642
Listek.
kar ni povedano v naslovnem listu, da je nalik podobnim nemškim knjigam na prvi strani  platnic  kolorirana podoba;  takisto so štiri  druge kolorirane   uvezane  v  knjigo.
Radi ustrežemo želji marljive knjigarnice ter toplo priporočamo te najnovejši nje založenki in to s prepričanjem. Prvič je njiju jezik vobče pravilen in uglajen, tako da ju bode tudi v tem obziru mladina s pridom čitala. Prigovarjati bi pač imeli semtertja kaj, zlasti glede besedosledja in nepotrebnih naglaskov (natd, sred. le-td, tako stojita itd.); toda to bi bile malenkosti, ki nikakor ne bi manjšale celotne vrednosti. — Drugič pa je tudi vnanja oblika poleg vse preproščine dovolj čedna. Prav zategadelj skoro zavidamo današnjo slovensko mladino, ki mnogo ložje nasiča svojo knjigoželjnost, nego smo jo mi, ter si za svoje male krajcarje lahko nabavlja prilično lične in v pravilni slovenščini spisane knjižice, dočim smo mi prav od iste Giontiuijeve knjigarne morali kupovati tiste Repošteve, Laž njive Kljukce, Hirlande in Genovefe na cunjastem popirju in v barbarski slovenščini. — Tudi ta izprememba se nam zdi jako značilna za naš  vsestranski  napredek.
O vzgojni vrednosti Robinzonovi in Smidovih povestij (o le-teh je že Stritar pisal v svojem »Zvonu«) drugo pot kaj več! Vender tudi na to stran z lahko vestjo priporočamo  omenjeni knjižici.
Odlomki iz narodnega gospodarstva. Sp is a 1 Anton Kupljen. V Ljubljani, 1895. — Samozaložba. — Tise k R. Milič-eve tiskarne. — Cena 30 k r. Cisti dohodek je namenjen družbi sv. Cirila in Metodija. — Str. 63, vel. 8°. — Vsebina: Posveta. Zložil B. Fl. — Uvod. — I. Temeljni pojmi. — II. O gospodarstvu in njegovih vrstah. — III. Gizda in varčnost. — IV. O važnosti, delbi in združbi dela z ozirom na narodno (občno) gospodarstvo. — V. O narodno-gospodarskem pomenu osebne odvisnosti in prostosti. — VI. O potrošku imetja. — VII. Bogastvo in uboštvo.  —  VIII.  Odurnost lenobe.  — IX.  Ovržba komunizma.  —  Sklep.
,Odlomki' so poleg ,Umnega čebelarstva' in ,Navoda o snovanji in poslovanji posojilnic' že tretja knjiga z realistično vsebino, ki nam je došla v kratkem času. Obetajoč priobčiti v »Zvonu« stvarno oceno vseh teh publikacij, ko nam dojde iz strokov-njaških rok, si ne moremo kaj, da ne bi že tukaj namignili, kako važni in simptomatični se nam zde taki proizvodi praktičnih strok. Mi sodimo namreč, opirajoč se na zgodovinska fakta, da ne propade narod, kateri čuti v sebi silo in potrebo, si ustvarjati slovstvene pripomočke tudi v obrambo gmotnih interesov katerekoli vrste, si ustvarjati praktično literaturo. Saj to je tudi celo naravno ! Praktično strokovno slovstvo je pristno izrazilo in zanesljivo merilo ekonomske jakosti kakega naroda; od lete pa je kolikor toliko zavisna njega politična  veljava.
Nekaj  Prešernove   ostaline.    V petem   zvezku   Kranjske   Čbelice   (iz  knjižnice
prijatelja M. Ljubca v Gradcu) sem našel morda   po roki  Ivana Macuna, iz čigar knjižnice
je ta zvezek, zapisanega pri Prešernovi   »Zdravljici«  nekaj, kar spada tudi med pesnikovo
zapuščino.    Bržkone   je imel Macun   rokopis te pesmi  in je iz njega napisal  v  Kranjsko
Cbelico vsa ona mesta,   katera   so mu,   popravljena, gotovo   manj  ugajala,  kakor v prvi
obliki.  —  Nad  tiskanim  naslovom je pisano:  Ova je pisana još v Bohoričici;  in
pod njim:
»O b 110 v i ni   1844«
(v.  rukopi s) Druga pisava,   deloma med   vrsticami ali pod njimi,   deloma na robu je (s svinčnikom) jako površna.  Prešernova pesem slove torej   v starejši  obliki    takole; l)
*) Prim. Jurčiča in Stritarja izdajo str. 222. i si; pisane vrstice, od znanih različne, sq  z razprtimi  črkami  tiskane,
Listek.
643
Spet terte so   rodile, Prijatli,  vince nam sladko,
Ki nam oživlja žile Serce razjasni in  okd, Ki vtopi Vse skerbi, Veselo upanje budi!
Komu pervo zdravico Napili   bomo   krog   in   krog?
Slovencov porodnico Deželo našo živi Bog Brate vse, Kar nas je Sinov slovenske matere!
V sovražnike  'z oblakov Rodu naj naš'ga treši grom !
Prost, ko je bil očakov, Naprej naj bo Slovencov dom; Naj zdrobe" Njih roke" Verige vse, ki jim teže".
Edinost, sreča,  sprava K nam naj  nazaj se  veruejo,
Otrok, kar ima Slava, Vsi  naj  si v roke sežejo, De oblast Spet in  čast Ko ble ste, boste naša last.
Ob novini  1844.
Bog živi vas Slovenke, Prelepe, žlahtne rožice ; Ni take je mladenke Ko naše je kervi dekle; Ko do zdej Za   naprej Slovite drage veko me j.
Ljubezni sladke spone Naj  vežejo  vaš  na naš rod V njim sklepajte zakone De nikdar več  naprej od tod Hčer sinov Zarod nov Ne bo pajdaš sovražnikov.
Mladenči, zdaj  se pije Zdravljica vaša, vi naš up;
Ljubezni domačije Noben  naj  vam ne vsmerti  strup; Ker po nas Bode vas Jo serčno branit'   klical  čas
Žive" naj  vsi narodi Ki dan dočakat' hrepene*
Ki,  koder sobice  h6di Ne bo pod njim   siižne  glave" Kupca ta Njim velja Naj bog jim dobro   srečo da.
Visoko zdaj,  prijatli, Kozarce zase  vzdignimo
Ki smo se [vsi] pobrat li Saj eno misel mislimo; Bog naj   te .  . .  . Bog naj  me  .  .  .  . Naj nas živi tovarše vse!
Dr. Treserin, V 3.  verzu   zadnje   kitice   je   tiskano:    »Ki   smo   zato   se   zbrat'li,«   in   na   koucu vrstice pisano le  »pobratli« ;   besedico   »vsi«   sem torej jaz vrinil.
R. Krmavnur.
Pesnik Josip Pagliaruzzi-Krilan. — »Goriška tiskarna« A. Gabrščeka nam je poslala to-le tiskano okrožnico: »Deset let je že preteklo, kar je legel v prijaznem Kobaridu na Goriškem k večnemu počitku nadepolni mlad pesnik — Krilan, ki je bil postal ljubljenec slovenskega čitajočega občinstva. Njegove ljubke liriške pesmice, pa tudi romance in balade so kazale velik talent, ki je veliko obetal svojemu narodu. Ali: »Slovenec nima sreče, kar da" mu, hitro spet mu vzame čas !«  — zgodilo se je tudi tu,