Partizanske enote in boji v Selški do lini 1941—1943, Loški razgledi XXII, 1975: — str. 215: ne: >... in neki Stefe iz Šenčurja ...« pač pa: ».. . in Anton Ste fe iz Šenčurja . . .« — str. 217: V časopisu Komunist dne 23. 8. 1976 je dr. Aleš Bebler objavil članek Usoda španskega ljudstva. Tu je navedeno, da so slovenski prostovoljci v enotah republikanske Španije leta 1937 imeli svojo četo, ki se je imenovala pc Ivanu Cankarju, Španski borci, ki so le ta 1941 postali gorenjski partizani, so torej tudi to ime dali svoji Jeseniški četi in zatem gorenjskemu bataljonu. — Španska državljanska vojna je trajala od 18. julija 1936 do 1. aprila 1939, zato je treba napisati, da so prostovoljci iz Slovenije odhajali v Španijo v letih 1936 in 1937. — Slovenci, ki so kot izseljenci leta 1941 v Srbiji postali partizani, so se tudi združili v četo Ivana Cankarja. Ti borci so decembra 1941 prišli v sestav I. proletarske brigade. — V 6. vrsti od spodaj je zapisano nepravilno Konjšek: pravilen priimek je Konšek. — str. 219: Jclovška četa je nemške te lefoniste na Cešnjici napadla 19. novemb ra 1941 zvečer. Tedaj je bil smrtno ra njen Anton Jug, teže ranjen pa Stane Kersnik-Jelovčan, ki se je potem zdra vil pri Kocjanovih na Bukovščici. Je- lovška četa torej tedaj ne Cešnjico ni prišla iz Jelovice, pač pa iz taborišča na Mohorju, naslednjega dne po požigu mestu na Praprotnem. — str. 220: Po posvetovanju gorenjske ga političnega in vojaškega vodstva, ki je bilo na Bukovščici pri Kocjanovih po vsej verjetnosti v noči na 1. december 1941, so odšli na teren: Maks Krmelj v Poljansko dolino, skupina 12 borcev pod vodstvom Staneta Bokala in Poldeta Stražišarja pa prek Jelovice, kjer se je razdelila. Bokal je svojo skupino vodil v blejsko-bohinjski kot, Stražišar pa svo- jo skupino na zgornjesavsko-jeseniško območje. — str. 222: Skupina borcev, ki jo je vodil Ivan Bertoncelj-Johan. je prišla na Dobravo v poznih večernih urah 31. de cembra 1941. — O nastanku in delova nju Cankarjevega bataljona glej knjigo: Ivan Jan. Dražgoška bitka, Ljubljana. 1974. — str. 223: v 11. vrsti od zgoraj je pravilen datum 6. januar. — str. 225: Dr. Tone Ferenc je v re viji Borec, leto 1977, št. 2, objavil raz pravo z naslovom D^a nemška policij ska generala pred Dražgošami. V njej je navedeno več novih izsledkov o tej bitki. — str. 227: V poglavju Prva grupa od redov je treba nekoliko širše pojasniti nastajanje bataljonov in odredov. Spo mladi 1942 so bile na Gorenjskem na slednje enote: 1 sli Cankarjev bataljon, 2. ali Poljanski bataljon in na levem bregu Save Kokrška in Kamniška četa. 20. junija 1942 je nastala važna spre memba: iz Cankarjevega sta nastala dva bataljona, in to: 1. ali Cankarjev ter 2. ali Pokljuški bataljon — O formiranju bataljonov in odredov junija 1942 na Gorenjskem je v knjigi Narodnoosvobo dilna vojna na Slovenskem 1941—1945 (Ljubljana, 1976) na str. 355 takole za pisano: »Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet je v skladu s svojim osnovnim operacijskim načrtom poslalo iz zbirnega tabora na Ključu v Pol- hograjskih Dolomitih v okrepitev na Gorenjsko 120 novih borcev, od katerih je večina ostala v 2. ali Poljanskem ba taljonu 1. grupe odredov, 30 pa jih je čez Savo odšlo pod Karavanke, kjer sta sredi junija 1942 Kamniška in Kokrška četa že prerasli v 1. in 2. bataljon Ko- krškega odreda. Tudi okrepljene čete 1. ali Gorenjskega bataljona so se na des nem bregu Save konec istega meseca NEKAJ DOPOLNIL IN POPRAVKOV 254 razvile v dva bataljona Gorenjskega od reda. Njegov 2. bataljon je deloval na Pokljuki in v Jelovici. 1. bataljon pa je delal akcije pod Stolom in v Zgornji Savski dolini. Omenjeni 2. bataljon 1. grupe odredov ali Poljanski bataljon je bil še naprej pod neposrednim vodstvom štaba 1. grupe odredov. Deloval je na območju Selške in Poljanske doline ter je imel nalogo neposredno pomagati 2. grupi odredov, ko bi ta prišla na Go renjsko.« — str. 229: V zadnjem in predzadnjem odstavku je omenjen Cankarjev bataljon. Ker je bila nekoliko prej že izvršena re organizacija enot. to ni več Cankarjev, pač pa 2. Pi kljuški bataljon Gorenjskega odreda. — str. 230: V 16. vrsti od spodaj je nepravilno krajevno ime Mišeče, pravil no je Mišače. Partizanske enote in boji v Selški do lini 1943—3945, Loški razgledi XXIII, 1976: — str. 213: O intervenciji Prešernove brigade pri streljanju talcev v Dolenji vasi 14. julija 1943 je Ivan Javor-Igor, ki je bil tedaj poveljnik te brigade, v časopisu TV-15 dne 8. julija 1976 objavil spominski članek Kljub veliki želji nis mo uspeli, v katerem obširneje opisuje potek dogokov. — V spodnji vrsta je na pačno ime Pri Markovcu. pravilno je Pri Marenkovcu v Potoku. — str. 222: V 17. vrsti od spodaj je napisana napačna letnica 1947. pravilno je: »Leta 1974 je bil . ..«. — str. 231: 28. maja 1944 je skupina terenskih delavcev nastopila z igro Iz dajalec. Igrali so pri Lenartu, zato so igro gledali vaščani Lenarta in bližnjih vasi. Tu so bili tudi borci manevrskega bataljona Gorenjskega odreda, ki so po čivali po vrnitvi s Primorske. Prav te daj je bila zaključena tajna preiskava proti skupini vohunov in izdajalcev. V ponedeljek 29. maja dopoldne sta bila pri Lenartu aretirana mati in sin Ivanka in Rado Murnik, medtem ko sta tik pred aretacijo pobegnila kurir Zdravko Mur nik in obveščevalec Danilo. Obširno je o tem zapisano v knjigi Jožeta Vidica Zlo čin pri Lenartu. Ciril Zupane 255