvetjem.
Vsem še enkrat — hvala!
ŽALUJOČI: VSI NJENI
ZAHVALA	CM r' nesrečna cesta
kaj si storila, da brez slovesa dobrega sina in edinega brata si nam vzela.
Boleča je resnica, ko se zavedamo, da nas je nepričakovano. tiho in brez slovesa v 27. letu starosti za vedno zapustil naš dragi sin, brat, zaročenec in nečak
Vlado Bohar kmetijski tehnik - študent iz Stanjevec
Ob boleči in prerani izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, botrini, sodelavcem, prijateljem, znancem, sošolcem, mladinskim aktivom in nogometnim klubom, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k njegovemu tihemu domu, prerani grob zasuli z venci in cvetjem, nam ustno ali pisno izrekli sožalje, nas tolažili, sočustvovali z nami ter nam v težkih trenutkih stali ob strani in nesebično pomagali.
Prisrčna hvala g. duhovnikoma Kerčmarju in Erniši za pogrebni obred, pevcem iz Petrovec za odpete žalostinke, govornikom KS, KZ Gornja Radgona, MA in GD Stanjevci ter godbi na pihala. Posebna zahvala domačim mladincem za s cvetjem posuto njegovo zadnjo pot, Šoferju prve pomoči in neznani osebi, ki sta mu skušala pomagati v odločilnih trenutkih, a žal zaman.
Zelo te pogrešamo, mnogo prezgodaj si nas zapustil. Žalost in praznina sta ostala za teboj, vendar spomin nate ne bo nikoli ugasnil.
Vsem še enkrat —prisrčna hvala!
Žalujoči: oče, mama, brat z ženo, zaročenka, stric Ludvik in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
To„mi je tolažilo v bridkosti moji, da me je beseda tvoja oživila.
Ob boleči izgubi naše predrage žene. mame, stare mame, sestre in tašče
Karoline Šooš
roj. Krančič iz Veščice
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste našo predrago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti ter ji darovali številne vence in cvetje.
Posebna zahvala za nesebično pomoč osebju internega in pljučnega oddelka soboške bolnišnice in Kliničnega centra v Ljubljani.
Zahvaljujemo se tudi predstavnikom cerkve za poslovilne besede in pevcem za odpete žalostinke ter predstavnici KS Černelavci.
Veščica, 24. septembra 1984
Žalujoči: VSI NJENI
ZAHVALA
12. septembra nas je v 69. letu starosti nepričakovano za vedno zapustil naš dragi mož. oče, stari oče in brat
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite, se. kako trpel sem. šopek rož mi prinesite in večni mir mi zaželite.
Franc Kovač
iz G. Petrovec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem, in prijateljem, kolektivom IMP Ljubljana in ZGEP Pomurski tisk TOZD Kartonaža ter vsem ostalim. k i ste nam priskočili na pomoč, dragega pokojnika v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostnke, tov. Svetcu, Kovačecu in Čehu za poslovilne besede ter GD G. Petrovci.
Žalujoči: žena Marija, sin Zoltan z ženo, hčerka Zlatka z možem, vnuki Jožek, Zlatko, Igor in Nevenka, bratje in sestra z družinami ter ostalo sorodstvo.
VESTNIK, 18. OKTOBER 1984
STRAN 19
v besedi in sliki
GORNJI SENIK-PROSENJAKOVCI
TIŠINA
Zbliževanje kultur dveh
30 let predšolske vzgoje in varstva
Ce so še pred 20 leti v madžarski leksikonih ali literarnih zbornikih od slovenskih književnikov poznali zgolj Prešerna in Cankarja, danes temu ni več tako, kajti v madžarski jezik so od takrat prevedli 36 del slovenskih piscev od Župančiča, Murna, Miška Kranjca do najsodobnejših ustvarjalcev. 50 madžarskih del pa je prevedenih v slovenski jezik. Vse to je rezultat 20-letnega sodelovanja med Pomursko založbo iz Murske Sobote in knjižno založbo Europa iz Budimpešte. Skupen jubilej so proslavili minuli četrtek zvečer na Gornjem Seniku v Porabju, v petek pa še v Prosenjakovcih.
Kot je na proslavah poudaril direktor budimpeštanske založbe Istvan Domokos, sta obe založbi ob 20-letnem sodelovanju zgradili trden kulturni most, čez katerega poteka širjenje madžarske kulture v Slovenijo in slovenske na Madžarsko. Podobnih misli sta bila tudi slavnostna govornika Jože Vild (bivši direktor PZ) na Gornjem
Nastop učencev dvojezične osnovne šole Prosenjakovci.
Seniku in sedanji direktor Pomurske založbe Jože Ternar na proslavi v Prosenjakovcih. Prav tako je bilo poudarjeno, da ima to sodelovanje poseben pomen za širjenje slovenske knjižne besede
MB BBK KM K MK MK MM KM MM MM MM
V Prosenjakovcih bo
■ v nedeljo slovesno ■
IV okviru praznovanja 25-letnice dvojezičnega šolstva v Pomurju potekajo te dni ■ različne priložnostne slovesnosti in prireditve. Med drugim so v torek v galeriji Kultur- B nega centra v Murski Soboti odprli razstavo likovnih in literarnih del učencev z dvojezič- B nih osnovnih šol v lendavski in soboški občini ter obenem razstavili tudi učbenike, kijih
Ite šole uporabljajo pri svojem delu. Razstavo je odprl predsednik pomurskega medob- ■ činskega sveta SZDL Boris Prejac in bo v prihodnjih dneh krožila po dvojezičnih osnov- B
Inih šolah.	m
Posebej slovesno pa bo v nedeljo (21. oktobra) v Prosenjakovcih, kjer se bo ob 10. uri ■ začela osrednja proslava ob 25. jubileju dvojezičnega šolstva. Slavnostni govornik bo I predsednik predsedstva SR Slovenije France Popit. Za prevoz v Prosenjakovce bodo "
L skozi dvojezične kraje v lendavski in soboški občini peljali posebni avtobusi.	J. G. m
M BM BM BKB BBK KM KM BKB MK MM MM
Utrdili sodelovanje z madžarskimi ■ ■■
Izmenjava obiskov med aktivom pomurskih novinarjev in novinaijev Radia Gybr poteka že tretje leto. V soboto in nedeljo so novinarji iz pokrajine ob Muri vrnili
narodov
Na proslavi na Gornjem Seniku je predstavnik madžarskega ministrstva za prosveto in kulturo podelil bivšemu direktorju Pomurske založbe Jožetu Vildu red zaslug za socialistično kulturo.
med porabske Slovence in madžarske kulturne ustvarjalnosti med pripadnike madžarske narodnosti v Pomurju. Prevedene knjige namreč namenjajo tudi knjižnicam tostran in onkraj meje.
novinarji
obisk kolegom iz Gybra. Tudi tokrat so madžarski novinarji pripravili prisrčen ytrejem in zanimiv program. Ze prvi dan so se pomerili v malem nogometu. Kljub za-
Razstavili so jih tudi na obeh proslavah.
Tako na Gornjem Seniku kot v Prosenjakovcih so pripravili tudi pester dvojezični kulturni program, v katerem so nastopili gornjeseniški mešani pevski zbor Avgust Pavel, učenci srednješolskega centra tehniško-pedagoške usmeritve in Prekmurski oktet iz Murske Sobote, študentje visoke učiteljske šole iz Szombathelya, in učenci dveh pobratenih šol — prosenja-kovske ter gornjeseniške.
Velja tudi omeniti, da je Jože Vild prejel visoko odlikovanje madžarskega ministi!iva za prosveto in kulturo, Istvan Domokos pa od Društva slovenskih književnikov Župančičevo plaketo. Obeh prireditev pa so se udeležili tudi ugledni družbenopolitični delavci soboške občine in mestne občine Monošter. Želja vseh pa je bila, da bi sodelovanje še naprej uspešno razvijali in tako še utrjeva'i most za zbliževanje kultur dveh narodov.
gnanemu brcanju usnjene žoge se je pomurskim novinarjem poznala utrujenost po dolgem potovanju, tako da so osvojili (sicer solidno) četrto mesto. Pa niti ni bilo toliko važno, kdo je bil boljši, kajti na koncu so vsi ugotovili, da je olimpijsko načelo najpomembnejše. Posledice popoldanskih nogometnih naporov pa je pregnal prijeten družabni večer, kjer so novinarji izmenjali svoje izkušnje in potrdili načrt nadaljnjega sodelovanja.
Drugi dan bivanja so gostitelji popeljali svoje goste na ogled večjega sejma v starem delu mesta Gybr, nato pa je — po kosilu — prišel čas slovesa. Le-to je bilo v znamenju ugotavljanja, da je triletno sodelovanje prineslo marsikaj novega in koristnega. In na koncu so se družno poslovili z: »Na svidenje prihodnje leto v Murski Soboti.«
D. L.
Ob prazniku občine Murska Sobota so v nedeljo dopoldne na športnem igrišču pripravili ob osnovni šoli prisrčno proslavo ob 30-letni-ci organiziranega vzgojno-varstvenega dela na območju tišinske krajevne skupnosti. Začetki vzgoje in varstva predšolskih otrok so bili na Tišini pred tremi desetletji v starem grajskem poslopju, potem v starem šolskem poslopju. do izgradnje novega vrtca pri osnovni šoli leta 1976 pa so imeli malčki zavetišče pri Berdenovih. Začetki so bili težavni, to še danes priznavata vzgojiteljica Vara Celec in njena pomočnica — otroška negovalka Kristina Širovnik. Neprimerni prostori, slaba oprema. Kljub temu, da razmere za delo niso bile takšne kot so si jih vsi skupaj želeli, je bilo opravljenega veliko dela, rešen je bil prenekateri problem zaposlenih staršev.
In kako je na območju krajevne skupnosti Tišina danes? Predšolskih otrok od dveh do šest let je 180, v vzgojno-varstveno enoto pa jih je vključenih 64. Ob tem seveda pri predšolski vzgoji
„Treza” je bila sončna. V ponedeljek je bil v Soboti tradicionalni Terezin sejem z veliko resničnih rokodelcev in koristnimi predmeti, še več pa je bilo kiča. Opazili smo tudi delo inšpekcije in bojimo se, da pravih ,,tičev” niso ujeli. Pod našo sliko pa bi lahko zapisali: Brez muje se še čevelj ne obuje! foto: A. A.
V CELOVCU
Včeraj je bila v deželni galeriji v Celovcu odprta razstava pomurskih likovnih umetnikov. Gostovanje Pomurcev na Koroškem je plod sodelovanja Avstrijsko-jugo-slovanskega društva iz Celovca in občine Murska Sobota. Tako pomeni razstava vrnitev obiska koroškim umetnikom, ki so razstavljali v Murski Soboti predlanskim.
V deželni galeriji se predstavlja dvajset pomurskih umetnikov,, ki so kakorkoli povezani s pomursko regijo.	Janko V.
Letošnja jesen je gobarjem res naklonjena. Med ,,rekorderje” zagotovo lahko uvrstimo tudi Zdenko Lenarčič iz Čepinec. Jurček je tehtal menda 2,80 kg. Kje ga je našla, tega seveda Zdenka ne pove.
Milan Gašpar
Nedeljsko proslavo ob prazniku občine Murska Sobota in 30-letnici vrtca pri osnovni šoli na Tišini je popestril tudi šolski pevski zbor, ki ga prizadevno vodi Ladislav Gybrek.
niso pustili ob strani tudi ostalih. Izbrali so različne oblike.
Slavnostni govornik — predsednik sveta krajevne skupnosti Tišina Aloj Flegar je posebej poudaril: »Vsi, ki smo odgovorni za vzgojo in nemoten vsestranski razvoj otrok, se zavedamo, da bomo •morali še marsikaj storiti. Predvsem si bomo morali prizadevati, da bo sleherni od
Proslava ob dnevu inovatorjev
— Odbor za inventivno dejavnost pri OS ZSS Murska Sobota je v prostorih delovne organizacije Panonija pripravil slovesnost, ki so se je udeležili predstavniki družbenopolitičnih in delovnih organizacij, raziskovalne skupnosti in obrtnega združenja. Na njej so 23 inovatorjem iz soboške občine podelili diplome, v kratkem kulturnem programu pa so nastopili člani kulturnega društva soboške Mure,
M. Jerše, foto: A. Abraham.
Sosedje vabijo
Madžarsko društvo gojiteljev okrasnih ptic — sombatejska skupina, pripravlja razstavo svojih ljubljencev — kanarčkov, raznovrstnih papig, ščinkavcev . . . Razstava bo od 2. do 4. novembra v Derkovičevem prosvetnem domu (Derkovits Miivelodesi Haz, Szobathely Tolbuhin ut 38). Naj ob tem zapišemo, da sombathejski ljubitelji ptic že petnajst let prirejajo take razstave in v tem času jih je obiskalo veliko ljubiteljev ptic z našega območja. Poleg obiskovalcev iz Pomurja in Slovenije pa pričakujejo tudi razstavljalce, ki bi s svojimi pticami obogatili razstavo. Prijave sprejemajo do 26. oktobra na naslov: Viragh Dezso, H—9700 SZOMBATHELY, Rakoczi ut 78. Za razstavo je mogoče prijaviti sleherno okrasno ptico, razen domačega goloba. J. S.
180 predšolskih otrok na območju krajevne skupnosti deležen vsaj ene od oblik predšolske vzgoje.«
Ob obletnici vrtca in občinskem prazniku so se na Tišini zares potrudili. Pevski zbor, ritmična skupina in najmlajši rod. Izdali so posebno številko šolskega glasila Valovi Mure, predsednica sveta šole Metka Gider pa je podelila priznanja.
• -js-
STRAN 20
VESTNIK, 18. OKTOBER 1984