Poštnina plačana v gotovini. MURSKA SOBOTA, 1. novembra 1931. Cena 1 Din. CENA : V državi na sküpni naslov najmenje 10 komadov letno 25 Din. mesečno 2 Din. zadnji mesec 3 Din. Na posamezni naslov letno 30 Din. mesečno 2 Din. 50 par. V držáve Europe letno 75 Din., mesečno 6 Din: 50 par. Z M. Listom i Kalendarom 100 Din. — V zvüneuropske države dolar i pol ali 85 Din. Z M. Listom i Kalendarom 2 dolara. — Naročnina se mora plačati naprej. — Vsi naročniki dobijo kalendar za polovično ceno. CENA OGLASOV : cm2 75 par, med tekstom 1·50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, Poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo. Uprava : Črensovci. Pošt. Ček. pol. št. 11.806. tjednik. Priloga : mesečno M. List, letno Kalendar Srca Jezušovoga. Izhaja vsako nedelo. Leto XVIII. št. 44. Glasilo Slovenske krajine Uredništvo : M. Sobota Telefon št. 28. Horvat Franjo : Na grobovih . . . Hiša pokojnih v sijih opojnih sredi večera odseva . . . Izza zavese v šumu ciprese pesem otožna odmeva . . . Lahko zvonovi mró nad dolgovi v dalje kot blagoslovitev; množica zbrana, Bogu udana, moli za rajne molitev . . . Svetek Kristuša Krala. Preminočo nedelo je katoličansko lüdstvo po celoj državi skazalo čast Kristuši Krali. Po vseh farnih cerkvaj so bile darüvane slovesne sv. meše i ves verni narod se je posveto Kristuši Krali i ga je proso za milosti. Prav slovesno se je obhajao svetek v varašaj, kde so sedeži püšpek. Posebno so se odlikovale naše prestolice : Belgrad, Zagreb, Ljubljana. V teh varašaj so darüvali sv. meše püšpecje. Cerkve so bile nabito pune. Povsedi so bile tüdi predge od pomena toga svetka. Pri toj priliki se vsi ponovno poklonimo Kristuši Krali i ga prosimo : „Zavladaj Kristuš celomi človečanstvi, zavladaj vsem drüžinam, zavladaj v vsakom srci, ar bomo samo tak istinsko srečni na zemli i v večnosti !“ Smrt rojaka v tüjini. Na Madžarskom je vmro franciškanski dühovnik p. Lončar Luka iz Sobote. Po kratkom betegüvanji so njemi moči opešale i je nenadoma zatisno oči k smrtnom i spanji. Naj počiva v miri ! Kmetje, vküp držimo! Spadanje cene pri živini je najvekši vdarec; ki je po vojni zadeo našega kmeta. Kmečki gospodarje se trüdijo i garajo, toda Uspeh njüvoga dela je stalno menši. Oni Vir dohodkov, na šteroga je kmet stalno z gotovostjov računao, je popunoma odpovedao. Kmet more dnes svojo živino prodati za sramotno ceno, konsument pa mora meso krivično drago plačüvati. Kaj ni krivica i nezaslišano oderüstvo, če mesar, ki küpi par 1280 kil teških volov, zaslüži pri njih ednoga celoga vola, kak se je to nedavno v Ljubljani ugotovilo ? I ni je oblasti, ki bi takšemi začetki napravila konec. Kmetje smo prepüščeni sami sebi. Zato ne preostane drügoga, kak da si sküšamo sami pomagati. V vzajetnnosti je naša moč ! Poglejte, kak so trdno organizirani drügi stanovi, n. pr. mesari. Kak plača eden, tak plačajo vsi. Nihče ne hodi drügomi v škodo. Tak moramo nastopiti tüdi mi kmetje. Sklenimo, da živino pod ceno ne damo v prodajo. Istina je, da je za denar vsepovsedi tak hüdo, da človek more dati tüdi pod ceno, vendar moremo znati da brezi žrtev ne bo uspeha. Čüo sem, da so kmetje negdi na Štajerskom začeli misliti na lastno klavno Zadrugo. Komaj je stvar prišla v javnost, že so mesari tistoga okraja zvišali ceno živini i znižali ceno mesi. Pa šče ne bo zgübe ! Gdekoli, posebno na vekših kmetljaj, bi kazalo slabše vrste živino, ki posebno kazi ceno na senji, zaklati doma, meso deloma odprodati sosedom, deloma pa posüšiti, kak delajo gdekoli indri. Dobro süšeno govejo meso ne zaostane velko za svinjskim. Vnogi dinar bo mogoče na ta način prihraniti ki bi inači šo k mesari za drago meso. Čüo sem, da farmarji v Braziliji ob bogati letmi kavo raj v morje pomečejo, kak da bi jo pod ceno prodali. Mi ravno toga ne odobravamo, vendar pa je to za nas zgled, kak indri pazijo, da cene ne idejo prenizko. Mi ne smemo samo jamrati, nego moremo tüdi sami sebi pomagati, kelko mogoče. Velka nesreča pri Živinskoj küpčiji so tüdi mašetarje, ki posredüjejo med küpcom i prodajalcom, tak, da pri tom prodajalec — kmet škodo trpi. Več mesti ze zgodi, da s senja prihajajoči mašetarje kmetom pripovedüjejo šče od slabših cen, kak so v resnici i lüdje se šče bole bojijo. Vsi neso takši, ali nešterni so. Telko sem mislio, da je prav, če povem svojim sotrpinom. Kmetje, če si sami ne bomo pomagali, drügi nam tüdi ne bodo. Ka je v našoj moči, to napravimo. Naša moč pa je v sküpnosti. (Domoljub.) Skok z drvečega vlaka. Na begi iz Italije se je Preminoči petek nevarno poškodüvao 19 letni tišlarski pomočnik Stane Filičič iz Trsta. Pripelao se je do Postojne brez potnoga lista. Ravno, kda je vlak vozo prek meje, so ga zasačili italijanski kontrolni organi, ki so šteli preprečiti, da bi Filičič zbežao v Jugoslavijo. Filičič se je prestrašo i se pognao z drvečega vlaka na tla. Spadno je tak nesrečno, da se je poškodüvao na nogaj. Potem, kda so ga naši uradniki zaslišali, so ga poslali v ljubljan- ski špitao. Hüših posledic ta beg za Filičiča ne bo meo, le to, da se bo morao dukši čas vračiti. 2 NOVINE 1. novembra 1931, Kalendar. november (30 dni) 45. teden. Ka novoga v Belgradi ? Izvoz duhana v ČSR i na Poljsko. Samostojna uprava državnih Monopolov je sklenila z zastopniki češkoslovaške tobačne režije pogodbo za izvoz vekše količine našega duhana v listji na Češkoslovaško. Ednaka pogajanja se vršijo tüdi s poljskimi zastopniki. Občni zbor izvozne drüžbe. V soboto se je vršo občni zbor Privilegirane drüžbe za izvoz agrarnih pridelkov. Predsednik D. Matejič je poročao od dela drüžbe. Posojilo. Vlada je najela v Franciji posojilo v zneski 300 milion frankov. Posojilo se porabi za popuno Ureditev državnih financ. Svetek Kristuša Krala so belgrajski katoličani obhajali preminočo nedelo slovesno i pobožno. Sv. mešo je darüvao v nabito punoj cerkvi Kristuša Krala belgrajski nadpüšpek dr. Rodič. Finžgarova Proslava. Finžgarovo 60 letnico je v nedelo večer proslavo tüdi Belgrad z igranjom pisatelove drame „Divji lovec“. Pri igri so bili navzoči med drügimi visikim! gosti tüdi zastopniki češkoga, poljskoga, amerikanskoga i angleškoga konzulata. Svetovna politika. Laval v Ameriki. Francoski ministerski predsednik Laval je bio od Amerikancov prisrčno sprejeti. Njegovomi obiski se je v začetki pripisüvala velka važnost, a kak se vidi, je bilo več krika kak de haska. Laval se je s predsednikom Hooverom razgovarjao od navadnih političnih zadev. Razpravlala sta posebno od amerikansko francoskih odnošajov. Spor med Japonskov i Kitajskov. Svet drüštva narodov je naložo japonskoj i kitajskoj vladi, naj delata na to, da spor poravnata. Japonska je drüštvi narodov odgovorila, da predloga ne sprejme. Te spor je pripomogeo do toga, da so se vsi Kitajci zdrüžili v edno državo. Revolucija na otoki Cipri. Preminoči teden so bili na otoki Cipri velki protiangleški nemiri. Proti revolucijonarom so morale nastopiti vojaške čete. Glavne voditele so areterali i zaprli. Italija-Nemčija. Italjanski minister za zvünašnje zadeve, Grandhi je obiskao Berlin. S kancelarom dr. Brüningom i drügimi politiki je meo politične razgovore. Razgovori so se sükali posebno okoli pitanja razorožitve. Murska Sobota — Ministrov obisk. Preminočo nedelo je obiskao Soboto minister dr. Kramar. — Uradne vüre pri finančnoj kontroli so dnevno predpoldnom od 8. do 12, vüre i popoldne od 14. do 18. vüre Ob nedelaj i svetkaj se ne uradüje. — Halo! Pozor ! Trgovina Hahn Izidor je dobila novo zalogo fotografskih potrebčin vsake vrste. Dobijo se po najnižišoj ceni. — Kipar Nemec, ki je bio prvle v Soboti, zdaj pa je v Čakovci je zgotovo krasen nagrobni spomenik iz karara kamna. Dobo je Pohvalo. Mi njemi častitamo i ga priporočamo vsem, ki nücajo spomenike, križe ali svete podobe. — Iz otroškoga vrtca. Otroški vrtec je dobo še edno vrtnarico. Iz Puconec je prišla gdč. Ložarova. Vrtec obiskavle okoli 120 otrok. — Vučitelsko spravišče. Vučitelsko drüštvo za sobočki okraj je melo v soboto spravišče. Govoro je g. Krošl Jožef, banovinski kmetijski referent od prosvetnoga dela v kmetijskih nadalüvaínih šolaj. — Krst f zdavanje židovke Preminoči teden je g. kanonik okrsto Fürst Rozalijo iz Črnec, ki je pristo pila iz židovske v katoličansko vero. Taki po krsti jo je tüdi zdao z ednim trgovcom. — Vtom. V noči od petka na soboto je nepovableni gost obiskao špitalsko pisarno. Gor je vtrgno lakat, i z vitrihom odpro dveri. V pisarni ne meo sreče. Nekaj je premetao, a odneso je nikaj ne, ar ga je nekši šüm morao premotiti i je zbežao. — Samomor. Pod vlak se je vrgeo blüzi Sobote Cvetko J. iz Fokovec. Težko ranjenoga so spravili v špitao, kde je po več vürnom trplenji vmro. Samomor je včino v zmešanosti. — Što je našeo, naj vrne ! V soboto, 24, oktobra je bila zgüblena na poti od Küpšinec do M. Sobote ženska ročna torbica. V njoj so bili penezi i žepni robec. Što jo je našeo, se naproša, da jo proti nagradi preda v Prekmurskoj tiskarni. — Na Vsesvecovo bodo trgovine od 8 do 10. vüre odprete. — Grozila smrt maloga deteta. Preminočo nedelo se je dogodila v Soboti jako žalostna nesreča, štere žrtev je bio Banfljov, 4 letni dečkec iz Veščice. Ar so si Banfijo vi i Rehnovi v sorodstvi, so Rehnovi vzeli maloga dečkeca k sebi. V nedelo pa so Rehnovi pripravlali kad za zelje i so nalejali kad z vrelov vodov, da bi se kad sparila i nato so jo pokriti z nekšim prtom. Kak je dečkec prišeo do kadi, se ne ve, nego po dukšem iskanji so ga najšli v kropi. Taki so ga vse požganoga spravili v špitao, kde je po hüdom trplenji v pondelek na veke zaspao. Ponovno opominamo stariše i drüge roditele, da naj jako pazijo na deco. dala natiskati. Če što žele posebi meti to tiskovino, jo dobi v Prekmurskoj tiskarni za 2 Din, — Glasi iz Kroga. Preminoči teden sta nas zapüstili dve gospodičini vučitelici. Na njüno mesto sta prišla g. Horvat Bela i njegova gospa. — V petek smo pokopali 85 letnoga Bejek Štefana. Starec se je brez velikih bolečin odselo v večnost. V živlenji je bio dobrosrčen človek, zavolo toga ga je vsaki rad meo. — Pri selitvi mlatilnice je nesreča zadela Vöröš Alojza. Pri rivanji njemi je po neprilik roka prišla pod potač, ki njemi je prste zmačkao, ednoga pa odtrgno. — Močno se je prehlado g. Faflik Franc, plebanoš pri Bedeniki. Prek deset dni ga je mantrao silen kašeo i po zdravnikovom naročili celi čas ne smeo zapüstiti hiše. Črensovci. Te dni obhaja naš priljübleni gospod Leban Anton, orožniški narednik 25 letnico svojega vernoga slüžbovanja pri orožništvi. Gospodi Lebani, ki je po celoj našoj okolici spoštüvani i priljubljeni pri toj priliki iz srca Čestitamo i njemi Želemo na vnoga srečna leta. — Usoden žül. Dvanajst letni dečko Hozjan Ludvik iz Polane je šo od beltinske postaje proti domi. Na ednoj nogi je dobo žül. Te žül se je razčemero. Dečko je dobo od njega Slovenenska krajina. — Navuk za tretjired dnes tjeden 6. nov. po večernici v Črensovcih. Večernice so ob 2 — Na znanje deci, štera nebi dobila darov. Podpisan odbor je razdelo vse dare deci, štera se je javila. Če pa štero vendar ne bi dobilo, naj se zglasi, ka njemi pošlemo dare. — Odbor za Zidanje sirotišnice „Dom sv. Frančiška v Črensovcih“. — Ceno agrarne zemlje je Agrarna zadrüga v denešnjoj številki 1. novembra 1931. NOVINE 3 zastruplenje krvi. Spraviti so ga morali v bolnico. —IHKA, francosko žganje se porablja že več kak 10 let z velkim uspehom pri reumi i protini. Pri zobnih bolečinaj i glavoboli, nervoznosti i nespanji. Kak vüstna voda i pri potenji nog, rok ali tela. Dobi se po Din 10.- v Lekarni pri Sv. Trojici, Dol. Lendava. — Z dreva je spadno. V Lakoši je preci hüda nesreča zadela 6 letnoga Koprivec Štefana. Dečkec je splezao na jablan, da bi si nabrao jabuka. Po nesreči je spadno dol. S hrbtom je prileto na naslonjalo stolca i si je hrbtenico močno poškodüvao. Doma njemi neso mogli pomagati, ne go so ga spravili v bolnico. — Borejci. Županove je zadela že drüga nesreča. Med verüstüvanjom pri materi se je prehlado g. župan i je tak zbetežao, ka nemre s postele. Dobromi moži želemo skorašnje ozdravlenje. — Smrt švercara. Preminočo nedelo so na granici strelili ednoga švercara iz Lipe, šteri je šteo iti prek meje. Začno je bežati, a ar na večkratno opominanje stražara ne stano, je stražar strelo i ga je k mrtvi zadeo. — Popravlena narava. Človeči düh obvladava tüdi to, ka narava pokvari. Posebno vala to za nedostatke človeče kože i vlasi, ki se dajo odstraniti z dobrimi sredstvi, kak so : Fellerova Elsa-pomada za zaščito kože i Fellerova Elsa-pomada za rast vlasi (2 lončka brez dalnih stroškov 40 Din.) ino Fellerove Etsa-žajfe lepote i zdravja (5 falatov 52 Din franko). Naroči se pri lekarnari EUGEN V. FELLER, Stubica Donja, Centrala 146, Savska Banovina. — Smrt v škafi. Pri Geltovih v Lipovcih so ženske prale gvant. Okoli škafov je hodo 2 letni domači sinček. Nagno se je nad škaf, v šterom je bila do 20 cm. visika voda. Poškalo se je i se zvagno v vodo. Opazili so ga komaj te, kda je bio v vodi že mrtev. ZA NEDELO Po risalaj dvajset i tretja. Evang. sv. Mataja v IX. tali. V onom vremeni : Kda bi gučao Jezuš vnožini, ovo eden poglavar je Pristopo, i molo ga je govoreči : Gospodne, hči moja je zdaj vmrla; ali hodi, i položi roko tvojo na njo, živela bode. I gori stanovši Jezuš nasledüvao je njega, i vučenicke njegovi. I ovo ženska vu krvavom otoki bodoča dvanajset let, pristopila je odzajaj, i doteknola se je krajine gvanta njegovoga. Ar je pravila vu sebi : či se doteknem samo gvanta njegovoga, Zdrava bodem. Obrnovši se pa Jezuš, i njo vidévši, pravo je; Vüpaj se hči vera tvoja je tebe Zdravo včinila. I ozdravila je ženska od one vöre. I gda bi prišao Jezuš vu hišo poglavara, i vido bi žveglare, i vnožino smečeno, velo je: odstopte; ar je ne vmrla deklička, nego spi. I osmijavali so se z njega. I kda bi vö v rženo bilo lüdstvo, notri je šo, i prijao je njéno roko, i gori je stanola deklička. I vö je razišao te glas po vsoj tistoj zemli. Razgled po domovini. Vmro na zbesnjenosti. Železničara Franca Goričara iz Črešnjevca je vgrizno pred več nego ednim mesecom menši pes. Vgrižnjeni se ne zmeno za rano, a so se pokazali pred dnevi na njem znaki zbesnjenosti. Odpravili so ga v mariborski špitao, kde je vmro v silnih mukaj. Strela požiga v jeseni. Za kesno jesen nenavadna katastrofa se je zgodila te dni v Svetinjah pri Jeruzalemi. Nagloma se je pooblačilo i med silovitov nevihtov je vdarila strela v hišo cerkvenoga klüčara i posestnika Franca Novaka v Trsteniki. Ar je bila streha na hiši slamnata, poslopje samo pa staro že nad sto let, je bilo naednok v plamenih, ki so se razširili tüdi na svinjak i štale. Prihitela je toti naskori pomoč, na mesti ognja je bilo tüdi več požarnih bramb, med temi ljutomerska z motorko, ali rešiti ne bilo mogoče vnogo. Samo konje i krave se je posrečilo spraviti iz štale, dočim je ostalo vse požro plamen. Zgorelo je 16 vozov Sena, 15 svinj, žito i ostali pridelki ter vse, ka je meo v hiši, tak, da so si domači rešili samo golo živlenje. Škoda je ogromna, zavarovano pa je samo za malenkosto šumo. Pri gašenji je zadobo hišni gospodar težke opekline. Težka nesreča v rüdniki. V pondelek 19. t. m. se je zgodila v rüdniki v Velenji težka nesreča. V rovi se je nenadoma utrgala plast, ki je zasuia 31 letnoga rüdara Časa Alojzija, ki je delao na mesti nesreče. Vtrgana plast je Časa hüdo poškodüvala po celom teli, na kar so ga taki odpelali z vlakom v celjski špitao, kde so doktorje dognali, da ma spotreto hrbtenico i težke rane na obeh rokah. Stanje ponesrečenoga rüdara je brezupno. Žganje mori. Iz Osjeka poročajo, da se po Slavoniji vsikdar bole množe smrtni slučaji zavolo alkoholnoga zagiftanja. V vesi Bošnjaci so našli staroga kmeta Ivana Militíča poleg izpraznjenoga glaža za žganje, mrtvoga V isti vesi je vmro 25 letni Ivan Jerič, potem kda je v 8 dneh spio 25 litrov žganja. Nagla smrt. Preminoči petek je zadeo boži žlak Srečka Robča, župana i veleposestnika v Limbuši pri Maribori. Na sodišči je ravno predložo kandidatno listo Maribor desni breg. Nato je odišo z nešternimi drügimi prijateli na okr. načelstvo, kde ga je zadeo boži žlak. Bio je taki mrtev. Na odredbo zdravnika dr. Zorjana so njegovo telo prepelali v mrtvašnlco na starom mestnom pokopališči. Pokojnik je bio podnačelnik okrajnoga cestnoga odbora i je zavzemao dosta drügih častnih funkcij. Zapüšča ženo i četvero nepreskrblene dece. Blag mu spomin ! V pijanosti se je obeso. 36 letni posestnik Janez B. iz Dobečka, je že skoro celo jesen kühao žganje i prešao mošt. Pri tom je tüdi začeo popivati i zanemarjati drügo gospodarsko delo pri svojoj kmetiji. Zato so bili v hiši v zadnjem časi prepiri. Preminoči pondelek večer se je palik prepirao. Kda je šla vsa drüžina spat, je šo v škeden i se obeso. Vgojdno ga je najšla žena obešenoga. Mladi posestnik Srednjega grünta zapüšča ženo i petero nepreskrblene dece. To so sadovi čezmernoga pijančüvanja i popivanja. Dete vmrlo zavolo opeklin. Triletni fantek viničara Ferka iz Jarenine se je pri pečenjí kostanja preveč sklono nad ogenj, tak da se njemi je vnela obleka. Hüdim opeklinam je podleglo dete v mariborskom špitali. ZA NEGOVANJE TELA za jačanje kotrig i zaščito pred obolelenjom, je Fellerov piši- fluid priznano domače sredstvo i kozmetikum, že 35 let splošno prilübleni. Posküsna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din Povsedi. Po pošti 9 posküsnih ali 6 dvojnih ali 2 velkivi specialnivi steklenici 62 Din brez dalnih stroškov pri lekarnari EUGEN V FELLER, Stubica Donja, Centrala 146. Savska Banov. 4 do 5 oseb se sprejme na hrano po jako niskoj ceni. Več se zve v Murskoj Soboti Lendavska cesta 16. Izda se velka gostilna „Perese“ v Murskom Središči dne 1. novembra ob 14 vüri na licitaciji. Prevzem 1. januara 1932 leta. 4 NOVINE 1. novembra 1931. Zakonska cena agrarne zemlje. Po 28. §. stalnoga agrarnoga zakona se cena agrarne zemle tak računa, ka se stari katasterski čisti dohodek od 2. razreda 160-krat povnoži. To je cena za prvorazredno agrarno zemljo. Drügorazredna agrarna zemlja je 20% falejša od prvorazredne, tretjerazredna pali 20% falejša od drügorazredne, štrtorazredna pa je za polovico falejša kak tretjerazredna agrarna žemlja. Ta cenitev vala za njive, travnike, pašnike i ograde. Niže objavimo ceno za njive travnike i pašnike. Če bi pa želeli naši naročniki, objavimo tüdi ceno za ograde. Ne objavljamo je zato, ar ne vemo ka bi što dobo kde ograde (ogračeke, sadovnjake) za agrarno zemljo. Cena, kak jo niže objavimo, se računa od kat. orala i se sme v 20 letaj plačüvati. Čeravno pride intereš zraven, itak bo letna rata vsako leto oktobra 1. jako nizka. Iz nižjih cen vsaka düša mora spoznati, da je Agrarna zadruga najbolše štela narodi, kda ga je od dragoga küpila nazaj držala i ga vodila do stalnoga agrarnoga zakona. Čisti katasterski dohodek od drügoga razreda po starom katastri, šteri je Podloga za ceno agrarne zemlje v sobočkom srezi : Din. p. Din. p. Din. p. Njive 1414·50, 10·50, 10·50. Travniki 18·50, 16·50, 15·—. Pašniki 55540, 1·90, 2·40. v lendavskom srezi : Din. p. Din. p. Din. p. Njive 20·—, 14·—, 8·50. Travniki 19·50, 17·—, 14·50. Pašniki 6·8080; 5·80, 3·60. Zakonska ceno agrarne zemle po katastralnom orali. Sobočki srez : Njive : I. agrarni razred II. agrarni razred III. agrarni razred IV. agrarni razred 1. cena: Din. p. 2320·—, 1856·, 1484·80, 742·40, 2. cena: Din. p 1680·—, 1344·—, 1075·20, 537·60, 3 cena: Din. p 1680—. 1344—. 1075·20. 537·60. Po starom katastri 1.i 2 razred. Po starom katastri 3. i 4. razred. Po starom katastri 5. i 6. razred. Po starom katastri 7. i 8. razred. Travniki : I. agrarni razred II. agrarni razred III. agrarni razred IV. agrarni razred 1. cena: Din. p. 2960·— 2368·—, 1894·40, 947·20, 2. cena: Din. p. 2640·—, 2112·—, 1689·60, 844·80, 3. cena: Din. p. 2400-—. 1920·—. 1536·—. 768·—. Po starom katastri 1. i 2. razred. Po starom katastri 3. i 4. razred. Po starom katastri 5. i 6. razred. Po starom katastri 7. i 8. razred. 1. novembra 1931. N O V I N E 5 Pašniki : I. agrarni razred II. agrarni razred III. agrarni razred IV. agrarni razred 1. cena : 2. cena: 3. cena : Din. p. Din. p. Din. p. 864·—, 304·—, 384·—. 691·20, 243120, 307·20. 552·96, 194·56, 245·76. 276·48, 97·28, 122·88. Po starom katastri 1. i 2. razred. Po starom katastri 3. i 4. razred. Po starom katastri 5. i 6. razred. Po starom katastri 7. i 8. razred. D. Lendavski srez : Njive : I. agrarni razred ӀӀ. agrarni razred III. agrarni razred IV. agrarni razred 1. cena: Din p. 3200·—, 2560·—, 2048·—, 1024·—, 2 cena: Din. p. 2240·—, 1792·—, 1433·60, 716·80, 3 cena: Din. p 1360·—. 1088·—. 870·40. 435·20. Po starom katastri 1. i 2. razred. Po starom katastri 3. i 4. razred. Po starom katastri 5. i 6. razred. Po starom katastri 7. i 8 razred. Travniki : I. agrarni razred II. agrarni razred III. agrarni razred IV. agrarni razred 1. cena : Din. p. 3120·—, 2496·—, 1996·80, 998·40, 2. cena: Din. p. 2720·—, 2176·—, 1740·80, 87040, 3. cena : Din. p. 2320·—. 1856·—. 1484·80. 742·40. Po starom katastri 1. in 2. razred. Po; starom katastri 3. i 4. razred. Po starom katastri 5. i 6. razredi Po starom katastri 7. i 8, razred. Pašniki : I. agrarni razred II. agrarni razred III. agrarni razred IV. agrarni razred 1. cena: Din. p. 1088·—, 870·40, 696-32, 348·16, 2. cena : Din. p. 928·—, 742·40, 593·92, 296·96, 3. cena : Din. p. 576·—. 460·80. 368·64. 184·32. Po starom katastri 1. i 2. razred. Po starom katastri 3. i 4. razred. Po starom katastri 5. i 6. razred. Po starom katastri 7. i 8. razred. I. Pripomba ! Vsaki agrarni razred ma trojo ceno, ar vsaki razred ma v starom katastri troji katasterski dohodek. Zemlja niti v ednom razredi neje popolnoma ednaka, zato se je delila v tri vrste cene. I tak je pravično določena cena. 2.Pripomba ! v sobočkom srezi se tiče tretja cena tiste zemlje, štera je nekda spadala v Kermedinski srez. 3. Pripomba! Gornje cene se tičejo tiste agrarne zemlje, štere lastniki so naši državljani. Naša veleposestva so pa itak last naših državljanov, kak D. Lendava, Beltinci, Sobota, Grad, Tišina itd. 4. Pripomba! Naša veleposestva poprek neso mela 1-ga razreda, zato, malošto bo plačüvao prvorazredne agrarne zemlje ceno, največ jih bo od 2. agrarnoga razreda niže plačüvalo. Vodstvo agrarne zadruge za dravsko i savsko banovino v Črensovcih. 6 NOVINE 1. novembra 1931. Virgilij: Jesenska. Pred znamenjem na vasi pojó veseli glasi, odmevajo do hrama, kjer biva mati sama. In mati jih posluša, za njimi peti skuša ; a v srcu se ji vstavlja vsak glas, ki ga ponavlja. In žalostna utihne, zamisli se in vzdihne. Pred znamenjem v vasi pojò veseli glasi. (Domoljub) Sirota Anka. Zvezda zlata je padla z neba. Anka roke je razpela, da bi jo k sebi prižela — Zvezda pa mimo kot bežna kresnica je hušnila . . . Solze debele otrnila z lica si je sirota Anka ; „Jojme, še zvezda nebeška me vara ! Davi pa v snu mi je zašepetala : — Padla nocoj bom iz nebeških višin tebi v naročje kot svetel cekin ! — Na — pa me je nalagala ! Jaz bi s cekinom si nekaj kupila: srček meden, ki bi ga dala za en sam poljubček gorek, iskren od očka, ki več me ne mara“ . . . Anka sirota pri oknu sloni, biseri grenki teko ji iz oči. (Slovenec) Horvat Franjo : Gaji drhtè za vasjo . . . Gaji drhté za vasjo listja šelest se razliva v mehkem šumenju v ravan ; potok s cingljanjem odkriva želje nekdanje opoj . . . Mehko se vetra drhtenje zgublja v obtoku daljav kakor vtožno ihtenje . . . Pesmi pastirjev iz dalj čuje se kot valovanje ; sredi samote budé potniku sanje nekdanje . . . Knjige. Danubiensis: Današnja Madjarska, str. 24. Beograd 1931. V oktobru t. l je izšla v Belgradu pod gornjim naslovom zelo informativna brošura, ki v jarki luči podaja sliko današnje Madjarske. Mesto uvoda navaja Pisatelj dva karakteristična stavka iz dela Ladislava Domokoša „Madjarsko Vstajenje“, ki jih radi svoje značilnosti navajamo na tem mestu. „Bog mi je priča, da se v Pešti vselej vsi zmešajo, kadar pride kak Madjar iz Slovaške, Jugoslavije ali Erdelja, kako bi Skrili pred njegovimi očmi vse slabe stvari našega političnega življenja in našega ekonomskega bankrotstva . . . A Madjar, ki nas enkrat obišče iz sosednih držav, takoj sam zapazi, kako stvari stoje, tako da pri odhodu nazaj v svojo novo domovino, odhaja z željo, da se nikoli več ne povrne k Madjarski. . .“ Te besede, ki jih je napisal madjarski pisec Domokoš v svojem omenjenem delu (str. 184), povedo marsikaj, mnogo pa nam je zbral tudi Danubiensis v svoji brošuri tako da imamo precej jasno sliko današnje Madjarske z vseh njenih stvari, ko prečitamo brošuro. Pisec se zlasti ustavlja ob madjarski zunanji in notranji politiki, ter se pri tem ozira zlasti na karakteristiko madjarskih legitimističnih in revizijonističnih teženj. Med drugimi nam tudi oriše odnose današnje Madjarske do vseh svojih sosednih držav kakor tudi do Italije, Francije in Društva narodov. Črna je slika, ki jo dobimo na podlagi madj. avtentičnih podatkov in izjav o narodnih manjšinah na Madjarskem. Sploh, brošura je zelo zanimiva in poučna, ter jo toplo priporočamo vsem, ki so kos čirilici, da jo prečitajo. Stane 15 Din. J. S. Horvat Franjo : Na prijateljev grob. . . (+ J. Küzmi v spomin.) „Le ena se Tebi je želja spolnila, da v zemlji domači Ti truplo leži... (Prešeren.) O, poln si bil mladosti, ki je žarela v zarjah idealov. Na Tvojih ustnicah je bila vedno pesem, dokler si bil zdrav. In ko si zbolel in začel hirati, je bila namesto pesmi molitev na Tvojih ustnicah, čista in udana, da je bil vesel Bog. Zaprle so se Tvoje čiste in mirne oči. Tvoje ustnice so nehale šepetati. Trpljenje Te je izmučilo in utrudilo. Telo je shiralo in Tvoja duša je poletela čista k svojemu dobremu Očetu v nebo. In gaji so zatrepetali tam nad vasjo in prisluhnil je gozd izza vinogradov in jesenskega listja šelest je bil bolno mehek, otožen . . . Duh velikega Bašše je bdel nad Teboj v poslednjem nihaju Tvojega življenja. Zaželel si si domov, da bi še enkrat videl to našo ljubko ravan in griče, da bi slišal še enkrat nje pokojni usnev in v ubranem ritmu pesem vinogradov . . . Zasnul si v večni pokoj in nad Tvojim svežim grobom v zarjah večernih otožno odmeva pesem zvona. . . Prezgodaj si šel, prezgodaj, prezgodaj. To čutimo vsi, kajti bil si značaj, ki jih je tako malo. Odkrit in dober tovariš si bil in prijatelj. In ljubil si tako močno svojo grudo. Oči so Ti vedno žarele v svetem zanosu, ko si se ozrl po naši ravni. Bil si vzgled dobrega in zvestega tovariša. Zato smo Te imeli radi in zato nam je hudo, da si šel . . . Šel si v vinograd Gospodov, ker si hotel biti vedno med svojim ljudstvom. Hotel si biti glasnik božje Besede, večne Resnice. O da, in ko smo čakali Tvoje nove maše, si ležal bolan, utrujen v bolnici, toda udano si trpel. Zaupal si v božjo Modrost in upal, upal ; toda Bog te je ljubil, zato Te je vzel iz naše sredine in Te vsadil kot svojo prijetno cvetlico na svojem večnem vrtu . . . * * * * Joško ! Nešteto spominov leži na Tebe pred nami. Veliko jih je in vsi so tako lepi. Kolikokrat smo hodili kot dijaki po gajih za Soboto, peli in vriskali ! Naši sprehodi so bili zvezani vedno z načrti za bodočnost. Govoril si vedno s takim zanosom o domači zemlji ! Nisi se bal ne žrtev, ne trpljenja. Hotel si, hotel in Tvoja odločnost je bila tako velika, da si vse težave študenta prenašal z lahkoto. Kadarkoli smo Te obiskali na Tvojem domu, si se razveselil. In ko smo hodili po vinogradih, si nas zmeraj peljal na najvišji vrh in nam dejal: „Ali ni lepo pri nas ?“ Da, Joško, lepo je bilo pri vas ! Hotel si biti orožje v rokah Boga, vitez Gospodov, in izžarel si v tej sveti želji in udanosti v Boga. * * * Joško ! Ni Te več v našem krogu. Z molkom si se poslovil. Zasnul si v sladkem pokoju in Tvoje izmučeno telo je pokrila zemlja. Toda spomini bodo živeli, ker smo Te imeli radi . . . Prijatelj izza dijaških dni ! Jesensko solnce sija na Tvoj prerani grob. Otožno šelesti listje nad vasjo in veter šumi, šumi . . . Bolno-mehka je pesem njegova in v večernih zarjah je otožen spev zvona nad Tvojim grobom . . . Počivaj v miru in Bog naj bo Ti plačnik za Tvoje veliko trpljenje ! Zemljica domača, ki si jo tako ljubil, Te je sprejela in Te čuva, čuva in Te bo čuvala do Vstajenja. Svetel nam bo vedno na Tebe spomin, prijatelj ! Have, anima pia ! 1. novembra 1931. NOVINE 7 ŠTEFAN LAZAR : S STRELOV i PLINOM. Gledala je mater i je bledožuto čelo nabrala v tenke gübe. — Ne žalosti me, ne guči od njega slabo — jo je tiho prosila. — Moja düša je krizantema i boli, če se je dotekneš . . . Mati je prikimala i brezšümno odišla. Nekšo — san . . . Kak mačka. Zvonček pa je odrinola tenčico i se je naslonila na laket, ka dela zdaj njeni lüblenec? Prislüškovala je. Naglo je stanola i si nadela plašč z zlatimi korinami. Pogledne . . . Pred Budov kip se je zgrudila i ponižno molila . . . .„Orimas“. — Preženi iz düše slabost i greh kak požene sever v morje zemelski prah, je pobožno šepetala. — Verjem v tvojoj svetlobi, ki obda zemlo i jo razsvetii, da bi me rešila . . . O, Ama — Teras Omi — Kami, povrni mi srce lüboga, da ne merje ! Potom si je popravila v vlasaj želvo, vzela je kitaro, slabotno zmešano i je tiho odrinola z zmaji poslikano steno. — Što je — se je zdrzno Mutsuhito Dsain. Boječe je vstopila i obstala. Plašč je z ednov rokov vküp držala, ga pritiskavala na nogo, da bi izgledala bole črstva i je neprestanoma čakala. Podobna je bila maloj, smehlajočoj porcelanastoj lutki. Lepoj i lübkoj. Slaboj i svetlikajočoj. Lübeče srce ma i je ponižna. Obraz je meo čüden, naravnost grotesten izraz. Ali se joka ali smeje ? Živi nip . . . Mutsuhito Dsain jo je gledao i se njoj je Počasi nasmehno. Deklica se je s tihov radostjov sklonila i se s čelom doteknola lüblenčove noge i se je od sreče skuzila. — Ne boli . . . že ne boli . . . moj lübi ! Mutsuhito Dsain jo je ves genjeni zdigno. — Oprosti, je mrmrao. — Naj bo blagoslovlena . . . ta, tvoja roka . . — i je polübila roko, s šterov jo je vdaro. — Zvonček je srečna. Znanstvenik je postao mračen. — Ti bi ne smela stanoti. — Videti sem te štela, — so se njoj svetlikale oči. — Trüden si . . . —Dosta delam. — Ka delaš? — ga je pitala bojazlivo. Mišice na Mutsuhito Dsainovom obrazi so se steple. — Mašin — je odgovoro topo. — Mašin? — se je začüdila. Kakši mašin? — Boš že vidla . . . I iz oči njemi je bliskala iskra. — Ali si čemeren ? — se je prestrašila deklina. — Ne — je pravo mirno. — Ne sam čemeren. — Ali naj idem! — ga je pitala deklina nežno. — Ne motiš me . . . — Bojim se, — je visilo na njem dekličino oko. — Tak miren si, da se bojim . . . — Ne boj se, — jo je nežno božao po obrazi. — Ti se ne boj ! Gledala je pred sebe. — Zakaj mašin? — je trepetao deklinin glas. — Nücam ga, — je temno pogledao znanstvenik. — Potrebüjem ga. I zobje so se zasvetili kak pesji, kda šče vgriznoti. Potom pa se je obraz znova zasmejao. — Breskev je pravla, da vsikdar samo pišeš, računaš i rišeš na rižov papir . . . Zbetežaš. — Močen sem . . . Zdravje te zapüsti . . . — Düša živi. — Bledi si. Slab si. Cvet si. — Kamen sem . . . Dekla se njemi je sklonila na roko. Anata bakari . . . ti si edini . . . edini velki i mogočen . . , — jo je prevladalo močno čüstvo. — Edino ti si pameten. Ti dober. Ti svet. Kawannov sin si. Tajfun je tvoja düša . . . — Tajfun, — je mrmrao Mutsuhito Dsain. — Boš že videla ! je naglo zdigno glavo. — Kda ujamem blisk i ga vzemem z neba . . . — Zakaj? — se je čüdüvala deklina. — Potrebüjem ga, — se je resno poglobo. — Blisk? Z neba? Ga vzemeš? Gospod Mutsuhito Dsain . . . Znanstvenikov obraz se je sveto od vročice. — Betežen sem — je pravo tiho. — Glava me boli . . . — Jaz te zdravim ! — je skočila kviški deklica, — Dovoli, gospod, dovoli . . . I male palce je z vsov močjov pritisnola na senca i jih je po japonskom načini hitro sükala, kak dva maliva svedra. Konec prstov se je komaj vido. I Mutsuhiti Dsaini se je vidlo, da ga obimle prijetna omotica, kak bi v čajarni „Krastača“ kadio opojivo pipo. Megla se prši s čela i krv prijetno pojenjüje .. Deklina je preci časa gibala prste na bledoj senci, potom pa je iz rokava plašča naglo potegnola falat rižovoga papira. — Molitev . . . Požri ga ! Znanstvenik ga je odklono. ‘ — Küpila sem ga od prvoga dühovnika Osvevoga svetišča . . . Sveta molitev je. Gotovo bo pomagala. Požri jo . . . Na rižovom papiri je bila hokus-pokus pisava. Zdravilne reči. Pisana čarovnija. Dekla je napravila iz njega kruglico. — Požri ga ! — ga je prosila s trdnov verov. Požri ga . . . Mutsuhito Dsain se je zasmejao i je požro čarobni talizman, ar je vido, da se je svetila na deklininih ozimicaj skuza. I glej, kak da bi tüdi pomagala nekelko ! Obležao je na preprogi i se zlekno. — Bolše mi je. Dekla je vzela v roke šamesano. — Ali naj igram nežno i mehko ! To je tüdi dobro. Godba vrači. Düšo vrači. Tüdi telo vrači .V. Ali ščeš ? . . . — Hvala, — je nežno odklono. — Velko miseo mam v glavi. Pesem je ne za mene. — Pesem je tüdi misel. —A moja miseo je inačiša . . . Ti mene ščeš osrečüvati, jaz pa ščem Nipona, svojo sveto domovino, napraviti velko, mogočno, nepremaglivo, neumrlivo . . . Zvonček, verješ to ? Stao je na pobeljenoj preprogi. Nezlomliva energija njemi je plamenela v pogledi i na bledom obrazi je postala rdeča düša. Ameriko potučem ! Z bliskom jo potučem . . Premagani vse človeštvo ! Z bliskom ga podjarmim . . .Ali pa ga vničim — je stao preteči. — Jaz sem gospod bliskov . . . — Ne razmim — je šepetala žuta dekla. — Moriti ščeš ! Lübiti trbe . . . (Dale.) 8 NOVINE 1. novembra 1931. 16 milijonov brezposelnih. Upravni odbor Mednarodnoga urada dela, ki se je 12. t. m. sestao k svojemi 55. zasedanji, se bo ponovno pečao z mednarodnim prometnom brezposelnosti i z možnostmi za njegovo olejšavo. Kak poročajo iz Ženeve, Mednarodni urad dela pripravo za to razpravo že obilo statističnoga i drügoga gradiva, predvsem zanimive številke od brezposelnosti po stanji v letošnjem augusti, i to za 14 europskih držav, Kanado, Novo Zelandijo i Zedinjene države. V vseh teh državaj se je število brezposelnih povekšalo od 41 milijonov v augusti 1930 na 16½ milijonov v letošnjem augusti. Za posamezne europske države nam nudi Statistika naslednje podatke od števila brezposelnih : aug. 1930 aug. 1931 Nemčija 2,800.000 4,100.000 Anglija 2418.000 2,812 000 Italija 399000 723000 Poljska 243 000 332 000 Češkoslovaška 77.000 210 000 Austrija 156.000 196 000 Belgija 63.000 176 000 Francija 11.000 53.000 Številčno se je letos najbole povekšala brezposelnost v Nemčiji i to za 1,300.000 i v Angliji za nadaljnja 700.000. Tüdi v Italiji i Čekoslovaški opazimo znam prirastek brezposelni delavcov. Te številke se nanašajo se razmi v prvoj vrsti na uradne podatke, ki so pa v nešternih državaj (v Franciji i Italiji) bole pomankljivi. Gospodarstvo. Trošarinski predpisi od vina. Vinski mošt je do 20. novembra oproščen državne i za zdaj tüdi banovinske trošarine; Vinski mošt, ki so si ga nabavile privatne osebe (takši, ki neso točilci alkoholni pijač) od privatni oseb (od vinogradnikov, ne pa od töčilcov ali trgovcov z alkoholnimi pijačami), se tüdi po 20. novembri vsakoga leta ne smatra za vino i sploh, ne postane trošarinski predmet Na njega se teda v smisli naredbe dravske finančne direkcije v Ljubljani od 9. julija 1931, Štev. 69.566·1, ne pobira državna trošarina, tüdi teda ne kda je postao vino. Tüdi to vala za vinski mošt, šteroga si izprešajo privatne osebe iz nabavlenoga grozdja za lastni nüc. Glede banovinske i občinske trošarine pa je kr. banska uprava dravske banovine z naredb ov od 29. augusta 1931, VII No. 17 982-2, odredila, naj se dne 20. novembra vsakoga leta popiše pri točilcih i prodajalcih na drobno (pri privatnih osebaj ne) vsa zaloga novoga vina. Iz tega sledi neizpodbitno, da so oni privatniki, ki so si nabavili vinski mošt (pred 20. novembrom) oproščeni državne, banovinske i občinske trošarine na preostanek dne 20 novembra vsakoga leta zatečene pijače, četüdi je ta postala vino. Tržne cene. Mariborski trg. Cene so bile sledeče : svinjsko meso 13 do 14, slanina 14 do 16, seno po 80 do 90 Din, otava po 75 do SO Din, slama po 75 Din, pšenica 2, žito 1.75, ječmen 1.50, oves 1 do 1.50, koruza 1.50, proso 2, ajda 1.50, grah 1.50 do 2, lüščen grah 10 do 12, kokoš 30 do 45, piščanci 25 do 65, reca 16 do 25, goska 40 do 70, puran 35 do 65, divji Zavec 20 do 30, fazan 18 do 22. Celi orehi 6, lüščeni 28 do 30. Kislo zelje 4, repa 2, gobe 1, grozdje 2 50 do 5, hruške 3 do 5, jabolka 1.50 do 4. Mleko 2 do 3, smetena 12 do 14. Surovi kostanj 1 do 1 50, pečeni 4 do 6, med 12 do 20, slive 2 do 5 Din. Penezi USA dolar D. 55·50, Canadski dolar Din. 45·—, Austrijski šiling Din. 7— Francuski frank Din 2·18 Talijanska lira D 2 80 Pengő D --Marka 12·90 Urugu- ajski peso Din —, Argentinski peso Din. — Živina : biki, jünci i telice Din. 3— 5, (jako debeli Din. 6), krave Din. 1—3, teoci Din. 6—7, svinje Din. 8. Zrnje : pšenica Din. 160, žito Din., 160, oves Din. 160, kukorca Din. 140, krumpli Din. 65, ajdina Din. 130, proso Din. 130 lenovo seme Din. 250, grah črešnj. Din 200, mešani Din. 150, DVA VAJENCA taki Sprejmem. KUTASSY EVGEN mizarski mojster v Bogojini. AMATERJE POZOR ! Fotografski aparati i vse fotografske potrebščine se dobijo po jako niskoj ceni v trgovini s paperom HANH IZIDOR-a v M. Soboti. NAZNANILO. Naznanjam poštüvanomi občinstvi, da zgotavlam te faleše šparhete. Tüdi mam vu vsakoj velikosti gotove, šteri se lehko taki prevzemejo. DOBRO DELO ! CENE ZMERNE ! KOFJAĆ FRANC ključavničar M. Sobota Lendavska cesta 36. NALAGAJTE PENEZE v HRANILNICO i POSOJILNICO v ČRENSOVCIH, registrovano zadrugo z neomejenov zavezov, ki se je preselila v lastno hišo „NAŠ DOM“ i od novoga leta naprej uradüje vsaki delaven den od 8 do 12 vüre i vsaki svetek od pol 9 do 10 vüre predpoldnevom. Za hranilne vloge plača intereša 8—8 ½ % Rentni davek plača sama za vse vlagatele i za sebe ne obdrži nikše Provizije. Pri davanji posojil računa samo 1 % upravnih stroškov i to samo ednok, čeravno je posojilo dano na duga leta. Posojila davle na poroke i tabulacijo na 10%. NAČELSTVO. Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF Urednik FRANC KOLENC