200
Oglas zastran kemije.
Danasnjimu listu je perdjan poslednji del kemije, glavni list namreč in pa predg-ovor; in tako so dokončane koristne bukve, v poduk mladim in starejšim ljudem, zlasti kmetiškig^a pa tudi vsacig-a družica stanii. V njili, ki so perve slovenske bukve teg-a obsežka, leži neprecenljiv zaklad za Slovence: oj, de bi g-a pač pridno vzdihovali in v korist svoje ljube domovine obračali! Postavljena je v teh bukvah, ktere bojo gospod-Ver tovcovo ime še poznim poznim vnuka m ohranile, ter d na podlag-a vsiga višjiga kme-tijskig-a in obertniškiga podučenja in izobraženja, brez kteriga kmetovavcu ni moč se na visi stopnjo blaznosti povzdigniti. Naj nam nikar borni ljudje ne odgovarjajo, de pri kmetijstvu ni treba podučenja iz bukev, sicer jim bomo mogli povedati, de kmetijstvo naših slovenskih dežela je še delječ za dej memo druzih dežel, kjer že davnej luč izobraženosti sije, kjer mali kmet pridno bukve bere in veči kmetovavci svojim sosedam lepe izglede dajejo. De so naši kmetje memo druzih zadej ostali, te^a pa niso oni sami krivi, ker dosihmal niso pripomočkov imeli, se iz bukev podučiti in zvediti, kaj se po svetu koristniga ^odi. Zdaj pa taki izgovori ne veljajo več: zdaj ima tudi slovenski kmet pomoč na ponudbo, 8 časam se naprej pomikovatl in na visi etopnjo vednosti se povzdig-niti.
De si bojo mo^li tudi tisti, ki dozdaj niso ^,Novic^ imeli, zlato knjig-o — kmetijsko kemijo ~ omisliti, je dala kmetijska družba tri sto iztisov te kemije odveč natisniti, ktere po prav nizki ceni prodaja, de si jo bo mog-el tudi menj premožni kmet napraviti. Pri g-osp. Blazniku se dobijo te bukve po 45 kraje. Za berilo v šolah po kmetih bi bile te bukve za bolj odrašene šolarje posebno pripravne, jim počasi k; um ni mu g-ospodarstvu glavice odpreti.
Vredništvo.