Bitka

«•

v-

St.




Bitko m Uisii

leto 1866 .

S privoljenjem pisatelja poslovenil
A. G.

CD

»naši so se boril!

L, Rot leni." JA


0

1  905

ir

0

I

©




Lepota Viškega otoka.  — I$sa.  — Benečani, Rusi
in Francozi na Visu.  — Trgovina. — Francosko-
ita/ijansko-ang/eškiboj. — Angleške trdnjave in
pokopališče. — Jadranski Gibraltar.  — Vis pod
A vstrijo.  — Vis 1.1866 in sedaj.  — Komiža 1.1866
in sedaj. — Prebivalstvo in znamenitosti otoka.

Sredi našega jadranskega morja dviga se iz
valov kakor kita cvetja krasni otok Vis. Ta otok
spada med najčarobnejše kraje jadranske obali,
bodisi glede bujnosti rastlinstva, bodisi glede bla¬
gega podnebja. Oddaljen je od dalmatinske obali
72, od italijanske pa 118 kilometrov. Dolžina, ki
se izteza od zapada proti vzhodu, meri 18 km.,
širina pa največ 8 km. Leži na 43° 3’ 48” severne
širine in na 13° 51’ 2” vzhodne dolžine (po Parižu).

Semintja dvigajo se po otoku krasni griči in
hribi, ki obkrožujejo lepe ravnine. Najponosnejši
je Hum, ki se dviga 591 m  visoko nad morjem.
Ves otok je pokrit z zelenjem. Kjer ne raste trta,
tam je mesto nje bor, oljka, smokva, mandelj,

6

rožič, limona, pomeranča, palma in aloja, euka-
liptus in kaktus, rožmarin, roža (vrtnica) itd. Rekel
bi, da tu kopna prirodna lepota tekmuje z morsko
krasoto. Človek ne ve, kaj bi bolj občudoval,
ali sliko morja ali divnost kraja; z jedno besedo:
vse lepote so stopljene v jedno samo veliko
krasoto.

Kadar tu solnce zazlati — a to vedno sije v
poletni višini nad otokom — tedaj šele je videti
naravo krasno v polni luči, kakor jo je Stvarnik
malokje drugod ustvaril. Mili vonj krasnega rast¬
linstva pomešan z morskim vzduhom, dehti ti
prijetno nasproti in čimdalje občuduješ naravo,
tembolj se ti nehote vsiljuje misel: uživaj človek,
najplemenitejši stvor, uživaj lepoto narave!-

Če pa sedeš na vitko ladjico, ki te bliskoma
ponese po gladkem morskerrt zrcalu in brojiš
lahne poljube, ki jih prejema tvoja ladjica od
srebropene- morske vode, tedaj skačejo tudi ribe
okolo, kakor da se i one vesele tvoji radosti.

Krasen pa je razgled z vrha Huma! Povspel
si se na najvišji jambor zelenega Viškega otoka.
Na severu vidiš Hvar, Šolto in več manjših otokov,
Sutvid na kršnem Braču in Biokovo nad Kači-
čevim spomenikom dvigajo se do oblakov kakor
gorostasi. Na vzhodu preko otočiča Ravnika in
Budihovca, črni se otok Brač in preko Sušaca
zagledaš Lastovo. Na jugo-zapadu preko zname¬
nite Palagruže vidiš kakor v zlati megli zavite
vrne iiaiijanskih gora „MageIla“ in „Gran sasso

7

d’ Italia“; pred seboj na zapadu, sredi raznih
otokov, uzreš glasovito Biševo, kjer so najveli¬
častnejša morska pristanišča, Svetac, Brusnik in
Jabuka. Tu vidiš jadrnice, podobne labudom in
ogromne parobrode, namenjene v črno Afriko,
ki z dimom pozdravljajo Vis. V isti smeri na za¬
padu beli se romantična Komiža. A tam s severo-
vstočne obale zrcalijo se v morju koče in vile
belega Visa, ki ga obdajajo vitke palme. V pol¬
krogu razteza se luka svetega Jurija, ki je dolga
1516 m,  široka pa 682 m.  V sredi otoka med
bujno vinsko trto posejane so hiše imovitih kme¬
tovalcev. Osobito je znamenito Veloselo, kjer je
cerkev s čudotvorno sliko Matere Božje, katero
kitijo sardele iz suhega zlata in srebra.

Poleg Oključne nahaja se 40 m  nad morjem
podzemeljska jama, ki se imenuje „Tvrda Špilja“.
Ko si prižgal luč, greš v to divno podzemnico,
ki je 70 m  dolga, visoka pa 8 do 25 m.  Tu se
stoprav zadiviš krasoti, ki te obdaja, kajti iz mar¬
morja in alem-kamena je tu vse izklesano; tu
vidiš atenske mekropole, egipčanske sfinge in pi¬
ramide, rimske slavoloke in kolizeje, krščanske
cerkve, mavriške Alhambre in turške džamije; tu
je Mati Božja z detetom, tam zopet peklenšček,
drevesa vsake vrste in oblike, najkrasnejše rože
s cvetjem i. t. d.; vse to stvorjeno po naravi.

Znamenit je tudi naravni tempelj Panteon prj
Ravniku, kojega si je ogledal tudi cesar Franc
Josip 1. 1. 1875., ko je obiskal Vis.

8

Ko si vse to ogledal, kreni dopoldne okoli
10. ure v Biševo. Tu idi v „modro jamo", kjer
boš videl lepoto, kateri se čudita učenjak in pro¬
stak, katero opevajo pesniki in ki jo obiskujejo
tujci vseh krajev sveta. „Modra jama“ na Biševu
prekaša v marsičem ono na otoku Kapri v Ita¬
liji. Biseri in korali bleste se ti tu pred očmi,
kakor na bogatem morskem dnu. To je najlepši
kraj, ki si ga sploh moreš misliti. Reci mi, ali si
že kaj sličnega videl ? Iz dna svoje duše mora
človek, videč naravno to krasoto, vzklikniti: „Pu-
stite me tu, zaprite mi izhod na jadno zemljo, da
uživam z morskimi bogovi tu pod zemljo krasot
krasoto!“

In lov na sardele! Kje je najti sličnega pri¬
zora? Sredi temne noči drči čoln za čolnom po
gladki morski površini. Približamo li se temu
čolnu, vže vidimo, da je poln živih srebrnih ribic,
ki se potem po Evropi razpečajo kot delikatese.
Poleg sardel v škatljicah razpošlje se na vse kraje
vsako leto na stotine hektolitrov viškega vina,
katero človeka pomladi in duh oživi, kakor bo¬
žanski nektar.

Vse je na viškem otoku krasno, vse divno.
Isto solnce tu sije lepše, isto nebo je tu milejše
kot kjerkoli drugod; človeško srce pa se napaja
z blagimi napevi miloglasnega slovanskega petja!

*

* *

9

Komaj so se ljudje naselili po raznih delih
naše zemlje, bil je že tudi Vis obljuden, čemur
se ni čuditi, če upoštevamo, kako krasno lego
in blago podnebje ima ta otok. Pravijo, da so
prvi prebivalci, ki so obljudili Vis, bili Pelazgi
z otoka Lesba. Drugi zopet trdijo, da je belo
Isso utemeljil sirakuški tiran Dionizij in da je nad
njo gospodoval celih 40 let. Vsekakor pa je staro
mestece Issa stalo v viški luki, kajti še dandanes
se vidijo pri „Gradini“ ostanki stare slave in si-
jajnosti. Dokazano je, da je Issa v začetku četrtega
stoletja pr. Kr. še obstojala in je bila grška na¬
selbina. Issa je bila močna zaslomba Grkov proti
sosednemu Hvaru. Tu sem so se zatekali ilirski
beguni, ki so se zarotili proti kraljici Tevtiinso
morali bežati iz domovine. Kraljica Tevta se je
hotela zato maščevati nad lsso, obkolila je po¬
nosno mesto in začela ga oblegati; osvojil si ga je
pa še-le 1. 230. pr. Kr. Dimitrij Hvarski. Višani (pre¬
bivalci lsse) bili so pa zavezniki Rimljanov in so
njihovi brodovi pomagali rimskemu vojskovodji
Duiliju, da porazi Kartagince v prvi vojni, po¬
zneje so pa Višani pomagali Rimljanom tudi v
boju zoper macedonskega kralja Filipa. Ker so
Višani uvideli, da jim preti nevarnost od strani
Ilircev, prosili so Rimljanov pomoči. Rimljani res
niso pozabili svojih bivših zaveznikov in so po¬
slali Kaja Fulvija z dvesto brodovi v jadransko
morje. Ta je osvobodil Isso in 1. 228. pr. Kr. bila
je le-ta že pod rimskim varstvom; plačevala ni

10

nikakega davka, bila je popolnoma svobodna in
je zelo napredovala v trgovini. Issa je imela tudi
svoj kovan denar s sliko dvoročne vaze. Okoli
te vaze vila se je vinska trta z grozdi, znak, da
je bilo že takrat viško vino na dobrem glasu,
kakor ga je slavil že Atenej.

Za časa meščanskih vojsk pridružila se je
Issa pokrajini Dalmaciji, vendar pa je obdržala
svojo lastno upravo.

Vis je edini otok, ki je po razpadu rimskega
cesarstva ostal pod bizantinsko oblastjo, dokler
ga niso ugrabile šape beneškega leva. Ugodni
položaj obvaroval je ponosno Isso pred barbari;
divja gotska roka pa tudi njej ni prizanesla in jo
okoli 1. 536. po Kr. do tal razdejala. Prebivalci
Isse so se pa razkropili na vse kraje kakor ptice,
če jim razdereš gnezdo.

Okoli polovice 7. stoletja po Kr. so se na
Visu naselili sedanji Hrvati in sezidali več mest,
osobito Veloselo. Okoli 1. 1000 po Kr. zavzeli so
otok Vis Nerentanci, a so jim ga takoj izpulili
Benečani, katere je vodil admiral Bragadino.

Leta 1843. je armada Neapoljskega Ferdinanda,
ki se je bojeval z Benečani, stopila na Vis in
razdejala Veloselo.

Po razdejanju Velosela so se prebivalci pre¬
selili k morju in si utemeljili novo prebivališče
v prostrani luki nasproti stare Isse. Še pred raz¬
dejanjem Velosela nahajale so se ob morju v
luki Sv. Jurija ribiške koče. To nam dokazuje

dejstvo,
se izog

Palagruži stopil na sumu m ijuk..,.
ga je takratni spletski nadškof v neki koči, ki jo
še sedaj imenujejo „papina kuča“ (t. j. papeževa
koča), sprejel in ga spremil do Zadra.

Med tem je cvela na zapadni strani otoka
Komiža. Na mestu, kjer stoji sedanja Komiža,
dvigalo se je rimsko mesto Meum. Prvi Stanov¬
niki današnje komiže so bili redovniki Sv. Bene¬
dikta z Biševa (1. 840. po Kr).

Okoli polovice sedemnajstega stoletja pri¬
selilo se je na otok Vis mnogo prebivalcev ma-
karskega primorja.

Dokler se je na Visu dvigala zastava Svetega
Marka, spadal je Vis cerkveno in politično pod
Hvar.

*

* *

Leta 1806. so si silni Francozi po dogovoru
v Požunu s cesarjem Francem L, osvojili Vis,
ko so uničili leva jadranske kraljice. Ali že leto
potem je rusko brodovje pognalo Francoze z
Visa in si ga osvojilo. Pozneje po dogovoru v
Talzitu, dne 8. julija 1807., so Rusi zapustili ja¬
dransko morje in tako je Vis zopet ostal v fran¬
coskih rokah.

Naenkrat so bili zopet Francozi spodeni z Visa.
Luka sv. Marka se je izpremenila v pristan in
zbirališče bojnega brodovja vseh sovražnikov

12

velikega Napoleona, posebno je bilo zastopano
angleško brodovje, ki je razvilo svojo zastavo
nad viškim kopnim in morjem. Vis je postal
mahoma središče jadranski trgovini. V treh letih
se je naselilo v Visu toliko tujcev vsakega naroda
in rodu, da je prebivalstvo Visa poskočilo od
4000 na 12.000; nekateri trdijo, da celo na 20.000.
Trgovina je cvetela kakor roža spomladi. Francozi,
videč to, niso mogli mirovati. Skrivaj so poslali
iz Jakina (Italija) nekaj svojega bojnega brodovja
z angleško zastavo in šli v viško luko, kjer so
nenadoma zažgali vse brodovje, bojno in trgov¬
sko in uničili vso trgovino. Francoze je vodil
Dubourdieu. Angleži so pa splošne sovražnike
Francoze zopet pognali in trgovino pospeševali.

*

* *

Dne 13. marca 1811 vršila se je pred viško
luko velika pomorska bitka. 2—3 km  na severo¬
vzhodni strani otoka trčilo je tu močno zvezno
francosko-italijansko brodovje z dosti slabejšim
in manj številnim angleškim skupaj. Francozi, ki
so takrat zapovedovali v jadranskem morju, hoteli
so si na vsak način osvojiti Vis, ki je bil v an¬
gleških rokah. Združili so se z Italijani v Jakinu
in poslali pred Vis sledeče brodovje:

1. Fregata „Favorita“, s poveljnikom De
Moliere; na njej je bil ob enem vrhovni zapo-
vednik Dubourdieu.

2. Fregata „Flora“; poveljnik Peridier.

13

„Aurora Goletta", s poveljnikom

Sciambecco", s poveljni-
Vsaki brik je nosil po

3. Fregata „Danae“; poveljnik Villions.

4. Fregata „Corona“, poveljnik Pasqualigo.
Vsaka fregata je imela 48 topov.

5. Korveta „Bellona“ s poveljnikom Duodo.

6. Korveta „Karolina“, s poveljnikom Bura-
tovičem. Vsaka korveta z 32 topovi.

7. Brik „Augusta“, s poveljnikom Bologni-
nijem.

8. Brik
Rigiotom.

9. Brik „Eugenio
kom Rossenquietom.
dvajset topov.

Razun omenjenih ladij je bilo pet prevoznih
in še več manjših ladij.

To brodovje je krenilo 12. marca 1811 okoli
8. ure iz Jakina. Pred Visom se sreča z angleškim
brodovjem, ki je obstojalo iz sledečih fregat:

a)  „Amphion“ s kontreadmiralom Parkerjem.

b)  „Belpoul“ s podamiralom in vrhovnim po
velnikom Hoste jem.

c)  „Volage“ s poveljnikom Cainphelom. S/

d)  „Cerberus“ s poveljnikom Laingogfcč ▼

Skupaj štiri ladje in 46 topov. An^Kki pod-

admiral Hoste, zanašajoč se na svojo hrabrost,
zapove trem fregatam, naj gredo proti sovražniku
in sicer zato, da oddelijo italijansko brodovje od
francoskega. Ker so Angleži na ta način razdvojili
sovražno brodovje, prišli so v sredino med Ita¬
lijane in Francoze.

14

Ob desetih dopoldne začelo se je strašno
streljanje. Angleško brodovje sipalo je kakor toča
razbeljene kroglje na francoske ladje. Pri tej
kanonadi izgubil je francoski admiral obe nogi
in so ga odvedli na bližnji otok, kjer je izdihnil.
Med tem se je pa njegova admiralska fregata
„Favorita" razletela v zrak s 1400 možmi posadke.
Nekateri trdijo, da so jo Francozi sami pognali
v zrak, samo da ne bi prišla Angležem v roke.
Po tem srečnem uspehu navalil je Hoste s tremi
fregatami na Pasqualigovo brodovje. Pri tem je
Hoste prisilil italijanskega admirala, da se je pre¬
dal s svojo fregato „Bellono“, ker se le-ta zaradi
velikih poškodb ladje ni mogel več braniti. Ob
enem s to ladjo so zaplenili Angleži še dve fregati.

Admiral Hoste je po bitki odvedel s seboj
zaplenjene ladje; ker pa ni imel vsled malega
svojega števila dobro zavarovanih, ušle so mu
med potjo zaplenjene fregate na otok Hvar, ki
je bil tačas pod Napoleonovo vlado.

Francosko-italijansko brodovje je izgubilo v
tem boju okoli 2000 mož. Razun teh izgub je
bilo 900 mornarjev ujetih, med njimi tudi po¬
veljniki Pasqualigo, Borgia, Pauluzzi in Bandiera.

Ostalo brodovje pobegnilo je na vse štiri
vetrove, deloma v Jakin, deloma pa v Brindizi;
dve francoski fregati pa na otok Krf.

Dva meseca pozneje je srečala francoska fregata
Pomona, oborožena z 48 topovi, pri Arbaniji

15

angleško fregato „Alceste“. V strašni borbi je
bila „Pomona“ popolnoma razbita.

Angleži so izgubili 450 mrtvih in ranjenih,
izmed štirih njihovih poveljnikov pa je bila od¬
trgana temu noga, onemu roka. Tako so Angleži
sijajno porazili vesoljno sovražno brodovje in
uničili petkrat močnejšega sovražnika — na Visu
pa je zaplapolala mogočna angleška zastava.

*

* *

Nato so si Angleži popolnoma prilastili Vis;
postavili so civilnega in vojaškega namestnika
Robertsona. Dne 12. julija 1812 vpeljali so na
Visu angleško zakonodajstvo in ustanovili sodišče.

Potem so začeli utrjevati lepo viško pristanišče,
za katero so se tako hrabro bili. Na zapadni
strani luke Sv. Jurija sezidali so 1. 1813. prostrano
trdnjavo in ji dali po tačasnem svojem vladarju
ime „Georg“.

Na hribu Jurjevobrdo zgradili so stolp Wel-
lington, na bližnjih hribih paBentinkin Robertson.
Na ustju luke zgradili so vojašnico, na vzhodni
strani pri morju poleg poluotočka Sučurja pa
pokopališče. Tu so pokopali mrtve svoje junake,
da rahla viška zemlja hrani njih ostanke. Na vrata
pokopališča napravili so napis v angleškem, ita¬
lijanskem in hrvaškem jeziku:

»7« so pokopana trupla
angleških vojakov,

Ki so umrli za obrano  ,|K
domovine in kralja .«

16

Leta 1812 so položili na to pokopališče
ostanke junakov, ki so padli pri Benetkah. Na
njih skupni grob so postavili marmornato pira¬
mido z napisom:

»Ta spomenik
postavili so
kapitan in častniki
kraljeve britanske ladje
» Victorious «
za spomin

jednajstim hrabrim Angležem,
ki so umrli vsled ran
zadobljenih v boju
dne 22. svečana 1812
s francosko ladjo
» Rivoli«
z 72 topovi
pri beneški obali.

Tu pokopanim
kot zasluženo nagrado
Junakom,

ki so izgubili ta dan življenje
za svojo domovino .«

Angleži so jako čislali Vis in visoko cenili
njegov strategičen položaj. Nazivali so ga »Jadran¬
ski Gibraltar". Na Visu so gospodovali do 1.1815.

*

* *

17

Dne 13. julija 1815. pade Vis pod vlado cesarja
Franca 1. Avstrijci so popravili in pomnožili an¬
gleške utrdbe na Visu in izpremenili viško luko
v vojno pristanišče, kjer je bil od tedaj oddelek
bojnega brodovja, ki je imel nalogo, braniti ja¬
dransko morje.

Leta 1849. sezidala je avstrijska vlada sredi
mesta med Špilico in Kuto močno utrdbo z ime¬
nom „Gospina baterija",
so potrosili 120.000 goldi

Pred 40. leti je bil Vis tak, kakoršen je danes,
razun nekaterih trdnjavic, ki so jih šele pozneje
zgradili. Mesto Vis ima danes nad 5000 prebi¬
valcev. Vis je sezidan v prostrani luki, kakoršnih
je malo najti po jadranskem morju. Luka se cepi
na manjše dele: Stanac, Luka, Kut in Lučiča. Na
vzhodu pred vhodom v luko se razteza polu-
otoček Sučuraj v sinje morje, kjer je stala 1.1866.
smodnišnica z imenom Schmidt, sedaj so pa na
tem mestu lepe hiše.

V notranjem delu luke na zapadni strani se
pa razprostira poluotok Prirovo, kjer se je v
starih časih ponosno dvigal v zrak rimski amfi¬
teater, na čegar razvalinah se nahaja že od šestega
stoletja po Kr. cerkev sv. Jeronima s frančiškan¬
skim samostanom. Na tem poluotoku je tudi

Poglejmo sedaj Vis,
vojske 1. 1866.

2

Bitka pri Visu.

18

splošno pokopališče od 1. 1823. Tu se vije med
drugimi grobovi tudi marmornati spomenik ju¬
nakov, padlih I. 1866. pri Visu; dalje spominski
križ nesrečnikom, ki so zgoreli dne 20. svečana
1869. z bojno ladjo „Radetzky“ vred.

Viško mesto se deli v tri dele: Kut na vzhodu,
Luka po sredi in Malabanda na zapadu. V mestu
so štiri cerkve. Najstarejša je cerkev Sv. Ciprijana
na Kutu; v sredi mesta je župnijska cerkev Matere
Božje, ki je bila sezidana 1. 1500, med Malebando
in Luko je cerkev Svetega Duha, na Prirovu pa
Sv. Jeronima. V župnijski cerkvi se hrani slika
glasovitega umetnika Santa Croce in telo muče¬
nika Sv. Vincencija iz cirijaških katakomb. Ne¬
kdanja „Gospina baterija" je zelo udobno pre¬
zidana v ubožnico in mestno bolnišnico. Bolnikom
strežejo usmiljene sestre iz djakovske škofije.
Vse ostale trdnjave, ki so branile Vis 1. 1866, so
danes razdejane in zapuščene. Na Visu je obilo
lepih zgradb s krasnimi vrti in vinogradi. Na
otoku živi od 1. 1887. naprej tudi afrikanski noj.
Na Visu je vse polno spominov in ostankov
slavne nekdanje Isse, italijansko-francosko-angle-
ških vojsk, posebno pa vojske iz 1. 1866. V Visu
je bil rojen slavni učenjak in pisatelj dr. A. Ma-
tjaševič*) — Karamenev. Na Visu so še dandanes
možje, ki so dika in ponos svojemu narodu.

*

* *

*) Matjaševič = beri Matjaševič.

19

Drugo glavno mesto na zelenem Visu je
romantična Komiža, ki je zidana na zahodni strani
otoka v krasnem morskem zalivu. Za njo se raz¬
teza zelena komižka dolina, posejana z zlato vin¬
sko trto in južnim sadjem, na strani se pa dviga
ponosni Hum do oblakov. Razgled s Huma je
krasen; tu je tudi nadvojvoda Maksimilijan več¬
krat ogledaval in občudoval krasno okolico.

Po mnenju raznih zgodovinarjev je stalo,
kakor smo že omenili, na mestu, kjer stoji sedanja
Komiža, rimsko mesto Meum. Ustanovitelji sedanje
Komiže so bili Benediktinci. Ti so posedovali
Biševo, kjer so imeli cerkev in samostan Svetega
Silvestra; radi navala divjih Saracenov so pa za¬
pustili Biševo in se preselili na otok Vis. Na mal^rp^
hribčku v podnožju Huma so si zgradili cerkev
Sv. Nikolaja, samostan in dve trdnjavici^, neto so'
pa najeli veliko delavcev, s katerih "'pjoMočjo so
obdelali današnjo komižko dolino. Komiža šteje
sedaj preko 4000 prebivalcev. Cerkev Sv. Nikolaja
je glavna cerkev, okoli nje so ostanki trdnjave
in samostana. V neki celici podrtega samostana
je stanoval glasovih hrvaški pesnik Andrej Vitaljič
in tu je spisal svoj divni epos „Ostan božje
ljubavi". On je leta 1659. razširil cerkev, katera
je sedaj okrašena z lepim zvonikom. Cerkev hrani
mnogo dragocenosti, med njimi se nahajajo razne
slike na platno slikane. Po mnenju veščakov jedna
sama slika, ki predstavlja Kristovo glavo, in ki
jo je slikal slavni Ticijan, reprezentuje vrednost

2 *

20

100.000 K. Tu imajo shranjeno tudi mitro in palico
nekdanjih starih opatov.i)

Znamenita je tudi cerkev „Gospe Gusarice“2)
na desni strani mesta, ki ima svoj temelj v morju.
Ljudstvo pripoveduje, da so sliko Matere Božje
turški roparji dvakrat vrgli v morje, vselej pa so
jo valovi prignali do tega kraja. Fred vhodom
k cerkvi je vodnjak, pa tudi v mestu je na več
krajih dobiti zdrave pitne vode, kar je v Dal¬
maciji redkokje najti. Sredi mesta se dviga zna¬
meniti „Kastel“, ki je bil sezidan za časa bene-
čanske vlade. Leta 1866. je bila tu smodnišnica,
sedaj pa je mestna hiša. Tudi v Komiži so lepi
vrtovi, kjer raste vsakovrstno rastlinstvo. V Ko¬
miži je bil rojen sedanji hrvaški največji filozof
dr. A. Petrič, pisatelj najučenejših filozofičnih knjig.

*

* *

Na celem viškem otoku je zelo blago in
zdravo podnebje, zemlja pa jako rodovitna. Mesti
Višin Komiža, dalje sledeče vasi: Veleselo, Pod-
siplje, Podhumlje in Oključna ter otočki Biševo
in Svetac, štejejo skupaj 10.000 prebivalcev. Vsi
so katoličani hrvaške narodnosti. V mestu Visu

!) Leta 1320. dovolil je spletski metropolit opatu
Stanku, da sme pri cerkvenih svečanostih nositi mitro in
palico.

Leta 1568. izumrli so Benediktinci; na njih mesto so
prišli posvetni duhovniki, in prvi komižki župnik je bil
Luka Pribačič.

2 ) Gusar = morski razbojnik.

21

in okolici govore čakavsko narečje, 1 ) ki ima
mnogo staroslovenskih besedij in oblik, dočim
v Komiži govore v cakavštini, 2 ) ki se pa v
marsičem, osobito pa glede akcenta (naglasa), raz¬
likuje od čakavštine. Otočani imajo hrvaške običaje
in dalmatinsko nošo. Na Visu so štiri ljudske šole:
dve deški in dve dekliški. Višani se pečajo največ
z vinorejo, katera je vrlo dobro razvita, pa tudi z
mornarstvom in ribarstvom. Viški otok sam pri¬
dela na leto preko 100.000 hi  vina in razpeča v
svet okoli 25.000 sodov osoljenih sardel. Vino je
izmed vseh dalmatinskih najbolje, posebno „Opol‘‘
slovi povsodi. Sardele, ki jih Višani nalik onim
iz Francije pošiljajo v razne trgovine, so slad-
kejšega okusa nego francoske. V Visu je tudi
parobrodno društvo. V mestu se nahaja grški in
angleški konzulat.

Višani so splošno mirne nravi, delavni in
Sledljivi.

>) Čakavsko narečje je v hrvatskem jeziku ono, v
katerem izgovarjajo mesto „što* „ča*.

9 Čakavština naliči na cakavštino (mesto „ča* = ,ca“.)

22

II.

Avstrija in Pruska I. 1866.  — Kraljevi gradeč.

— Italija.  — Kustozza.  — Italijanska mornarica.

— Jadransko morje.  — Avstrijska mornarica.  i

— Admiral Persano.  — Italijani gredo proti
Visu.  — Imena italijanskih ladij in njih popis.

— ,,Affondatore. , ‘  — Glavni poveljniki.  — Per-

sanovo dnevno povelje.

Napočilo je 1. 1866. in ž njim težki dnovi
za Avstrijo. Človek bi mislil, da je bila tega leta
s krvavimi črkami zapisana beseda vojska. Vže
leto 1864. je menda pomenilo, da se bližajo važni
dogodki.v zgodovini. Tega leta združili sta se
Avstrija in Prusija kakor dve najiskrenejši prija¬
teljici in osvojili Šlezvig-Holštajnsko. Kakor sta
bili tega leta v prijateljskih razmerah, tako in še
bolj sta se jeli sovražiti 1. 1866. Akoprem so se
naši borili kot levi, vendar je zasijala zvezda
zmage Prusom, ki so takrat združili razcepljene
nemške državice v eno samo veliko državo.
Ko so Prusi Saksonsko posedli, prestopili so
avstrijsko mejo na Češkem' in v Šleziji, tja do
Galicije. Pri Kraljevem gradcu so stopili Avstrijci
Prusom nasproti. Vnela se je strašna bitka, ka-
koršne Avstrija od časa Napoleona I. ni doživela.
Dne 3. julija 1866. padlo je tu na tisoče in tisoče
Avstrijcev.

V tej bitki so bili tudi hrvaški polki. Pripo¬
veduje se, da je neki Dalmatinec tri Pruse z

23

enim mahom posekal in jim ugrabil zastavo.
Zaradi tega junaškega čina dobil je poročniško čast.

S Prusko, sovražnico Avstrije, združi se tudi
Italija, ki je hlepela po tem, da čimpreje dobi
od Avstrije zavzeto Beneško. Toda Avstrija ji je
prekrižala račun, kajti kakor je bila na severu
odbita, tako slavno je porazila Italijane pri Ku-
stozzi. Naše je vodil nadvojvoda Albrecht, sin
nadvojvoda Karola. Tu je padlo 12.000 Italijanov,
4000 so jih pa naši vjeli, zaplenili so pa 16 topov
in mnogo zastav. Tudi tu so bili odlikovani
Hrvatje; med njimi posebno Rodič in Marojčič.

Ta poraz je Italijane močno ponižal in bolel
posebno ker je njena zaveznica na severu Avstrijo
porazila.

Italija se je hotela na vsak način maščevati
nad Avstrijo in poskusiti na morju svojo srečo.
Zato si je nakupila toliko in tako velikih ladij,
da se je zamogla na morju meriti z vsakim
sovražnikom. V to svrho najela si je pri Fran¬
cozih tristo milijonov frankov posojila; za itali¬
jansko mornarico se je delalo v vseh ladjedelnicah
in livarnah angleških, amerikanskih in francoskih
noč in dan.

Na ta način je Italija mislila dobiti na morju,
kar je izgubila pri Kustozzi in se odločila, da
napade avstrijsko brodovje in tako pokaže, da
je ona vladarica v jadranskem morju. Odločila
se je, da na vsak način zasede Dalmacijo in se
tako odškoduje za Benečijo.

24

Pa tudi Avstrija ni držala križem rok. Tudi
ona je zboljševala in popravljala svoje brodovje
in delalo se je za mornarico v arzenalih v Pulju
in Istri, toda vse to ni bilo niti senca v primeri
z onim, kar se je delalo v italijanskih lukah
Brindizi, Tarentu in Jakinu.

Ko so izgotovili Italijani svojo najboljšo
ladjo „Affondatore“, vzkliknil je vsakdo, kdor jo
je videl: „Ta ladja sama lahko potopi vse av¬
strijsko brodovje!"

*

* *

Vrhovnim admiralom italijanske mornarice je
bil imenovan Karol Pellion di Persano, ki je slovel
kot umen in hraber vojskovodja. Rodil se je v
Verceli v Pijemontu 1. 1806. Že kot mladenič se
je odlikoval in se v kratkem času povzpel do
admiralske časti. Leta 1861. je zapovedoval ita¬
lijanskemu brodovju pri zavzetju Mesine in Jakina.
Poleg raznih častij je bil tudi član zakonodajstva.

Italijanski vojni minister Depretis je dal Per-
sanu vsega na razpolago, česar je ta zahteval.
Ko so bile priprave končane, zapovedal je v
Jakinu admiralu Persanu, naj se spusti v jadransko
morje z vsem svojim brodovjem. Toda nastalo
je vprašanje, kam naj krene, ali v Trst ali v
Benetke. Persano se odloči, da napade Dalmacijo.
Izda dnevno povelje svojim mornarjem in krene
z vesoljnim brodovjem proti Jadranskemu Gi¬
braltarju", da si ga čim preje osvoji in potem

25

celo Dalmacijo. Italijani so ga pri tem burno
pozdravljali.

Tu navedemo gorostasne italijanske ladje,
ki so krenile iz Jakina proti Visu. Da si cenjeni
čitatelj lažje predstavi moč italijanskega brodovja,
sledi tu natančen popis. Popis avstrijskega bro¬
dovja sledi pozneje.

26

Glavni poveljniki so bili:

27

Na oklopnici „Re d’ Italija" je bil admiral
Fersano, na „Principe Carignano" kontreadmiral
Vacca, na fregati „Maria Adelaide" pa podaamiral
Albini.

Izmed vsega brodovja je bil „Affondatore“
sovražnim ladjam najnevarnejši. Na stolpu, kateri
štrli edino iznad morja, sta pritrjena dva topova
„Armstrong“, ki mečeta 150 kg.  težke kroglje na
sovražnika in zadeneta cilj na 15 km.  daljave.
Krov in stanice se v boju zapro in ladja se
skrije pod morsko površino tako, da je videti
samo njen stolp. Na dnu ladje je' prostor za
moštvo. Tu je tudi velik kotel, ki se na zahtevo
poveljnika napolni z morsko vodo, da se taista
vrela spušča s stolpa s pomočjo cevij na sovraž¬
nika. Kljun, t. j. prednji konec ladje, ki je 9 m
dolg, je bil iz samega jekla in ako se s tem
kjunom „Affondatore“ zaleti v bok sovražne ladje,
preseka jo čez polovico kakor repo. Hitrost te
ladje je tolika, da jo niti najlažji brod ne bi
mogel dohiteti. Stala je ta vojna ladja dvakrat
več nego dve drugi.

Ko je krenilo dne 16. julija 1866. leta ob
3. uri popoldne italijansko silno brodovje proti
Visu, bila je cela Italija polna ponosa in nade,
da se povrne iz boja slavno in zmagovalno.
Italijanski admiral Persano je izdal sledeče povelje
na svoje moštvo:

„Bojno naše brodovje je bilo vedno prvo
v jadranskem morju. Le okolnostim je pripiso-

28

vati, da že preje nismo pokazali neprijatelju,
kolika je naša moč na morju in s kako hrab¬
rostjo se znamo boriti.

Danes pa je napočil čas za to. Idimo, da
čim preje osvobodimo in Italiji povrnemo zemljo,
ki ji že davno pripada. Vzradoščen sem, da je
ravno mene doletela čast, da vam, mili moji
vojaki, zamorem javiti to veselo novico. Pojdimo
in zmagajmo! Naš kralj to zapoveduje. Italija se
ozira na nas. Pokažimo, da znamo več storiti,
nego se od nas pričakuje.

Živio kralj! živela Italija!"

m.

Sedemnajstega julija.  — ,,Messagiere“ r viški
luki. — Viška posadka in trdnjave.  — Persa -
nova dnevna naredba.

Napočil je sedemnajsti dan julija meseca.
Nebo je vedro kakor ribje oko. Na Vis seva zlato
solnce v polni poletni svetlobi in upira žarke
svoje, kakor bi hotelo danes Visu zadnjič po¬
kazati vso svojo lepoto.

Sovražnik je še na lastni obali. V Visu je
vse mirno, vse tiho. Naenkrat se prikaže na ob-
zoru parobrod, ki ima razvito angleško zastavo
in se ponosno bliža pristanišču. Predno pa za¬
vozi v luko, še vse ogleduje, osobito pa trdnjave.

29

Nato se skrije ladja za bližnje griče, a se zopet
prikaže, pa ne z angleško, ampak francosko za¬
stavo. Takoj nato zavozi v viško luko, kjer vse
pregleda in se zanima za vse. Čez malo časa, Še
predno se je usidrala, se obrne in bliskoma
švigne iz pristanišča. Ta čudni obisk je obudil v
naših sum še-le tedaj, ko je bila ladja že toliko
oddaljena, da je topovi niso več dosegli. Tedaj
so se šele domislili Italijanov.

Ta parobrod je bila italijanska poizvedovalna
ladija Messaggiere. Na njej !Je bil poveljnik
D’Amico, da pregleda viške trdnjavice in luko. Ko
je vse pregledal, kar je hotel, spustil se je v beg
in približavši se svojemu brodovju, obvesti Per-
sana, da ima Vis 2000 mož posadke in po raznih
trdnjavicah okoli 60 topov. In v resnici je imel
D’Amico skoro popolnoma prav.

Na Visu je bilo tedaj okoli 2000' mož po¬
sadke; bili so večinoma Slovani, največ Čehi in
Hrvati. Po trdnjavah je bilo 88 topov razpostav¬
ljenih. Trdnjave so bile sledeče:

1. Trdnjava Georg, pred luko Sv. Jurija na
zahodni strani, s štirinajstimi topovi in tremi mož-
narji za bombe.

2. Stolp Robertson, blizo prve trdnjave, z
enim topom.

3. Baterija Mamula, na isti strani pri morju,
s šestimi topovi.

4. Baterija Šupurine, na isti strani nad mor¬
jem, s štirimi topovi.

30

5. Stolp Bentink, na hribu med viško luko
in Rogačičem, s sedmimi topovi.

6. Baterija Schmidt, na vzhodni strani luke
pri morju na otočku Sučurju, s štirimi topovi.

7. Stolp Wellington, tudi na vzhodni strani
luke na Jurjevem brdu, z dvema topovoma in
štirimi možnarji.

8. Baterija Gospina, najprostranejša zgradba,
sredi mesta med Kutom in Špilico, deset metrov
nad morjem, z osmimi topovi.

9. Baterija Sv. Kozma in Andreja nad Visom
na jugu, z osmimi topovi.

10. Baterija Podstražje, nad Rokavcem, s
šestimi topovi.

11. Utrdba Maksimilijan, na griču Sv. Mihaela
nad komižko dolino.

12. Baterija Knezrat, na desni strani komižke
obale, z dvema topovoma.

13. Baterija Dragomirkamik na Humu, na
levi strani Komiže, z osmimi topovi.

Vrhovni poveljnik posadke na Visu je bil
Urs, rodom Slavonec.

Pri posadki v Komiži so bili častniki: stotnik
L. Baimel, Čeh; nadporočnik Pinelli iz Zadra in
podporočnik Kočevar, Hrvat.

*

-K- *

Italijansko brodovje ni šlo vse naenkrat k Visu,
ampak večji del brodovja je krenil proti Lošinju
(Lussin piccolo), da bi tako prevarili avstrijske

31

straže. Affondatore in še nekaj manjših ladij ostalo
je še v Jakinu.

Ko je dne 17. julija 1866. leta zvečer ladja
Messaggiere obvestila Persana o stanju Visa, je ta
takoj odredil sledeče:

1. Kontreadmiral Vacca z oklopnicami Principe
Carignano, Castelfidardo in Ancono in s korveto

r  Guiscardo, napade naj Komižo, da se zaposli
komižka posadka in da zamoremo, ako bi ne bilo
drugje mogoče, tu izkrcati moštvo.

2. Podadmiral Albini s fregatami Maria Ade¬
lajde, Gaeta, Duca di Genova, Vittorio Emanuele
in korveto San Giovanni, izkrca naj se v Rukavcu
(zadaj za luko Sv. Jurija) in naj prisili kako ba¬
terijo, da umolkne.

3. Najjačji del brodovja, to je osem oklopnic,
korveta Ettore Fieramosca in doglasnik (poizve¬
dovalni brod) Messaggiere pod mojim poveljstvom
napadejo trdnjave v luki Sv. Jurija. Štiri oklopnice
se postavijo pod vodstvom kapitana Ribotty-ja
na zapadno stran omenjene luke.

4. Topničarke, katerim zapoveduje fregatni
kapitan Antonij Sandri, gredo naj v Hvar, da pre¬
sekajo pomorsko brzojavno žico med Visom in
Hvarom in da preprečijo vsako občevanje mej
tema dvema otokoma.

5. Doglasnik Esploratore ostane naj med
otoki Jabuko in Svetcem; drugi doglasnik Stella
d’ltalia pa med Svetcem in Palagružo.

32

6. Indipendenza in Washington naj ostaneta
pii Biševu, pripravljena na vsak poziv.

Naskok se izvrši dne 18. julija navsezgodaj
zjutraj.

IV.

Osemnajsti julij.  — Komižki ribiči vidijo prve
ladje.  — Knezrat in Dragomirkamik. — So¬
vražnik pred Visom. — Vis, Komiža in Rukavac.
Boj in ogenj. — Strah in groza. — Brzojavna
žica v Hvaru.  — Prebivalci bližnjih otokov. —
Smodnišnica Schmidt.  —- Trdnjava Georg.  —
Uspeh boja.  — Tišina po boju. —

Tudi osemnajsti julij je bil krasen poletni
dan; vsa narava je bila kakor mrtva in pričako¬
vala dogodka, ki ga viška zemlja še ni videla.

Tega dne so videli na vse zgodaj komižki
ribiči nekaj vojnih ladij med Jabuko in Svetcem.
Z daljnogledom je bilo v resnici opaziti štiri ladje,
med njimi dve oklopnici. Izmed teh so plule
tri proti Biševu, jedna pa mimo Komiže. Ko so
se približale otoku, pozdravi jih kot običajno
vsako ladjo, ki je mimo plula, baterija Knezrat
s strelom iz topa. Ko so v trdnjavi videli, da
ladje ne odgovarjajo, niti ne dvignejo zastav,
ustrelili so še enkrat, toda to pot ostro. Ravno
tako je storila tudi baterija Dragomirkamik. Bro-

33

dovje se pa za vse to ni nič zmenilo in plulo
dalje proti Visu. To je bilo ob pol 10. uri do¬
poldne. Okoli 10. ure sta istim potom pluli še
dve ladji in za tema še štiri, ki so oddale par
strelov na trdnjave in oč

Nepopisen je bil strah prebivalcev na otoku,
ko so zadoneli po vseh utrdbah bobni in zabučale
trobente. Naši junaki so stali takoj vsi na svojem
mestu in z nestrpnostjo čakali povelja: „Feuer!“

Okoli 11. ure dopoldne zaori bojna troblja;
v Visu, Komiži in nad Rukovcem zaplapolajo
rdeče vojne zastave, kopno in morje pa zadrhtita
vsled groznih strelov iz sto in sto ognjenih žrel.

Pred luko sv. Jurija je osem oklopnic in
mnogo lesenih ladij, ki neprestano sipljejo žareče
kroglje na viške utrdbe. Pred komižko luko pa
stoje zopet štiri velike ladje, ki mečejo bombe,
kroglje, mitralje in druge vrste razstreljiva v mesto,
ž njimi pa strah in grozo prebivalcem. Tudi pred
Rukovcem je par ladij, ki obstreljavajo baterijo
Podstražje. S sovražnega brodovja žvižgajo nepre¬
stano sredi dima in ognja pogubonosne kroglje
proti otoku. Pa tudi viške utrdbe odgovarjajo
možato. Ogenj traja brez prestanka; gosti dim
pokriva vso okolico kakor megla, gromenje in
bliski iz topov pa ne prene

sedaj opazili sovražnika.

*

*

Bitka pri Visu.

34

Najhujši je boj za Vis. Stolp Wellington siplje
kakor hudournik iz oblakov gosto točo zrnja in
krogelj na vsiljivega Italijana.

Naših je malo v primeri s sovražnikom, toda
hrabri so in pogumni. Vsak strel pogodi sovražnika
z ono gotovostjo, ki je lastna vže od nekdaj
edino le avstrijskemu topničarju; nobena kroglja
ne pade v morje. Sovražni streli grme in pre¬
tresajo otok, toda njih kroglje redko zadenejo.

Med tem časom jokajo in trepečejo otočani
od strahu. Oče stiska malo dete, sin očeta starca,
žena moža, mož ženo. Kratkomalo: kot sodnji dan.

Drugi, ki so srčnejši, posebno mladeniči,
zgrabijo orožje in hite utrujenim vojakom na
pomoč, da jim donašajo živež, kroglje in smodnik.

Posebno Komižani so v groznem strahu, da
ne bi sovražnik zadel smodnišnice, ki se nahaja
na kastelu, vsled česar bi šlo lahko vse mesto
v zrak.

Kroglje padajo na hiše, rušijo in prodirajo
strehe, ladje in drevje ter ubijajo ljudi, ki so se
skrili pred železnim ognjem. V Kutu sta se skrila
dva brata blizu morja pod sod; kar udari tja
kroglja in obema odtrga noge. To je vzbudilo
med prebivalci še večji strah. Nekateri so se skrili-
v kleti, drugi pod sode, tretji zopet pod zemljo
v jame. Kdor je imel srčnost, bežal je v sredo
otoka, da reši življenje sebi in svojcem. Med tem
pa traja kanonada dalje kakor treski viharne noči.

35

Sovražne ladje pa v eno mer križajo po morju
sem in tja, da baterije nimajo stalnega cilja.

*

* *

Okoli 4. ure popoldne so stopile v hvarsko
luko tri italijanske oklopnice, ki so zagrozile
Hvaru, da začno na mesto streljati, ako se jim
v pol ure ne pokaže, kje je brzojavna žica, ki
spaja Vis s Hvarom. Hvarjani so poslali na ita¬
lijansko ladjo ribiča Lovra Fia. Ta jih je povedel
v Mlasko in jim pokazal viško podmorsko žico.
Toda Hvarjani so Italijane prevarili. Dočim so
Italijani presekali morsko žico, ostala je še žica,
ki je spajala Hvar z Visom na kopnem, katere
pa niso izdali Italijanom. Tačasni brzojavni uradnik
v Hvaru Ivan Brauner je raztegnil to žico preko
hriba Saibuna in javljal od tod v Zader in Pulj,
kaj se godi pred Visom. Brzojavke mu je se¬
stavlja! rodoljubni župnik J. Plančič, ki je opazoval
s hriba pozorišče pred Visom.

Po hribih Hvara in drugih sosednih otokov
zbralo se je na stotine ljudstva, ki so s trepe¬
tanjem gledali na Vis in prosili .Vsemogočnega,
naj da zmago avstrijskemu orožju.

Ko je, podadmiral Albini uvidel, da obstre¬
ljuje brez uspeha trdnjavo v Rukovcu in da niti
moštva ne more izkrcati, vstavil je boj in se pri¬
družil Persanovemu brodovju pred viško luko.
Brodovje pred Komižo je prenehalo ob 1. uri s
streljanjem, ob 4. uri popoldne je pa zopet na-

3*

36

daljevalo boj; toda vse zaman, naši so se držali
kot skala, sovražnik je bil zopet junaško odbit.

Vest o neuspehu Albinovem in Vaccovem je
Persana zelo potrla.

Persano je bil v svojem podjetju srečnejši
od obeh navedenih. Ob treh popoldne zadene
sovražna kroglja smodnišnico Schmidt na polotoku
Sučurju. Tega veličastnega in ob enem strašnega
prizora ni mogoče popisati. V trenutku se zemlja
zamaje in s strašnim pokom odleti smodnišnica
v zrak tako, da niti kamena ni ostalo na mestu,
kjer je poprej stala. Ž njo je pognalo v zrak
sedemnajst vojakov. Jednemu je odletela glava
Čez hrib, drugemu noge v zrak, tretjemu roke
v morje in zopet drugemu čreva in srce na cesto.
Mnogo jih je težko ranjenih, katere so ostali od¬
nesli v vojaško bolnico na Kut.

Ko so Italijani videli svoj uspeh, zaorili so
urnebesni „Hura!“ iz tisoč grl. Persano odpošlje
takoj „Formidabile“ v notranjo viško luko, ladjama
„Maria Pia“ in „San Martino" pa zaukaže, da pri¬
silita notranje utrdbe k predaji.

„Formidabile“ je zadela iznova Oospino ba¬
terijo in ubila dva vojaka. »

Okoli pol 5. ure popoldne je bila trdnjava
Georg primorana umolkniti vsled primanjkljaja
moštva, kajti niti jednega vojaka ni bilo, ki ne bi
bil ranjen, ali imel ožganih rok. Poveljnik te utrdbe
zapove vojakom, da zamašč vse topove za slučaj,
če bi se posrečilo sovražniku prodreti do utrdbe.

37

Italijanom, videč, da ta močna utrdba več ne
strelja, zraste vnovič pogum in mislili so, da za¬
sedejo pred solnčnim zahodom Vis, ali pa da
izkrcajo vsaj del svoje pehote pri Rogačiču. Toda
naši se niso uklonili.

Ko je zagledal kapitan trgovske ladije „Egitto“
Lloydove družbe sovražne ladje v luki, zapove¬
dal je vse zatvornice ladije odpreti in spustiti
taisto na morsko dno, samo da bi jo Italijani ne
ugrabili.

Grozno streljanje je trajalo do 8. ure zvečer.
Sele po noči so se umaknile sovražne ladje iz
luke, da si odpočijejo od truda in popravijo po¬
škodbe na ladjah.

Kako je sovražnik streljal, dokazuje dejstvo,
da je „Re d’italia“ sam izstrelil 1300 krogelj.

Persano je mislil po noči izkrcati moštvo,
ker se to po dnevu ni posrečilo Albiniju; po¬
zneje pa je opustil to nakano.

Nastala je grobna tišina. Vsakdo pričakuje
s strahom, kaj bo jutri. Prebivalci se štejejo med
seboj, če je še vsaka družina vsa pri življenju.
Večina ljudi je na prostem, kjer trpijo glad in
žejo. Hiše in stanovališča so poškodovana in
razdejana.

Dnč 18. julija je ubila sovražna kroglja sle¬
deče meščane:

1. Ivana Kučiča na Kutu, 51 let starega ože¬
njenega sodarja;

38

2. Jeronima Kučiča, brata prvega, ki je bil
star 46 let;

3. Jakoba Vojkoviča, 15 let starega delavca
na Kutu;

4. Dominika Ruljančiča iz Kuta. Kroglja ga
je zadela na hribu Paklenici, kjer je tudi pokopan.
Bil je 58 let star;

5. Ivana Pečarčeviča-Gondola, 14 let starega
dečka iz Kuta, in

6. Ivana Brajčiča-Dute, 19 let starega delavca
iz Kuta.

Ko je nastopil mrak nad groznim pozoriščem,
pokazal se je na otoku ogenj, ki je nastal vsled
žarečih krogelj, ki so zapalile travo in listje tako,
da je bilo vse v plamenu. Prebivalci sosednih
otokov so vsled tega mislili, da ves Vis gon' in
da ne bo nihče ostal pri življenju.

Tako se je končal prvi del boja na suhem,
ki dokazuje, da v boju ne odloča toliko število
in moč, kolikor pogum in srčnost.

39

V.

Devetnajsti julij.  — Sovražnikovo ojačenje.  —
Sk. Duh. — Persanova naredba.  — Nadaljevanje
boja. — Spartanke in hrabra mladina. — So¬
vražnik v viški luki.  — Boj med Gospino bate¬
rijo in oklopnico ,,Formidabiie“. — ,, Viva
Lissa — Sidro in verige.  — Nadnaravna sila.
— Oduševljenje.  — Prizadeta škoda in trpljenje
prebivalcev.

Sovražniku, ki je počival na morju, prišla je
ponoči pomoč iz Italije. S fregatami „Principe
Umberto“, „Carlo Alberto" in „Governolo“ (fre¬
gata »Garibaldi" je došla že dan popreje), je
priplul tudi grozni „Affondatore“ z 2200 ljudmi.
Italijani so računali vsled tega z gotovostjo, da
bo Vis padel dne 19. julija.

Ponoči zagrmi top na ravnini Sv. Duha v
Visu, ki je pozval vojaštvo k orožju.

Zjutraj zgodaj so se zopet pokazale sovražne
ladje pred Visom po sledeči Persanovi naredbi:

1. Neokiopljeno brodovje z malimi topničar-
kami pod vodstvom podadmirala Albinija naj takoj
izkrca na suho 2600 mož.

2. „Terribile“ in „Varese“ naj takoj napadeta
Komižo, da bo zaposlena posadka ondašnjih
trdnjav.

3. »Formidabile" naj gre v viško luko, da
zaduši baterije, ki še streljajo.

40

4. Ladje „Vacca“, ,.PrincipeCarignano", „Ca-
stelfidardo" in „Ancona“ naj podpirajo „Formi-
dabile“ pri napadu.

5. „Re di Portogalio“ in „Palestro“ napa¬
deta naj s svojimi topovi utrdbo Wellington.

6. „Re d’italia“, „San Martino" in „Maria
Pia“ naj obstreljujejo utrdbo Sv. Jurija, da ne
bi ta preprečila izkrcanja.

Po tem povelju se postavijo ladje v bojni
red in navale na Vis. Topovi zagrmijo s podvo¬
jeno silo in pošiljajo smrtonosne kroglje na otok.
Na viških utrdbah dvignejo takoj rdečo zastavo
in krepko odgovarjajo sovražnim topničarjem.

Oddelek, ki se je poizkusil izkrcati pred Ko-
mižo, je bil v ljuti borbi na suhem popolnoma
poražen in odbit. Grozni ogenj traja brez pre-
stanka v komižki in viški luki. V Visu trdnjava
Georg ne odgovarja in tudi danes strelja naj¬
hujše trdnjava Sv. Jurija.

Opoldne preneha boj, ob 4. uri popoldne
se pa še hujše ponovi. Borba je bila nad vse
ljuta, toda naši so se obdržali na svojem mestu.

*

* *

Dne 19. julija so hrvaške Špartanke hodile
po mestu, da izpirajo in obvežejo ranjencem
rane, da jih krepčajo z živežem in pijačo in
jim dajejo poguma k vztrajnosti. Skupina srčnih
mož je šla v izpraznjeno trdnjavo Georg in dvig¬
nila tam zastavo.

41

Pred večerom so prišle štiri italijanske ladje
v luko in od tod bombardirale Vis. Prizor je bil
vsled tega še strašnejši, ker so udarjale sedaj
kroglje naravnost med mestne hiše. Gospina ba¬
terija, ki je imela samo osem topov, začela je stre¬
ljati z vso močjo in hitrostjo na te ladje. Hud
ogenj je trajal celo uro, vzlic temu pa ni zadel
niti eden sovražnih strelov baterije, dočim niso
naši nikdar zastonj pomerili. Vsled tega so se
tri ladje umaknile iz luke koj v začetku, le „For-
midabile" je vztrajala na svojem mestu. Naši so
sedaj na „Formidabile“ namerili vse svoje topove
in tam dvakrat zaporedoma prestrelili konopec,
s kojim se dviga zastava. Sredi bojnega hrupa
so se čuli s sovražnih ladij klici: „Viva Lissa!“
Po celo uro trajajočem topničarskem boju je bilo
na „Formidabile“ šestdeset mrtvih in ranjenih ; kri
je tekla skozi vse ladjine odprtine v morje. Poleg
tega se je pa na ladji pokazal ogenj in sovraž¬
niku ni preostalo druzega, kot čim preje pobeg¬
niti. V tej stiski ni imel „Formidabile“ niti toliko
časa, da bi bil dvignil verige in sidro iz morja,
ampak pustil oboje hrabrim braniteljem Visa za
spomin na morskem dnu in pobegnil, da ne
utone ravno pred očmi oblegancev. — Pozneje
so te verige in sidro dvignili Avstrijci iz morja
in jih shranili kot drag spomin. —

Po brdu nad baterijo se je vnela vsled raz¬
beljenih krogelj zelena trava in gorela kakor
suho listje.

42

Zvečer so pravili vojaki Gospine baterije, da
jih je v boju podpirala neka nevidna moč. En
vojak, rodom Čeh, je bil trdno uverjen, da je
videl senco neke gospe, ki ga je bodrila, naj
nadalje strelja, in da je bila to blažena Gospa.
Ljudstvo je pa pravilo, da je pred cerkvijo na
Špilici stal človek v beli halji, ki je odklanjal z
rokama sovražne kroglje, in da je bil to sv. Vin¬
cencij, zaščitnik Visa.

Da je živa vera otočanov našla take nad¬
naravne vzroke, se skoro ni čuditi, če se uvažuje,
kako junaško in v resnici občudovalno so se
branili naši proti veliki premoči.

Po končanem boju je zaoril urnebesni „Hura“
in „Živio“ raz viških utrdb in se razlegal do
sovražnih ladij, ki so morale se osramočene
umakniti.

*

* *

Malokdo je ostal v mestu. Vse je pobegnilo
v gozde in na polje. Koliko muke so tu prestali
vsled strahu, groze, lakote in žeje, si ni možno
misliti.

Ta dan je umrla Antonu Bradanoviču mila
hčerka edinica, in ker ni bilo nikogar v mestu,
da bi jo bil nesel k pogrebu, je bil tužni starec
primoran nesti jo na lastnih rokah v grob.

V mestu je bilo nad štirideset hiš močno po¬
škodovanih ; ravno tako tudi cerkev sv. Jeronima.
Osobito so bile poškodovane hiše: Zanellova,

43

Jakševa na Kutu, Tomičeva, Biloševa, obe Bra-
danovičevi, Cetinejeva, Kargotičeva, pristaniški
urad in Dojmijeva hiša, v kateri je bila šola. V
luki so se potopile bracera 1 ) Jakoba Mužina,
trabakula Marijana Kargotiča in trabakula Ivana
Mamuta. Niti v mestu, niti na utrdbah ni bil ta
dan nikdo ubit, samo nekoliko vojakov je bilo
ranjenih.

Za časa kanonade je bil na hribčku Prismenu
težak Marko Brajčič, ko mu prileti pred noge
sovražna kroglja. Razbrskana zemlja in skalnati
odlomki mu odlete v oči in ga oslepč na mah.
Ker ni bilo nikogar poleg njega, priplazil se je
siromak ves v krvi po vseh štirih z velikim tru¬
dom do mestne bolnice.

Na italijanskih ladjah so obvezovali ponoči
ranjence in jih takoj odposlali v Jakin.

Tako je minil tudi drugi dan viškega oble¬
ganja s sijajno zmago Avstrijcev.

‘) Lahka trgovska ladja.

44

VI.

Vis prosi pomoči.  — Avstrijsko brodovje v Fa¬
zanu (Fusano.) — Viljem Tegetthof in njegov
odlok.  — Slovansko junaštvo.  — Vis, Fazan in
Dunaj.  — Vojno zborovanje.  — Oduševljenje
in odhod našega brodovja. — Urnobesni ,Živio'.
— Imena in opis avstrijskega brodovja. — Imena
poveljnikov.  — Trije oddelki.  — Potovanje.  —
Hrvaška pesem.  — Tisočkratni ,,Živio".  —
Grobni molk.

Dasiravno je bila podmorska žica, ki veže
Vis s suho zemljo, presekana, vendar se je po
bliskovo na vse kraje raznesla vest o obleganju
Visa.

Vis kliče na pomoč in hitro pomoč, drugače
bode preje ali pozneje prisiljen ukloniti se veliki
sovražni premoči. Naši vojaki so sklenili, da bi¬
jejo boj do zadnje kaplje krvi in se ne udajo,
tudi če jim zmanjka streljiva in hrane. Sprejeti
hočejo naposled boj na nož in le preko njihovih
mrtvih trupel bo sovražniku mogoče stopiti na Vis.

Čegava bode zmaga, je bilo kljubu hrabrosti
naših lahko uganiti. S svojo premočjo bi morali
Italijani na vsak način preje ali sleje osvojiti Vis
navzlic hrabremu odporu. Kdo naj torej reši Vis
nevarnosti, ki mu preti?... Edino desna roka
naše mornarice. Toda kdo bi se drznil zapreti
modernim italijanskim ladjam pot? Mar li avstrij¬
ska mornarica, ki se glede števila in konstrukcije

niti primerjati ne sme z italijansko. . . . Toda po¬
gum vstvarja čudo !

Avstrijsko brodovje leži v Fažanu blizo Pulja
v Istri. To brodovje je majhno po številu in ne
odgovarja več modernim zahtevam, toda moštvo
je pogumno kakor poveljnik podadmiral Viljem
Tegetthof. On je junak bistrega uma, junaškega
srca, poln rodoljubja in ponosa, mož, ki zna svoje
dobre lastnosti vcepiti v srca svojih podložnikov.

Viljem Tegetthof se je rodil dne 23. decembra
1827. leta v Mariboru na Štajerskem. Mornarsko
šolo je dovršil v Benetkah in dne 27. svečana
1848. leta stopil v avstrijsko vojno mornarico.
Že kot mladenič se je odlikoval s srčnostjo in
ukaželjnostjo, osobito se je rad učil raznih jezikov.
Radi dobrih svojih lastnosti se je prikupil takrat¬
nemu vrhovnemu poveljniku mornarice, nadvoj¬
vodi Maksimilijanu. Tegetthof se je vsled tega
jel vspenjati od stopinje do stopinje, od časti do
časti. Dne 13. julija 1854. leta so mu poverili ladjo
„Elisabeth“, pozneje pa parobrod „Taurus“, ki
je bil v Črnem morju. Za časa krimske vojske
se je odlikoval v Sulini, kjer je bila avstrijska
posadka.

Nadvojvoda Maksimilijan je Tegetthofu za¬
upal najtežja in najodgovornejša mesta, ki jih je
ta izvrševal na občo zadovoljnost in korist. Leta
1857. je potoval ob afrikanski obali in Rdečem
morju na odkriti arabski jadrnici, da prouči So-

kotur.

46

Radi svoje srčnosti je bil imenovan korvet-
nim kapitanom in poveljnikom 1. oddelka vojne
mornarice v Trstu. Po vojski 1. 1859. je spremljal
nadvojvodo Maksimilijana na potovanju po Bra¬
ziliji. L. 1860. je bi! povzdignjen v čast Regat¬
nega kapitana.

L. 1864. se je proslavil pri Helgolandu. Ta¬
krat je poveljeval fregati „Sch\varzenberg“. Na
ustje Elbe je postavil oddelek posebnega bro-
dovja, ki mu je sam zapovedoval. K svoji fregati
„Schwarzenberg“ pridruži še „Radetzky“, malo
topničarko „Seehund“, dve pruski topničarki
„BasiIisk“ in „Blitz“ ter doglasnik „Adler“. Dne
9. maja se spoprime z Danci pri Helgolandu. Po
dveurnem boju je bilo številno dansko brodovje
prisiljeno, da se umakne in beži pred malim
Tegetthofovim oddelkom. Dnč 10. maja so pri¬
znali Tegetthofu, da je premagal Dance, ki se
niso več prikazali. — Pod Heigolandom je bilo
odlikovanih veliko Dalmatincev. — Povpdom te
zmage je bilTegetthof imenovan kontreadmiralom
in odlikovan s križem reda žeiezne krone 11. r.

Ko je Tegetthof zaznal za nevarnost, ki preti
Visu od Italijanov, porodi se mu želja, da bi
smel Italijane zapoditi nazaj v njih vodovje. Ta¬
koj se obrne s prošnjo do cesarja, da bi smel
zapluti pred Vis. Vedel je dobro, koliko moč¬
nejši je sovražnik, toda tudi to je dobro vedel,
da ima mornarje, po kojih žilah teče slovanska
kri in ki se ne bojč nobene nevarnosti.

47

Če bi bil Tegetthof neodvisen, bil bi namah
odrinil s svojim brodovjem pred Vis in pregnal
sovražnika. Z nepopisljivo nestrpnostjo je čakal
odgovora z Dunaja. Na Dunaju so premišljevali,
ali bi pustili Tegetthofa pred Vis ali ne. Če bi
odšel Tegetthof iz Fažana, bilo bi sovražniku
lahko s svojo hitrostjo zapluti pred Pulj in Fažan,
si osvojiti ti dve točki in ž njima celo jadransko
morje.

Med Dunajem, Puljem, Fažanom in Visom,
oziroma Hvarom so se menjavale neprestano
brzojavke. V tem je pa sklical Tegetthof dnč
19. julija ob pol 11. uri dopoldne na svoji admi¬
ralski ladji vojno zborovanje, da da poveljnikom
ostalih ladij nadaljna povelja. Ob 3 /4l0. uro za¬
pove, da zanetijo vse ladje ogenj pri kotlih, dvig¬
nejo sidra in se pripravijo *na odhod. V tem je
pa prišla z Dunaja na Tegetthofa brzojavka:
»Stori, kar hočeš; samo ne hodi pred Vis, ker
se ni šaliti z italijanskim brodovjem."

Tegetthof je sedaj vedel, kar je hotel. Brzo
da še zadnja povelja in zaukaže pripraviti se.
Vsem so utripala srca od bojaželjnosti. Na vsakem
licu si bral odsev notranje zadovoljnosti. Med
mornarji je zavladalo tako veselje, kakor bi šli
na svatbo, ne pa v boj na globoko morje. Z ve¬
seljem jim da Tegetthoff povelje, da odrinejo.
Urnebesni „hura“ in »živio" zaorita do neba iz
junaških prs naših mornarjev. Poveljniku in pod¬
ložnim, očetu in sinu, vsem se je izpolnila vroča

48

želja, da se bodo v kratkem merili z Italijani. Ta
ne pomisli, da zapušča milo in ljubo družino,
oni se ne spominja več maternih solza, ki so ji
rosile lica, ko mu je dala zadnji poljub, sprem¬
ljajoč ga s svojim blagoslovom proti Pulju; tretji
pa več ne misli na svojo drago, ki mu je pripela
pred odhodom z belo roko šopek dišečih rož
na junaške prsi, da jih prinese po končani bitki
suhe nazaj. Na vse pozabi pravi junak, ki gre
pogumno v boj, samo da reši milo domovino
krutega sovražnika.

*

* *

Ponosno brodovje dvigne sidra iz fažanske
luke in se okiti z zastavami. Ladje odideje druga
za drugo iz luke sredi srčnih pozdravov in klicov
neštete množice ljudstva na obrežju, ki jim želi
srečnega povratka. Tegetthof je pa še ostal v
Fažanu, da obvesti Dunaj o odhodu brodovja.

Ob eni uri popoldne se ukrca na kapu Pro-
montore na admiralsko ladjo in pohiti za svojo
floto. Oklopnica „Kaiser‘‘ je dala med tem vsem
drugim ladjam povelje, da pozdravijo Tegetthofa
najprisrčnejše, čim jih doide. Ko jih Tegetthof
dohiti, bilo ni burnemu pozdravljanju ne konca
ne kraja.

Tu podamo popis avstrijskega brodovja, ki
ga naj cenjeni čitatelj sam primerjati izvoli glede
moči in števila z italijanskim.

49

Bitka pri Visu.

4

50

Poveljniki našega brodovja so bili:

51

Prvi pobočnik čolništva je bil {regatni ka¬
pitan Karol vitez Lindner, drugi pa korvetni ka¬
pitan Ferdinand Attlmayer.

Prvi kapitan na oklopnici „Erzh. Ferdinand
Max“ je bil baron pl. Spaun; pobočnik Tegett-
hofov pa prvi tenent baron Minutillo.

Ko je prišlo brodovje na odprto morje,
razdelilo se je na tri dele. Prvi del: oklopnice,
drugi fregate in tretji topn^arke. Prvemu od¬
delku je poveljeval podadmiral Tegetthof na
oklopnici „Erzh. Ferdinand Max“, ladjo samo pa
upravljal baron Sterneck,*) drugemu in tretjemu
pa Petz, na ladji Kaiser.

Ko je bilo vse brodovje tako razdeljeno,
pokazal se je na admiraljici znak „Vsa sila proti
Visu“. Godbe šo zaigrale cesarsko himno, ki jo
je spremljal iz tisoč grl „Hura!“ To je bilo ob
2. uri popoldne.

Po noči med 19. in 20. julijem je bilo mor¬
narjem zaukazano, da morajo bdeti in čuvati pri
topovih, da jih sovražnik ne zaloti nepripravljenih,
dasiravno je bilo vse v redu. Sumilo se je, da
jim bo sovražno brodovje zastopilo pot in jih
po noči napadlo. Izmed vseh naših mornarjev ni
bilo niti enega, ki ne bi bil želel, da se čim preje
pokaže sovražnik. Po noči se je razlegalo po

*) Daublesky de Sterneck Ehrenstein baron Maksi¬
milijan, ki je že tudi umrl, je bil za Tegetthofom povelj¬
nik avstrijske mornarice.

4 1

52

morju petje hrvaških mornarjev. Mnogo povelj¬
nikov se je pri tem spominjalo hrvaških slavnih
pradedov in njih junaštva. V tem plemenitem
poslu se je posebno odlikoval poveljnik Klint,
rodom Anglež.

Po noči je začel pihati jug, proti jutru pa
burja, kar je brodovje sicer nekoliko oviralo,
vendar pa so nadaljevali svojo pot.

Okoli 7, ure zjutraj so zagledali naši mor¬
narji viški otok, ki je bil zavit v meglo in dež.

Ob 9. uri se razvedri nebo, megle se raz-
prše in glej! tu je sovražno brodovje. Junaško
vzdrhti srce pri tem prizoru vsakomur. Ogljuš-
Ijive bojne trobente zatopi tisočeri „Živio!“

„Ko smo zagledali sovražno brodovje", —
tako je pripovedoval nek mornar — „pretresel
je zrak gromoviti „Živio“ iz junaških prsij naših

Dalmatincev: „Živio cesarju in domovini!"-

potem pa je nastal grobni molk in tišina, kakor
veter, ki se poleže pred groznim nalivom."


53

VII.

Sovražnik se hoče izkrcati. — Dalmatinski ribiči
in ribiški čolni.  — Položaj sovražnega bro-
dovja.  —- Položaj avstrijskega brodovja.  — Cas
se je približal.  — Bojni znak.  —- Urnebesni
,,hura“. — Ogenj!  — Boj. — Oklopnica Erz-
herzog Ferdinand Max.  — Re d’ Italia tone. —
Jok in klici na pomoč.  — Junaštvo ,,Kaiser-
jevo“.  — Junak med junaki. — Paiestro.  — Umi¬
kanje.  — Grozen prizor. — Obče veselje.  —
Brodovje pluje v Vis. — Slavlje in radost.  —
Prebivalci.  — Tegetthofova zahvala mornarici.
— Proti Jakimu.  — Po morju. — Tegetthof
brzojavi cesarju. — Ljudsko slavlje. — ,,Affon-
datore. “

Dne 20. julija rano zjutraj pride Italijanom
na pomoč še parobrod Piemonte z moštvom.
Persano je vnovič zaukazal Albiniju, da se mora
za vsako ceno izkrcati na suho, oklopnici Terri-
bile in Varese pa je poslal nad komižke utrdbe.
Albini je poskusil svojo srečo najpreje pri Ro-
gačiču, potem pa pod Gradcem pri Oključni.
Naši so ga pa obakrat sijajno odbili. Italijanski
častniki so s samokresi in golimi sabljami silili
moštvo, da se izkrca, njihov kruti trud pa je bi!
brezuspešen.

Sovražne oklopnice so med tem križarile
nekaj kilometrov severno od Visa, ko jim na¬
znani parobrod „Esploratore“, da se bližajo
„da!matinski ribiči" s svojimi »ribiškimi čolni".
(Tako so prekrstili Italijani našo mornarico.)

54

Takoj po tem obvestilu se postavi sovražno
brodovje v bojni red v podobi polkroga na raz¬
daljo 15 km  na severni strani otoka Visa proti
Oključni.

Rekel bi, da to niso bojne ladje, ampak mor¬
ske pošasti, ki so razprostrle svoje grabežne
kremplje, da ž njimi objamejo in pograbijo svoj
plen. Polkrog so stvorile sledeče ladje : Principe
Carignano, Castelfidardo, Ancona, Re d’ Italia,
Palestro, San Martino, Re di Portogallo, Maria
Pia, Varese in Affondatore. Poslednja ladja se je
postavila izven polkroga. Polkrog je bil obrnjen
proti severo-zapadu. Na levo stran polkroga je
postavil Persano sledeče ladje: Duca di Genova,
Carlo Alberto, Vittorio Emanuele , Garibaldi,
Principe Umberto, Gaeta, Maria Adelaide, San
Giovanni; tem fregatam se je pa še pridružilo
nekaj topničark in parobrodov na kolesa. Skupno
število ladij: 33. Formidabile se ni mogla ude¬
ležiti boja, Terribile pa ni bila pripravljena.

Naše brodovje se približa sovražniku s se-
vero-zapada in to baš proti polkrogu. Razdelilo
se je v tri kljunaste vrste, ki so sledile druga
drugi. V prvi vrsti so bile sledeče ladje: Erz-
herzog Ferdinand Max, Prinz Eugen, Drache,
Don Juan d’ Austria, Ffabsburg, Salamander in
Kaiser Max s parobrodom Stadium ob boku;
druga vrsta: Elisabeth, Kaiser, Novara, Adria,
Erzh. Friedrich, Radetzky, Donau in Schwarzen-

55

berg, tretja vrsta pa : Greif,
Hum, Seehund, Dalmata,
Hofer in Krka, skupaj 27

/

|

Streiter, Vali, Velebit,
Rekk; Narenta, Andreas
ladij.

Sovražnik je bil v sladki nadi, da v desetih
minutah popolnoma razkropi in razbije našo
mornarico. On je močnejši po številu in kako¬
vosti. On ima deset oklopnic in strašni »Affon-
datore“, naši pa komaj sedem slabih. On ima to¬
pove, ki mečejo 150 kg  težke }  kroglje, naš naj¬
večji top pa komaj 20 kg.  On ima vse novo in
moderno, naši pa zastarelo in;’zdkrpano. Toda
nekaj imajo naši, česar sovražnik ne premore in
to je: »dalmatinske ribiče" in slovansko hrabrost.*)

Pred začetkom grozne bitke premesti se itali¬
janski admiral z oklopnice „Re d’ jtalia„ na »Affon-
datore". Da bi Tegetthof ne zapazil te zvijače,
pustil je na „Re d’ Italia“ admiralsko zastavo. Naši
so pozneje to opazili z daljnogledom. Ta zvijača
je pa bila na škodo Italijanorft samim, kajti po¬
velja so se dajala z „Affondatore“, a nobena ladja
ni odgovarjala, ker Italijani sami niso vedeli, da
se je Persano preselil na „Affondatore“.

»Italijanske ladje so se“, tako piše nek naš
mornar, »pomikale proti nam in naš začele okle¬
pati, mi smo pri tem željno čakali spopada, a

*) Na naših ladjah bila je vččina Hrvatov; krmilarji,
ki so v boju odločilnega poniena, so bili izključno sami
Dalmatinci.

Položaj brodovja v začetku boja.

s  i

UJ a
_ b/)

.2 o

J-TS

= a
< o


„<!

OJ jv

W

O  «

»Z

X  „

V) a

5 "S

» rt

n?a

HflZIAip BA3fl»;oqi>l

58

ostali smo pri vsem tem popolnoma hladnokrvni.
Videč, da se vsak čas spoprimemo s sovragom,
spreletavala nas je ona bojevita pohlepnost strast¬
nega lovca pri lovu na medveda!

Sedaj se je približal čas slave ali sramote,
čas življenja ali smrti! Grozni so ti trenotki, a
dolgi kakor dan po letu. Šteješ minute in sekunde,
kdaj se udariš: a ti sf v cvetu mladosti. Doma te
čakajo oče, mati, sestra in brat, toda prva naša
dolžnost je domovina. Vsakdo zre srpo v so¬
vražnika in pazi na povelje Tegetthofovo, ki
stopa prvi v boj. Vsakdo je na svojem mestu,
vsakdo pričakuje groznega trenotka. Topničarji
so pri ogromnih topovih, topovi pa nabasani s
smodnikom in krogljami“.

❖

Sovražnika sta se bližala drug drugemu, da
se pozdravita z ubojitim peklenskim ognjem in
orožjem in da drug drugega potopita na dno
morja v najglobokejši človeški grob.

Naenkrat se pokaže na naši admiraljici znak:
Navalite na sovražnika in podušite ga! V istem
hipu zaori do oblakov „Hura“, bojne troblje za¬
trobijo, glasbe zaigrajo in jarbole se okitijo s
krvavo zastavo: Ogenj! — tisoč topov zagrmi
naenkrat, morje in kopno se zazibljeta, ribe v
morju kakor ptice v zraku in živali na suhem
se skrijejo pred človekom, ki v svoji grozovi¬
tosti prekosi celo divjo zver.

59

Bilo je to v petek, dne 20. julija 1866 ob
10. uri 50 minut dopoldne. Sinje morje do sedaj
še ni videlo sličnega prizora in groze. Vse seje
spremenilo v ogenj, živi plamen, gosti dim in
trajni potres. Rekel bi, da se nebeški obok podira
in pada, zemlja pa se ruši in pogreza v ne¬
skončno globino.

Poprej mirno morje se razburi, solnce se
skrije, da ne gleda bratomorstva, iz oblakov pa
padajo težke solzne kaplje na prelito človeško kri.

Vsaka ladja išče.svoje nasprotnice, in ko jo
ugleda, zakadi se po bliskovo vanjo, ne meneč
se za to, da je'sovražnica močnejša in da odbije
napadalko z lahkoto in potopi.

Nikdar popreje se ni bojevala tolika člove¬
ška moč na morju in človeško oko nikdar ni
videlo strašnejše slike. To je prva pomorska bitka
na oklopnice. Tu je 60 ladij z močjo 20.000 konj¬
skih sil, okoli 1100 topov in 20.000 ljudij z 20.000
puškami in ravno toliko sabljami in samokresi.

»Kroglje lete z desne in leve“, tako piše neki
sobojevnik, „z vseh strani leti na nas železna
toča. Dim, ogenj, udarci, vpitje poveljnikov, stre¬
ljanje pušk, gromenje topov, šumenje valov, jok
in stok ranjencev in potapljajočih, škripanje in
pokanje jarbol, vse to ti trga in gluši ušesa, dim
zastre očesu vid, sovražne ladje se pomešajo med
naše in naše med sovražne, poleg tega pa tekanje,
prerivanje med moštvom tako, da tega ni mo¬
goče popisati. Z jedno besedo: kaos ali zamo-

60

tana gruča, koje rešitev ti je zagonetr>:iša nego
ona bajeslovnega gordijskega vozla. Borba je
ljuta in krvava: naši Dalmatinci se bore kakor
levi.“ -

Nepopisni so v resnici taki trenotki. Kaj je
bitka na suhem v primeri z morsko? jezdec ali
pešec na suhem si v begu ali hitri kretnji reši
življenje, dočim je to na morju nemogoče; če
je ladja prevrtana od kroglje, bruha voda skozi
špranjo v notranje prostore in potopi se, ž njo
pa tudi vse, kar je živega in neživega, premič¬
nega in nepremičnega, vse pogoltajo nenasitni
morski valovi, ki ne puščajo za seboj nikakega
sledu.

Kdor je imel pogum, da je s kopnega gledal
to grozno pomorsko bitko, ni itak druzega videl,
kot samo veliko množino ladij, ki je bila zastrta
v nepredoren dim, iz katerega so švigale ognjene
topove strele. Vsled groznega in neprestanega
streljanja so se bližnji otoki tako tresli in majali,
da so se morali srčni gledalci prijemati za debla
in veje, da niso popadali na tla. Prebivalci Visa,
Hvara, Brača, Solte in Korčule so se upravičeno
bali, da se ne pogreznejo v morje. Grom naših
topov je nadvladal ves drugi hrup. Streljanje je
bilo slišati do Zadra.

Ladje so med bitko izgubile svoj prvotni
položaj, ker je vsakdo gledal le na to, da ob¬
streljuje nasprotnika od vseh stranij. Naše ladje
so bile črno barvane, italijanske pa pepelkasto-

61

sivo, in le temu se je zahvaliti, da so naši v
gostem dimu zamogli sovražnika razločevati.

Naši topničarji so, kakor viški na suhem,
pokazali, da daleč nadkriljujejo italijansko top¬
ništvo.

Koliko mater je, zaznavši, da je njen sin v
boju, dvigalo roke proti nebu, proseč Boga milosti
za sina, da ga obvaruje pogibelnih sovražnih
krogelj in da da zmago našemu orožju. Niti jedne
hiše v celi Dalmaciji takrat ni bilo, ki ne bi imela
v bitki očeta, sina, brata ali sploh kakega so¬
rodnika. Marsikako dekle se je, začuvši streljanje,
treslo in zdihovalo k nebu za rešitev dragega
zaročenca. Gotovo je ni bilo takrat dežele na
svetu, ki bi toliko premolila in prejokala, kot
ravno Dalmacija.

Po bližnjih mestih je šlo na stotine ljudstva
v cerkve, od koder so šli bosonogi in golo¬
glavi za procesijo in molili, naj Vsemogočni reši
naše lepo hrvatsko primorje sovražnih rok. Drugi
so šli na vrh gore, da bi tam bližje neba izpro¬
sili zmago našemu orožju.

Ogljušljivo gromenje trajalo je med tem ne¬
prenehoma. Viljem Tegetthof je stal na svojem
mestu nepremično kakor kip. Tudi če bi bilo
tisoč topov namerjenih proti njemu, ne bi se bil
umaknil s svojega tako odgovornega mesta. S
svoje admiraljice, ki je bila najbolj izpostavljena
sovražnemu ognju, dajal je točna, trezno-premiš-
ljena in sigurna povelja svojim junakom, ki so

62

se po vzgledu Tegetthofovem borili kot špar-
tanski levi. Pokazali so jasno, da teče po njih
žilah slovanska kri, da so vredni sinovi Nikolaja
Zrinjskega in Miloša Obilica.

Sredi živega ognja so obstreljavali naši naj¬
huje močnega Re d’ Italia, posebno admiraljica
Erzh. Ferdinand Maks ga je brez odduška po¬
zdravljala s krogljami. Videč opasni položaj Re
d’ Italija, prihiti mu Palestro v pomoč, a slabo je
naletel. Naše oklopnice so ga tako pobile, da je
moral takoj zapustiti bojišče, ker je začelo na
njem goreti. San Martino se je boril z Don Jua¬
nom, pozneje pa s Kaiser Maxom. Ostale itali¬
janske ladje, ki so bile z večine železne, so se
bojevale z našimi izključno lesenimi fregatami.
Vzlic temu pa glej čudarhiaš mehki les uničeval
je sovražno trdo železo. Erzh. Ferdinand Max je
najpreje pognal neko sovražno ladjo v beg, po¬
tem pa dvakrat zaporedoma naskočil Re d’ Italia,
da ga uduši. Naposled zaukaže junaški podad-
miral poveljniku svoje ladje Sternecku, da udari
z vso silo parostroja s kljunom v Re d’ Italia.
Ferdinand Max nameri tretjič svoj ostri kljun v
drob sovražne ladije in kakor strela se zabode
v levi bok ogromne in nepremagljive sovražne
oklopnice. Udarec je bil strašen. Na naši admi-
raljici ni ostal nikdo na nogah pri tem sunku.
Re d’ Italia, ponosni Re d’ Italia začne presekan
toniti. Železni bodež preparal mu je 2 ra debel
lesen trebuh, ki je bil okovan s 55 cm  debelim

63

železnim oklepom in mu razbil površino 16 m 2
(kvadratnih metrov). Veličasten je bil ta prizor
za naše, a tužen za Italijane. Potapljajoči se ita¬
lijanski mornarji so prosili naših iz valov pomoči:
»Rešite nas, rešite nas!"

Dva naših mornarjev sta skočila na sovražno
ladjo, da ugrabita zastavo, toda italijanski častnik
M. Razeti je spoznal njiju nakano, snel brzo za¬
stavo in skočil ž njo v morje.*) Nepremagljivi
Re d’ Italia se zaguglje kakor gorostasen pijanec
najprej na desno, potem na levo in nato utone
kakor gora sredi razburkanega morja med groz¬
nim zdihovanjem in ječanjem utopljencev in med
gromovitimi „hura“ klici naših junakov, v neiz¬
merno globočino morskega nenasitnega dna. Med
utopljenci so se slišali tudi zamolkli klici: Viva
1’Italia! (Živela Italija.) Naši bi bili rešili vsaj del
moštva nesrečne ladje, a napad z vseh stranij
je prekinil nadaljno pomoč.

Poveljnik Re d’ Italia je bil kapitan knez
Emilij Faa di Brunno. Ko je videl, da tone njegov
brod, je izvlekel nekaj iz nedrija—Bog ve kako
drag spomin ! — in vrgel v morje, potem izvleče
samokres, si ga nameri v možgane in zakliče:
»Poveljnik tone s svojo ladjo."

Z Re d’ Italia je utonilo nad 560 ljudij in
mnogo uglednih in odličnih mož, kajti na tej

*) Ko je nastal po vojski mir, izvedel je Tegetthof,
da ta junak še živi; napiše mu torej lastnoročno pismo
polno laskave pohvale in mu pošlje taisto v Italijo.

64

ladji so bili vsi oni, ki bi imeli vladati nad za¬
vzeto Dalmacijo. Utonili so tudi: višji zdravnik
Verde, pisatelj, zastopnik in vladni svetnik Peter
Karol Boggio, namestnik Melansena, komisar vitez
Pagano, slavni slikar Caffi; uradniki: Negri, Ivan¬
čič, Chosi, mnogo drugih odličnjakov in Persa-
novih tesnih prijateljev. Malo se jih je rešilo, ker
je potonitev ladje tako razburila morje, da so
potegnili vrtinci in valovi vse za seboj. Z ladjo
je utonila tudi vojna blagajna, v kateri je bilo
več milijonov lir v zlatu!

Italijani so med tem naskakovali oklopnico
„Kaiser“, ker so mislili, da je na njej Tegetthoff.
Najprej se zapraši vanj Re di Portogallo in ga
poškoduje, nato so navalile nanj štiri oklopnice,
mu zlomile jambor, dimnik, bompres, ubile 24
in ranile okoli 80 mož. Ko je videl poveljnik
Petz, da je pogin neizogiben, zapove moštvu,
da poleže, topničarjem pa da ustrele naenkrat
vse baterije: sedemindevetdeset topov! V resnici
človeško uho še ni slišalo kaj takega. Visoko
ozračje se zamaje in pretrese, morje se zagrne
kakor nikoli popreje, silni grom pa je odmeval
več minut! Mornarjem na „Kaiserju“ udari kri
skozi nos in ušesa. Očividec bi bil rekel, da se
je Kaiser razletel na tisoč komadov. Zgodilo se je
pa drugače: dočim beže sovražnice izpred njega ra¬
njene in razbite na vse kraje, stopa on zmagovalno
in ponosno v viško luko, okinčan z največjo
zastavo in spremljan od tisočerih „živio“-klicev.

65

V tej gonji se je približal goreči »Palestro"
k »Ferd. Maxu“. Tedaj pa skoči junak Nikolaj
Karkovič iz Hvara kakor strela na sovražni brod,
strga tam zastavo in jo z burnim »Živio" prinese

T pcrotthrifii


vek in žival, morje in kopno. oovrazniK je spo-
znal junaštvo »dalmatinskih ribičev" in se začel
pomikati proti zapadu, kljub svoji veliki premoči.

Dočim je pobegnilo italijansko brodovje proti
Italiji, se je začelo naše pomikati v viško luko.
Sedaj prične Tegetthof odkrite glave moliti za
padle brate: vse je snelo čepice in za njim mo¬
lilo, po morski površini pa se je razlegala žalo-
stinka mornarske godbe kakor umirajoči „Z Bo¬
gom" dragih bratov. Na morju se prikaže v tem
hipu grozna slika. Nesrečni Palestro začel je z
vso silo goreti, da ga je bilo videti kakor blju¬
vajoči ognjenik. Naenkrat se pretreseta morje in
ozračje in Palestro z 250 možmi zleti v zrak.
Ogenj je dosegel smodnišnico na Palestru in po¬
vzročil katastrofo. „Governolo“ in „lndipendenza“
sta prišla k »Palestru" še pred katastrofo, hoteč
rešiti moštvo. Kapitan pa je z žarko besedo pri¬
držal na krovu moštvo in odklonil vsako pomoč

Bitka pri Visu. 5

66

rekši, da je nečastno za mornarja, zapustiti ladjo
in da mora poveljnik z moštvom deliti srečo in
nesrečo ladje. Malo časa pred nesrečo so se
čuli s „Palestra“ še klici: „Viva il re! Viva 1’Ita-
lia!“ (Živio kralj! Živela Italija!)

Tako žalostna usoda Palestra zapečati grozno
bitko, kakršne še niso videle morske pene.

*

* *

Kakor je bila bitka nepopisljivo huda, tako
nepopisljivo je bilo po bitki veselje. Sladka za¬
vest izpolnjene dolžnosti ze poraja v srcu na¬
šega mornarja; pozabljeno je vse prestano hudo
in gorje. Nebo se zopet zvedri in prikaže zlato
solnce v svoji dijamantni opravi, da obseva ju¬
naško avstrijsko mornarico, ki stopa lahnim ko¬
rakom v viško luko sredi gromornih klicov
„Hura“ in sredi splošnega veselja. Erzherzog
Ferdinand Max, ki je bil v boju vedno prvi, stopa
sedaj zadnji. Zastave pozdravov in zmage se vi¬
jejo sedaj ondi, kjer so malo minut poprej vi¬
seli znaki smrti in pogube. Glasbe svirajo nai-
lepše koračnice in poskočnice.

Diven je bil prizor, ko so se pomikale naše
ladje v luko. Streljanje z vseh utrdb in „živio“-
klici so pozdravljali prihajajoče junake, osobito
pa Tegetthofa, ki je bil do solz ginjen.

Prebivalci pozabljajo na prestani strah in za¬
puščajo kolibe in skrivališča. Moški in ženske,
staro in mlado, vse drvi v Vis. Med streljanjem

67

topov, možnarjev in pušk, med zvonjenjem in
srčnimi sprejemi pozdravljajo tudi oni z belimi
robci in zastavami slavodobitne naše ladje, ki so
se ravnokar usidrale v krasni viški luki. Drug
drugemu čestita, vsakomur utripa srce veselja in
mnogim rose oči zbog radosti. Oče objema sina,
sin očeta, mati pritiska strastno svoje dete na srce,
hči pa se oklepa matere; vse se objema in po-
ljubuje.

Deklice spletajo vence in trgajo rože, da
pospo ž njimi prve junake, ki stopijo na suho.
Redovniki odpirajo cerkve in med prižiganjem
dišečega kadila pojo slavo Gospodu vojsknih
trum.

Tudi v Komiži in po bližnjih otokih zavlada
nepopisno veselje. Hiše in cerkve se okitijo z
zastavami, pobožno ljudstvo pa hiti v božji hram,
da se tam Bogu zahvali za slavno zmago.

Ganljiv je bil trenotek, ko je dvignil Tegett-
hof v viški luki zbranim ladjam s svoje admi-
raljice znak (signal); Hvala vam, bratje, ki ste se
proslavili! — Nikdar še ni bilo slišati jačjega
„Živio“ nego takrat. Še celo ranjenci so ob tej
priliki dvigali svoje slabotne roke velikemu ju¬
naku v pozdrav.

*

* *

Do pozne noči se je videlo s Huma so¬
vražno brodovje, ki se je sramotno bližalo Ja-
kinu, od koder je pred štirimi dnevi odšlo oholo
in ponosno.

68

Edina „Stella d’ Italia“ je ostala v našem morju,
da išče in rešuje utopljence. V resnici jih je nekaj
rešila, ki so se čvrsto držali kosov polomljenih
jarbol, desk izgorelega Palestra in drugih ostankov
strašne katastrofe. Tudi naši dve ladji Dalmata in
Elisabeth sta iskali celo noč utopljencev in jih
tudi nekaj rešili.

Tegetthof je mislil, da se sovražnik povrne
in zato odredil, da pod kotli ne smejo pogasiti
ognja in poškodbe čim preje popraviti, da bodejo
ladje drugo jutro zopet pripravljene za boj.

Mrtve so pa prenesli z veliko častjo v cerkev
sv. Jeronima, da se jih drugi dan svečano pokoplje.

*

* *

Istega večera je poslal Tegetthof po paro-
brodu „Stadium“ v Spljet brzojavko na cesarja
na Dunaju.

To brzojavko, kakor tudi pozneje nekateri
izvirne spise, priobčimo doslovno, da zadobi ce¬
njeni bralec pravo in jasno sliko tega znameni¬
tega boja.

Vis, 20. julija 1866.

Poveljnik avstrijskega brodovja, kontre-
admiral baron Tegetthof, Njega Veli¬
čanstvu Cesarju na Dunaju.

,,Zjutraj sem zadel pod Visom sovražno bro-
dovje. Imelo je 32 ladij, med njimi  » Affondatore u
in enajst oklopnic.

69

Med bojem udari Erzherzog Ferdinand Max
na sovražno oklopnico in jo potopi. Druga je
zletela v zrak.

Štiri oklopnice so obkrožile vašelj  » Kaiser «.
Ta pa odbije vse štiri.  » Kaiser«je pri tem izgubil
dimnik, jambor in bompres ter ima 22 mrtvih in
82 ranjencev. Mrtvi so tudi kapitan vašlja Henrik
pl. Klint, Friderik baron Moll in alfijer fregate
Robert Proch. Težko ranjeni so: tenenta vašlja
Josip Frank in Fran baron Minutello; alfijera
pl. Hugo Pogatschnigg in Ferdinand Hebardt.
Lahko ranjeni: kapitan pl. Karol Kern; tenenta
pl. Julij Steiskal, Erman baron Spaun in kadeti
mornarice: In. Mader, Vid Sambucchi, Edvard
Hanslik, Avgust Siiss in Hlaschek.

Komodor Petz ima lahko rano na obrazu.

Od moštva  — brez Kaiserja — je 10 mrtvih
in 42 težko ranjenih. Rane so prizadete največ
vsled puškinih strelov in samokresov.

Poškodbe so razun na Kaiserju neznatne.
Sovražne kroglje so prevrtale topničarke. Brodovje
je popolnoma sposobno za boj. Moštvo je naj¬
boljše volje.

Po dveurni bitki smo porazili sovražnika in
osvobodili Vis.

Včeraj so štiri sovražne oklopnice naskočile
viško luko, toda baterije s suhega so jih pognale
v beg.

70

Ker so streljale oklopnice na Lloydov paro-
brod> Egitto « , spustil ga je poveljnik ten.pl. Stretti
v morje in ga tako rešil.

Posadka je odločno odbila tri izkrcanja pri
Ko miži . «

*

* *

Tako se je raznesla bliskoma po celem svetu
vest o slavni zmagi junaških naših mornarjev nad
silnimi Italijani. Junaškemu vodji in njegovemu
moštvu so povsodi prirejali burne ovacije. Po
celi Dalmaciji so se vršile ljudske veselice in
slavnosti.

Med tem stopa pobiti Persano v Italijo, ki
je presenečena vsled grozne resnice. Ko je sto¬
pilo brodovje v jakinsko luko, kjer ga je čakalo
ogorčeno in razjarjeno ljudstvo ; Affondatore, ki
je bil sam dovolj močan, da vse naše ladje po¬
topi, utone sramotno sredi mestne luke. Italijani
si zakrijejo oči, da ne vidijo te sramote, nesreč¬
nega Persana sprejmo pa na nečuven način z
vsakovrstnimi psovkami in zasramovanjem.

Tako gine strahopetnost pred junaštvom!

71

Vlil.

Mrtvi vojaki na ladjah. — Ranjenci na ladjah.
Mrtvi vojaki na kopnem.

Evo imena slavnih mučenikov viškega boja;
imena ki so vsekana v drag kamen in napisana
z zlatimi črkami v zgodovini viške slave.
Mornarica.

72

Tu navedemo imena onih junakov, ki so bili v
tem boju ranjeni:

73

74

75

Skupna izguba mornarice: 32 mrtvih, 49 težko
in 83 lahko ranjenih. Skupaj 164 mož.

Posadka.

Skupna izguba: 24 mrtvih; 1 smrtno ranjen
(Ivan Schuss iz Češkega, ki je umrl dne 22. julija
1866); dva častnika in 68 mož pa lahko ranjenih.
Skupaj 95 mož.

* Kakor drugi slovanski narodi, bili so tudi Slovenci
v tem boju zastopani, ki so se istotako hrabro borili in
bili odlikovani.

76

Ostanki junakov, ki so jih našli v bateriji
Schmidt, shranjeni so na angleškem grobišču,
blizo zapaljene smodnišnice, na poluotoku Su-
čurju.

IX.

Pogreb padlih junakov.  — Tegetthofovo povi¬
šanje.  — Veselje in čestitke. — Slovani so levi.
— Tegetthof se pismeno zahvali mornarici. —
Odhod brodovja. — Ljudje in razni predmeti
rešeni iz valov.  — Pisma K- Boggija. — Najdene
kroglje in nesreče.  — Dalmatinski namestnik
deli nagrade v Visu. — Hvala viškemu ljudstvu.
Namestnik v Komižl.

Napočil je 21. julij. Dan poprej je bilo vse
v veselju, danes pa marsikdo plaka na grobu padlih.
Tu leži mladost v cvetju, to so sinovi, na katere
so njih očetje stavili vso nado in up; zaman pri¬
čakujejo roditelji njih vrnitve iz boja. In ti dekle,
ki si pripravila šopek dišečih rož, da ž njimi
okrasiš prsi vrnivšega se zaročenca, položi venec
na grob, kamor polože njega. Danes spuste v
rahlo viško zemljo trupla onih, kojih spomin
bode živel, dokler bodo srebrni morski valovi
obdajali viški otok.

Z vseh ladij so prišli na suho častniki, moštvo
in Tegetthoff s spremstvom. Vsi stopajo na Pri-
rovo, za njimi pa meščani, da se tudi oni udeleže

77

pogreba. Tisoč in tisoč vojakov stoji v vrstah od
cerkve sv. Jeronima pa do pokopališča. Cerkev
sv. Jeronima je zavita v črno sukno. Sredi cerkve
stoji 17 rakev, v katerih so shranjena trupla mrtvih
mornarjev. Na vsaki rakvi je cesarska zastava in
lavorov venec.

Po svečanih molitvah in obredu napoti se
sprevod na pokopališče. Dragocene rakve nosijo
vojaki, ob straneh pa jih spremljajo častniki. Sedem
godb igražalostinke,zvonovipojopovseh cerkvah,
na vseh 27 vojnih ladjah se pa v znamenje spo¬
štovanja do padlih razobesijo cesarske zastave in
v zadnji pozdrav ustrele iz vseh topov. Vsakdo
je žalostno ginjen pri tem prizoru, a Tegetthofu,
ki stopa prvi za rakvami, kapajo solze na lice in
obleko.

Ko so spustili rakve in ž njimi drage ostanke
nepozabnih junakov v črni grob, kjer bodo odslej
rastle viške palme in njih kosti škropile pene
jadranskega morja, vzdihne marsikdo po tihem:
Z Bogom, verni tovarši, z Bogom junaki! Lahka
vam zemlja na viškem otoku, a večni vam spomin .
v naših srcih in srcih potor^^l

. * . v MENGŠU

Ko se je na Prirovu vršil ta ganljivi in svečani
obred, pripeljelje se v Vis na parobrodu Venezia
namestniški tajnik knez Bonda. Takoj se izkrca
in pridruži sprevodu na Prirovem. Ko je duhovnik
izrekel zadnji „amen“, približa se k Tegetthofu,

73

ga pozdravi v vladinem imenu in vroči radostno
brzojavko, s katero ga cesar imenuje vice-admi¬
ralom mornarice, to je, poviša ga v najvišjo on-
dašnjo vojaško čast.

Malo poznejo dvignejo na vseh ladjah sve-
čanostne zastave in znake, topovi zagrme, nato
pa zaori iz tisoč grl srčni „Živio Tegetthof!" in
„Živio cesar, ki ga je odlikoval!"

Tegetthof je od vseh strani prejel iskrenih
in toplih čestitk. Ko mu čestita tudi viški načelnik,
spregovori Tegetthof te-le pomenljive besede:
„Lahko je zmagati z vašimi slovanskimi levi."
Nato je izdal na svojo mornarico sledeče povelje :

. Viljem pl. Tegetthof, kontreadmiral.

Viška luka, 21. julija 1866.

Že včeraj sem se mornarici z znaki zahvalil za
hrabro obnašanje v boju, kar bode z zlatimi črkami
zapisano v zgodovini naše mornarice.

Pred nami je bil močen sovražnik, toda z ju¬
naškim in složnim izvrševanjem dolžnosti povelj¬
nikov, častnikov in moštva, osvobodili smo že ob¬
koljeni viški otok in prisilili sovražnika, da zapusti
z velikimi izgubami za sedaj naše morje. Lahko
smo ponosni na včerajšnji dan; če pa se s sovraž¬
nikom zopet spoprimemo, borili se bodemo z uver-
jenjem, da njegovo premoč v številu ladij, v moči
in kakovosti topov izjednači hrabrost avstrijskih
mornarjev.

79

Dasiravno moramo čakati na poročila poje-
dinih ladij, da ocenim znamenita in zaslužna dela
in jih pozneje predložim Presvetlemu v odobrenje,
mislim, da mi je dolžnost in da s tem pogodim
misli cele mornarice, če takoj pohvalim komodora
Petza in jregatnega kapitana barona Sternecka kot
junaka nad junaki.

Imena naših bojnih tovarišev, ki so z življenjem
plačali Najvišje priznanje, ostanejo globoko zapi¬
sana v naših hvaležnih srcih!

Hura cesarju! Tegetthof, l. r.

Dodatek:

S čuvstvom žive hvaležnosti radi prejetega in
nezasluženega dokaza Najvišje milosti in z uver-
jenjem, da sem dolžan to storiti vsled odličnega
poguma poveljnikov, častnikov , kadetov in moštva,
priobčim sledečo brzojavko:

Cesar vice-admiralu Tegetthofu v Visu.

»Jaz Vas imenujem viceadmiralom. Moja za¬
hvala častnikom in moštvu junaškega mojega bro-
dovja.  — Čakam na predlog za odlikovanja .«

*

* *

Ob 8. uri zvečer je odšlo brodovje iz viške
luke proti Fažanu. Na bregu ga je pozdravljalo
v slovo prebivalstvo celega otoka. Ko so dospeli
v Fažan, sprejeti so bili z nepopisljivim veseljem
in navdušenjem.

*

* *

80

Dne 21. julija priplavalo je do Oključne 13 ita¬
lijanskih ponesrečencev Re d’ ltalia. Borili so se
s smrtjo več ur v morskih valovih in končno
dosegli kopno. Oključani so jim dali nekaj obleke
in jih tako na pol gole, sestradane in izmučene
do smrti, poslali v Vis. Tam so jih sprejeli kot
svoje brate in z ostalimi oddali na odrejeno mesto.

Istega dne so potegnili Komižani iz morja
več stvarij, ki so pripadale sovražniku. Med temi
predmeti našli so pištole, knjige, žlice in vilice s
kraljevim grbom, skrinjo, v kateri je bil arhiv ita¬
lijanskega brodovja s službenimi spisi Persana,
kralja in ministra. Neki častnik je vlovil kapo
Komend. D’ Amico. Razun tega so potegnili na
suho tudi veliko ladjo za izkrcavanje, v katero bi
šlo nad 350 ljudi, in dve okusno izdelani ladjici,
od kojih je jedna pripadala Re d’ ltalia. Našli so
tudi mnogo zlomljenih ladjinih delov.

Med najzanimivejše stvari pa spada majhen
zaboj s pismi, ki jih je pisal Karol Boggio*) z
nesrečnega Re d’ ltalia svoji ženi, prijateljem in
ministru Depretisu. Tu jih navedemo doslovno,
ker so v resnici zanimiva. Nekatere besede so
nečitljive, ker je morska voda prodrla v zaklop-
nico in namočila papir.

*) Boggio je bil rojen v Turinu 1. 1827. Bil je doktor
prava in profesor na vseučilišču v Bologni, kjer so mu
njegovi učenci postavili spominsko ploščo. Napisal je veliko
zgodovinsko - političnih knjig in si kot publicist pridobil
veliko slavo. Bil je poslan z brodovjem, da bi vladal kot
začasni namestnik nad osvojeno Dalmacijo. — Vsa najdena
pisma so dostavili njegovi tužni materi.

81

I.

Mila moja!

Z Re d’ Italia, na vidiku Visa,
torek, 17. julija 1866, po noči.

Jutri zarano se bo vršila prva bitka. Ko prejmeš
to pismo, misli sij da sem se junaško obnesel in
da me je Bog ohranil mili obitelji. — Včeraj smo
odšli iz Jakina z nakano napasti in osvojiti Vis.

Vis je ključ vstočne obale jadranskega morja;
Benečani so ga imenovali  » Gibraltarjem « teh krajev.

Po izvestju vrhovnega čelnika Komend. D’ Amico,
ki se je vtihotapil z oprezno smelostjo danes zjutraj
v Vis, smo izvedeli, da ima Vis 2000 mož posadke
in 60 . na raznih trdnjavah.

Trdno smo prepričani da zmagamo. Moštvo
čaka nestrpno boja.

Ako nam bo šlo od roke in se ta napad po¬
sreči, gremo še nad druga mesta, ki so važnega
pomena. Upam z božjo pomočjo, da se proslavim.

Teh par vrstic Ti pišem, da dokažem, da
vedno mislim nate in na rodbino. Sedaj grem k
počitku, kajti ob treh zjutraj moram z orožjem v
roki na svoje mesto.

Poljub Tebi, moji materi, Vidi in Italu.

A jutri, upanje v opravičenost svojega delo¬

vanja in nebeško zaščito

Tvoj Karlo.

Bitka pri Visu.

6

82

Sreda zjutraj, ob 5. uri.

Sladko sem spal od enajstih do polu štirih.
Boben me je zbudil. Nebo ne more biti čistejše in
morje ne mirnejše, nego je danes zjutraj. Boj se
začne med 9. in 10. uro.

Javiti moram admiralu, da bi bilo umestno
pospešiti kosilo, ki je navadno ob pol 11. uri.

Te podrobnosti Ti javim, mila moja Oianina,
da se za sedaj uveriš, da ni povoda k vznemirjenju.

Ob enajstih dopoldne.

Bojna trobenta poje. Še ena misel k vam, mili
moji in k božjemu varuhu.

Sedem ur neprestanega streljanja. Samo naš
Re d’ Italia je izpalil 1300 topometov. Avstrijska
posadka se brani s čudovito srčnostjo. Boj se jutri
nadaljuje. Nadejali smo se, da danes dokončamo
in bili bi morda res, če bi nam ostali pomagali.
Napadali smo tri kraje in bili razdeljeni v tri od¬
delke: prvemu je zapovedoval Persano, drugemu
Vacca, a tretjemu Albini. Poslednji je imel četo za

izkrcavanje. Naša naloga je bila naravno -—

najtežavnejša. Jurišali smo luko  Sy. Jurija, ki jo
branijo štiri trdnjave. Ob treh smo pognali v zrak
smodnišnico, ob polu petih so pa morale umolkniti
tri trdnjave. Mislili smo, da Vis pade, kar začu-
jemo, da nista ničesar opravila ostala dva oddelka.

Streljali smo do pol 7. ure; nato sta nas nado¬
mestili dve drugi ladji, ki sta nadaljevali boj do
mraka.

83

Trideset sovražnih granat je razpočilo na krovu
blizu krmila, kjer mi je mesto. Ena je padla tik
nas, a niti jaz niti kdo mojih tovarišev ni bil zadet.

Na ostalih ladjah je do sedaj dvanajst ranjenih
in štirje mrtvi.

Ob pol 12. uri po noči.

Napadeni kraj žari radi ognja naših topov
ki je užgal gozde in travo.  — Prizor je diven, a
tudi boj na topove je bil veličasten. Sedaj končam
popis. Zahvaljujem se Bogu, ki me je tako očividno
rešil pogina v smrtni nevarnosti. Ravnokar se raz¬
pravlja, kaj storimo jutri. Najbrže se bodo žalibog
prepričali, da je vsak napad nemogoč. Bojim se,
da se Persano ne uklone. To bi bila njegova in
naša sramota. Odločnost njegova, ki jo je kazal
ves čas, me pa tolaži. Javljeno nam je, da hiti
Tegetthof Visu na pomoč. V tem slučaju bi iz¬
krcanje moštva ne bilo umestno.

Četrtek, 19. julija, ob 7. uri zjutraj.

Ob šestih mi je rekel admiral:  »Ob pol 7. uri

namerimo topove proti Visu, toda --

ne bodemo odjenjali, dokler ne izvršimo svoje naloge. ■

Ne boj se, ampak bodi pripravljena na brzo¬
javno obvestilo, da smo zmagali.

Poljub Tebi, materi, Vidi in Italu!

Tvoj

Karlo.

6 *

84

II.

Dragi -

Včeraj sem napravil prvi poizkus! Sedem ur
so deževale granate in bombe.

Mi sami na Re d’ Italia smo izstrelili 130G
strelov. Pomisli koliko tisoč vsi skupaj. Nepopisen
je hrup in grom.

Obnašanje častnikov in moštva je izvrstno.
Imamo nekaj škode ali ne veliko.

Tudi jaz sem bil v nevarnosti. Prva stotnija
Manorso je bila vsa navdušena, ko je videla svo¬
jega kapitana oblečenega v opravo naše  »Narodne
straže «. — Večja nevarnost nam preti od Tegett-
hofa, s katerim se spoprimemo (mogoče že v
kratkem), toda zaupamo v Boga. — V ostalem sem
vesel in poln nade.

Prejmi pošteno in srčno desnico; priporoči me
prijateljem in ljubi

svojega p. K. Boggia.

III.

Viške vode, 19. julija 1866.

Predno bodete prejeli to pismo, že morda iz¬
veste brzojavnim potom, da je naše brodovje zma¬
galo in osvojilo viški otok.

To je naravni jadranski -»Gibraltar«, ki do¬
minira morski vhod na vzhodni strani, kakor otočje
T emiti zapadno obalo.

85

Za Vis so se za časa samovlade in cesarstva
nemilo borili Angleži in Francozi.

Angleži so Vis dobro utrdili, Francozi so pa
pri tem izgubili mnogo ljudij in enega generala.
Njegovo osvoboj-enje bo za Italijo velikega pomena,
kar je vsakemu znano.

Italijansko brodovje vstrahuje jadransko morje
po dogodku dne 27. junija, ko se je Tegetthof
umaknil pred našimi in se ni ganil niti iz Pulja
niti iz Fažana, ker se je bal napada A)

Osvojenje Visa bo utrdilo naše gospodstvo tudi
v bodoče.

Včeraj, 18. julija okoli 11. ure dopoldne je bilo
brodovje blizu otoka. Kom. D’ Amico je obšel obalo
z veliko smelostjo in v resnici občudovanja vredno
opreznostjo ter poizvedel, da ima otok okoli 2500
vojakov in da je močno utrjen.

Brodovje se razdeli v tri dele. Prvemu zapo¬
veduje admiral Vacca, ki bo napadel komižko luko,
katero branita dve bateriji in ena trdnjava. Dru¬
gemu oddelku je poveljnik Albini, ki bo izkrcal
moštvo v Rukavcu, katerega branita dve utrdbi. S
tretjim oddelkom pa razpolaga Persano. Njegova
naloga je najtežja, ker ima zavzeti luko Sv. Jurija,
ki jo branijo štiri trdnjave in dve bateriji.

') To ni res. Pač pa je Tegetthof stopil pred ja-
kinsko luko, da razvidi in podraži italijansko brodovje. Tu
je čakal sovražnika 2 t/ 2  uri, a nikdo si ga ni upal napasti.
Sovražnik se je v lastni luki zavaroval i: prt:,/—'.

8č

Ob pol 12. uri se začne ogenj, ki se nadaljuje

brez presianka do pol 8. ure zvečer --—

izgubljene - dveh je pognalo v zrak

sovražno smodnišnico - 1/2  j e  padla

druga in z njo trdnjava in zastava -

ki je bila dvignjena: ob petih so bile vse -

trdnjave luke Sv. Jurija --- ra zvaljene,

imele so topove -— umolknjene, razun

- jednega samega na vrhu brega ali

— -— kaka dva topova in oddala strel --.

Ni mogoče popisati poguma, vstrajnosti -

moštva. Vsaka -- pozdrav z vzklikom

— - smodnišnica se razleti. -

„hura  “ po vseh ladjah v  —---- od San

Martino - iti v luko in postavi se

-- odgovarjajoč sovražnim trdnjavam

- padla bo - radosti -

Avstrijcev je divna - vrniti se tri- ali

štirikrat  — —-— — jih nadomestiti in na¬
daljevati  ----.

Kar naenkrat se Re d’ Italia približa na 400 m
k trdnjavi in začne nanjo  . sipati združeni ogenj
topov  „ Armstrong" in kr oglje  — — — — —• —

metati 107 -- — neprestano.  — Verujte

mi , to je bila --- lepa glasba. Židi

in nasipi se pretvorijo v razvaline.

Avstrijski streli junaško zadevajo. Njihove
granate igrajo peklensko kolo okrog krova pri kr¬
milu, kjer je moje bojno mesto. Na žalost imamo
več mrtvih in ranjenih kakor tudi močne oklopnice.

87

IV.

Dragi Depretis!

Obljubil sem, da Vam kdaj poročam o svojih utislh
in radi tega uporabim prvo priliko, ki se mi nudi.

Nadejal sem se včeraj do 5. ure, da Vam brzo¬
javim-. Vis je naš. Bili bi gotovo to brzojavko
prejeli, če bi bila Persana dva admirala bolje pod¬
pirala, osobito Albini. Dovolj bi bilo, če bi bila
ostala dva toliko storila, kot je Persano.

Zajadrali smo proti Visu brez zemljevida otoka
in brez 1200 mož za izkrcanje, kar (ostane naj med
nama ) ne zapopadem, zakaj jih nam niste poslali.

D’ Amico še je ukrcal na Messaggiere in z
angleško zastavo odvažno obšel vse luke na otoku,
da pregleda trdnjave. On je spojil srčno smelost
z lokavo opreznostjo.

Drugi dan smo bili vznemirjeni, videč, da se
še ne vrača. Okoli  1/2  6 h se nam prikaže Messag¬
giere. D’ Amico nam javi, da ima otok 2000—2500
mož posadke in da so utrjene luke Sv. Jurij, Ru-
kavac in Ro miza. V prvi so štiri trdnjave, jedna zelo
visoko, v ostalih dveh pa po dve bateriji na višini.
Zagotovil nas je, da so naše sile obilne za tako
podjetje. Albini je prišel na našo ladjo in hotel
Persana odvrniti od napada, rekši po Paulucciju,
da je Vis Jadranski GibraltarPersano  se pa
ni uklonil. Naskočili smo včeraj okoli 11■ are.
Vacci je bilo ukazano, da napade Ro mizo, Albi-
niju pa, da se izkrca v Rukavcu.

88

Persano pasije izbral s sedmimi oklopnicami naj¬
težji posel, ker naskoči luko sv. Jurija in njene utrdbe.

Ob treh so razrušene umolknile vse trdnjave

razun brzojavne, kije imela samo dva topova -—.

Mislili smo stalno , da je zmaga naša, kar začu-
jemo ob treh, da je Vacca ostavll in zapustil svoje
mesto, ob petih pa, da Albini ni nič storil in niti

poskusil ni, da se izkrca -—. Povem

Vam, da je Albini boječ se težav, najbrže že-v za¬
četku imel namen, da ne poskusi ničesar. Tako je
bil naš vspeh samo polovičen in ker nismo izkrcali
moštva, tudi otoka nismo mogli zavzeti. Persano
je mislil napad ponoviti v mraku ali pa rano zjutraj;
zvečer pa pride Sandri in mu javi, da je izvedel

od ----—- — da je bil Tegetthof, p redno

so presekali brzojavno žico, o našem početju ob¬
veščen in je odgovoril: „Ne udajte se, jutri sem
tam!“ Nato je pozval Persano k sebi Mariala in
Ruffinija in jima rekel, da odsvetuje izkrcanje.
Navzlic temu sem jaz ugovarjal Persanu, toda on
mi pripomni, da ako izkrcamo 1200 mož proti
2000 mož močnemu sovražniku, oslabimo na ta
način svoje topništvo; če bi pa Tegetthof prišel,
bili bi v veliki zadregi, ker bi izgubili celi dve uri,
predno bi moštvo zopet ukrcali in razdelili po
ladjah. S tega razloga smo odgodili izkrcavanje;
pravim: samo odgodili, ker ga bomo izvršili zvečer.
Danes je prišel Affondatore s tremi fregatami; zato
smo prepričani, da je Vis naš, pa naj pride Tegett¬
hof kadar hoče. Jutri bo zaplapolala naša trobojnica

89

nad viškimi utrdbami. Ce se ne udarimo s so¬
vražnim brodovjem, bodemo šli še nad druga mesta.

Treba, da govorim resnico: sovražni odpor
je sila močen. Premda so trdnjave porušene,
topovi umolknjeli, smodnišnice zapaljene, ogenj

—  — — — — — ne da se preplašiti.

Vaš ponižni dopisnik, ki je stal na krovu
pri krmilu od 11. ure dopoludne do polu 7. ure
zvečer, je imel, pijemontezko rečeno  »tirate verdi «

— -- s  točo granat, ki so istodobno

svirale in plesale. Moji sodrugi so na krovu peli
v krogu: »Dignus es entrare « — a to mi je dosti.
Vidite, da meni  »honores non mutant moreš«,
ker Vam navzlic temu pišem.

Vrnem se k resnosti in ponovim ono, kar
sem ustmeno rekel: Persana ne sodijo prav. On
zasluži vse vladno in narodovo zaupanje. Ker
se zaveda svoje odgovornosti, zato je tako opre¬
zen; Vam pa je znano stanje brodovja pred osmimi
dnevi. Vi zamorete, storite mu pravico. Vidite, da
je na delu in primerjajte ga z ostalimi! Ce bi
bili drugi storili samo polovico tega, kar je storil
on, bi bil Vis sedaj že v naših rokah.

Žal mi je, da mi primanjkuje časa in papirja,
ali upam, da se mi še večkrat ponudi prilika,
da Vam pišem in naznanjam radostne novice.

V viških vodah, 19. julija 1866.

Vaš

P. K■ Boggio.

90

Na mnogih krajih po viškem otoku so našli
ogromne kroglje sovražnih topov. Celo v Velikem
polju, to je pet milj daleč od mesta, kjer so stre¬
ljali Italijani, so našli tako krogljo. Pozneje so
poslali krogljo v Zader, ki je tehtala kg.  To
ogromno zrno ima v premeru 6 palcev, visoko
je pa 10 palcev,

Gluhonemi Višan Nikolaj Marasovič Matijev
je delal na polju in našel veliko krogljo. Začne
jo z motiko obračati, a kroglja, ki je bila po
naključju še polna, se vžge in raztrga nesrečneža
v sto koscev.

Drugo krogljo so našli otroci blizu Sv. Duha
in skakali okoli nje. Po poti mimo je prišel neki
finančni stražnik, ko se naenkrat napolnjena bomba
razpoči in raztrga stražnika.

Dne 23. julija stopi v viško luko nek „bri-
gantin“ z italijansko zastavo z živežem in stre-
Ijivom, misleč, da je Vis že v italijanskih rokah.
Naši so to ladjo zaplenili kot bojni plen.

•*

* *

Dne 30. julija se pripelje v Vis dalmatinski
namestnik Fran baron Filipovič, da pohvali osebno
junaške branitelje. Stopivši na suho, gre takoj na
ravnico Sv. Duha, kjer je stalo vojaštvo v svečani
opravi.

Sredi poljane je stal sedež, na njem pa zlate
in srebrne svetinje, s katerimi je namestnik okrasil

91

prša onih, ki so se v boju posebno odlikovali.
Odlikovanih je bilo 60 oseb. Zaslužni kolunet
Urs, vže vitez reda Marije Terezije, je dobil red
železne krone. Zanimivo je bilo gledati, kako je
namestnik nagradil vsakega posameznika in mu
rekel pogladivši ga po ramenu: „Ejvala ti! Hajde
i budi i unaprijeda srčan i vjeran!“ (Hvala ti!
Idi in bodi tudi nadalje srčen in zvest.) Razun
nagradenih za hrabrost so bili tudi taki, katere
je namestnik javno pohvalil radi junaškega obna¬
šanja in prečital njih imena na glas. Ganljiva sve¬
čanost je končala z močnim „Živio“ vseh navzočih.
Nato odide namestnik v bolnico — kakor že po-
preje v Zadru in Spljetu — da obišče ranjence
in jim položi na postelje zaslužene svetinje.

Okoli 2. ure se je vršil na ladji „Venezia“,
s katero se je pripeljal namestnik, sijajen obed
častnikov in odlikovanih vojakov. Za mizo je bil
tudi viški načelnik, kateremu je namestnik naročil,
naj razglasi po vseh viških občinah prebivalcem
vladino zahvalo za njih možato vedenje v prošlih
težkih dneh.

Nekaj dnij potem obišče namestnik tudi Ko-
mižo, kjer so mu prišli nasproti zastopniki mestnih
uradov in oblastev, z množico ljudstva. Med dru¬
gim reče načelniku Jakši: „Prišel sem v Komižo,
da se Vam in vsem prebivalcem osebno zahvalim
za vseobčno podpiranje za časa boja dne 18.,
19. in 20. julija. Vaše rodoljubno vedenje proti
vojakom je naredilo name najugodnejši utis in

92

sem vsled tega poročal o tem Svetli Kroni na
Dunaju." Nato je obiskal občinski urad in cerkev
ter razdelil med siromake obilno milostinjo.

X.

Tegetthofovo poročilo cesarju. — Nagradeni
vojaki. — Nagradeni Dalmatinci. — Bojna sve¬
tinja.

Ko je vice-adrniral Tegetthof prispel s svojim
slavnim brodovjem v fažansko pristanišče, pošlje
na Dunaj sledeče:

Službeno poročilo o viškem boju.
Visokemu uradu zbora glavnih Pomoč¬
nikov Njega Veličanstva na Dunaju .

Fažansko pristanišče, 23. julija 1866.

Usojam si predložiti sledeče kratko izvestje
o viškem boju 20. tekočega julija.

Prej ne morem natančneje poročati, dokler
ne dobim izvestja posameznih ladij. Brzojavke,
ki sem jih prejel od. c. kr. vrhovnega poveljstva v
Zadru dne 19. julija, in mi javile, da italijansko
brodovje bombardira Vis, so me uverile, da so¬
vražnik nima namena odstraniti me iz Fažana,
da bi imel potem prosto pot v severnem zalivu
Adrije, ampak da hoče osvojiti otok.

Raditega sem opoldne istega dne odšel z
brodovjem proti Visu. Dne 20. okoli sedme ure

93

zjutraj so mi javile straže, da vidijo mnogo par¬
nikov; malo pozneje so nam pa izginili izpred
oči vsled viharja s severo-zapada. Struja je bila
tako močna, da so morale oklopnice II. razreda
in fregatne oklopnice zapreti vratiča. Čim smo
se pa približevali otoku, pojenjal je veter in vzbur-
kano valovje se je nekoliko pomirilo. Okoli de¬
sete ure se nebo zvedri. Tedaj zagledamo so¬
vražnika pod Visom v dveh oddelkih, ki sta se
hotela navidezno združiti. Kakor so nam pripo¬
vedovali pozneje ujetniki, so bile isti čas njihove
lesene fregate pod Komižo, da ukrcajo moštvo,
ki se je bilo že izkrcalo. Sovražnik je hotel istega
dne z vso silo napasti  K/s in je moral zato izkr¬
cati vojaštvo pod Komižo in v Rukavcu, z ostalim
brodovjem bi bil pa napadel viške utrdbe. Po¬
veljnik italijanskega brodovja, admiral Persano,
je bil pravi čas obveščen o odhodu c. kr. brodovja
iz Fažana. Iz nekega mesta istrske obale so
brzojavili v Brindisi, da je naše brodovje odšlo
iz Fažana, od tam so pa poslali Italijani to vest
$ pomočjo parobroda Persanu. Tako si je lahko
tolmačiti združenje sovražnega brodovja.

Malo pozneje se je pokazal sovražnik vsevero-
zapadni smeri z velikimi oklopnicami na čelu.


Bližali smo se sovražniku z veliko hitrostjo X C/)

in komaj sem dal znak:  »Zmagati moramo!«

ko je tudi sovražnik završal proti nam. RS

Položaj avstrijskega brodovja je bil sljjttgci F-
Po vrsti ladij smo se razdelili v tri dšlgfr nžb

94

oklopnice, težke lesene in lahke lesene ladje. Vsi
deli so imeli smer drug za drugim, vodile so jih
pa oklopnice na zunanjem konca.

Takoj sem odredil, da se ladje zbližajo, pri¬
pravijo na boj in pomnože paro. Dvignil sem
znake:  »Navalite na sovražnika in potopite ga!«
V istem času začne sovražni oddelek križa¬
riti pred našim brodovjem; njen vodja Principe
Carignano s poveljnikom admiralom Vaccom
začne prvi streljati na nas, toda dovolj slabo.
Bližnje avstrijske ladje mu odgovore in nato na¬
stane splošno streljanje. Naše oklopnice so pre¬
sekale sovražno oviranje, na kar je nastala splošna
bitka. Sovražne oklopnice, nameščene izven prvotne
linije, so navalile proti severu. Na ta način so
prišle naše lesene ladje v nevarnost in zato sem
tudi jaz poslal oklopnice proti severu, da varujejo
leseni oddelek in da pridejo tako pod prekrižani
ogenj sovražnih oklopnic, ki so bile ločene od
ostalega večjega dela. Lesene ladje, toliko fregate
kolikor topničarke, so šle svojim potom med j're¬
gatne oklopnice in se borile s sovražnimi oklop-
nicatni.

Vašelj Kaiser, admiralska ladja II. dela, ko¬
mo do r Petz, se spoprime s štirimi oklopnicami
naenkrat. Petz je postavil srčnost in vztrajnost
svojega moštva na težko poskušnjo in zapovedal
streljati z vseh ladjinih kotov in topov. Med tem
so mu sovražniki zlomili trinketni jambor, strojni
dimnik in mu na krovu povzročili veliko škodo.

95

Istodobno mu je grozila pogibelj, da ne zgori.
Zlomljeni jambor je padel na dimnik.

Z junaško vztrajnostjo je komodor presekal
pot sebi in svojemu oddelku.

Ladje so bile namešane.

V tej zmešnjavi je težko razločevati prijatelja
od neprijatelja, ker tišči vsaka ladja z  iw silo
naprej. Dasiravno so bile na naših ladjah na¬
meščene male svečane zastavice, da se med seboj
spoznamo, vendar to še ne bi bilo zadostovalo.
Na srečo so pa bile sovražne ladje pepelkasto
sive barve Jedino leseni del sovražnih ladij je
bil dosti pravilno uvrščen. Plul je ta oddelek
proti severo-zahodu in z vso silo streljal na ce¬
sarsko-kraljev e ladje, ki so plule mimo.

V tem splošnem lovu se je odlikoval posebno
poveljnik moje ladje Erzh.Ferdinund Max, baron
Sterneck, ki je odbil v pol uri tri oklopnice in
jih poškodoval. Jedni je bila odtrgana zastava,
a tretja, Re d’ Italia, jedna izmed največjih vsega
sovražnega brodovja, utone v dveh minutah s 600
ljudmi. Na žalost smo morali opustiti vsako po¬
moč tem nesrečnikom, ki so še plavali, kajti napad
od vseh strani je bil strahovit in smo morali mi¬
sliti samo na lastno obrano.

Za časa te obojestranske borbe so naši za¬
žgali eno oklopnico; sovražne oklopnice so jo
pa vzele v svojo sredo in jo skrile. Jaz sem svojim
nato zapovedal, da se tudi združijo in sestavijo
tri dele v severozapadni smeri, tako da skrijejo

96

oklopnice leseni oddelek. Med tem je bilo ukazano
parniku Elisabeth, da priskoči v pomoč poško¬
dovanemu vašlju »Kaiser«, če bo potreba.

Sovražno brodovje se nato pomakne tri do
štiri milje proti zahodu in s seboj potegne oklop-
nico, ki je gorela. To se je sovražniku posrečilo,
ker je stroj na ladji še deloval.

Ko smo nato oddali še nekaj strelov, spusti
se sovražno brodovje v beg proti zapadu. Tako
se je končala bitka, ki je trajala od  3/ 4 //. ure
dopoldne do 2. ure popoldne.

Moja nakana se je posrečila in Vis je svo¬
boden.

Ob 2. uri 30 minut pop. je zletela sovražna
oklopnica, ki se je vžgala, v zrak.

Po izpovedbi ujetnikov je bila ta ladja  » Pa-
lestro « ali pa  »Principe Carignano«, tedaj ladja
z 10 ali 12 topovi. Sovražnika nisem zasledoval,
ker bi bilo to brezuspešno, ampak šel v viško
luko  sv. Jurija. Po noči nisem ostal na morju,
ker bi bil brez potrebe samo tratil premog in
ostalo in to osobito s tega razloga, ker Vis nima
premoga v toliki meri, da bi našim zahtevam za¬
dostovalo. Med tem sem pa zapovedal takoj v
luki popraviti vse poškodbe na ladjah. Na ta
način sem bil pripravljen napasti sovražnika takoj,
čim se zopet prikaže.

» Kaiser « je odstranil ostanke bompresa, s
palube pa ostanke trinketnega jambora ter ostalo
in popravil dimnik kolikor je največ mogel. O klop-

97

niča  » Erzh. Ferdinand Max«si je izposodila sidro
od fregate „Schwarzenberg“, ker se je bilo njeno
pokvarilo za časa silnega udarca.

Težko ranjene smo izkrcali, one, ki so se
dali prevažati, pa poslali v Zader in Spljet. Mrtvi
so bili pokopani z vojaško častjo.

Med teni je ponoči in podnevu nekaj ladij
neprestano stražilo na morju. Topničarki %Dal-
mata « in parniku  » Elisabeth « sem ukazal,
iščeta po bojišču in okoli obale utopljepp^v
vražne oklopnice. s  ■mfjfi''*'' McKj

Zvečer po boju se je s Hurrff^g^videlpfsimužno
brodovje, drugi dan zjutraj ga pa nismo videli več.

Ker se sovražnik ni povrnil, sem se takoj
po končanih popravilih na Kaiserju in drugih
ladjah vrnil v Fažansko pristanišče.

Pred bojem sem mislil, da ima sovražnik
12 velikih oklopnic in v celem 27—30 ladij. Po
izpovedbi moštva potopljenega Re d’ Italia, ki
se je rešilo na viškem obrežju, pa je dokazano,
da je imel sovražnik 12 oklopnic, med njimi tudi
» Affondatore «, tri lahke oklopnice, osem fregat,
šest parnikov in tri prevozne ladje, skupaj 32 ladij.
Sovražnik je imel topove velikanskega kalibra po
najnovejši sestavi, ki so metali 40—150 kg težke
kroglje, kar spričujejo ujetniki in na otoku naj¬
dena izstreljena hitala.  » Affondatore « je pa imel
celo do 200 kg težke kroglje ua krovu.

V dolžnost sem si štel, da se takoj po bitki
zahvalim brezizjemno vsem mornarjem. Poveljniki,

Bitka pri Visu. 1

93

častniki in moštvo, vsi so izvršili svojo dolžnost.
Oni so se požrtvovalno in vztrajno borili: to
jim mora tudi sovražnik priznati. Njihovo ju¬
naštvo zasluži tem večje pohvale, čim se pomisli,
da pred tremi tedni naše brodovje niti za boj
sposobno ni bilo. Treba je tudi to zabeležiti, da
so šli naši v boj s prepričanjem, da je sovražnik
materijelno mnogo močnejši in da je edino z raz¬
umom in mornarsko izobraženostjo mogoče izjed-
načiti sovražno pretežno silo..

Viljem Tegetthof,

c. kr. vice-admiral.

*

* *

Tu z imenom navedemo vse one junake, ki
so dobili po bitki odlikovanja.

Tegetthof  je dobil razun'povišanja križ
komand, vojaškega reda Marije  Terezije.*)

Kontre-admiral in kapitan vašlja baron Ster-
neck je prejel križ vitežkega vojnega reda Ma¬
rije Terezije.

Križ Leo p o 1 d o v e ga v it e ž k ega red a
z bojno dekoracijo  so dobili: Kapitani
vašlja K. de Faber, j. Milošič, J. Aurnhammer pl.
Aurstein, A. Barry, O. vit. Grčller, A. Daufalik,
K. Kern, A. vit. Wiplinger; fregatni kapitani M.
Florio, T. Oesterreicher, M. Pitner, K. pl. Lindner,
ter v. R. Schrbder.

*) Dne 9. septembra 1866. je razdelil Tegetthof čast¬
nikom svetinje na „ Greifu 8  s krasnim nagovorom. V imenu
častnikov se mu je zahvalil Petz.

99

Red železne krone lil.  r.  z bojno de¬
koracijo: Fregatna kapitana L. Duerle in B.
Ungewitter; korvetni kapitani V. Herzfeld, A. knez
Kielmansegge, G. baron Wickede, U. G. Lund in
F. Attlmeyr; tenenti vašlja J. Steiskal, E. Bek, J.
Maraspin, G. Kropp, K. Matthieu; kapitani vašlja
FIenriquez, E. Jacobi, A. Rohrschiidt, O. Kern,
F. Jagermeyer, A. markiz Paulucci, J. Vurmb,
F, baron La Motte, K. v. Seemann, J. v. Groller,

E. v. Minutillo; alfijeri vašlja K. Weiprecht, E. v.
Heneberg, K. Marinič — vsi z oprostitvijo pri¬
stojbine (takse).

Križ za vojaške zasluge z bojno
dekoracijo:  Fregatni kapitan S. Calafatti, kor¬
vetni kapitan A. Ndlting; tenenti vašlja E. Bertnold,

F. Feldman, E. Czedik, K. Schenermann, J. Prima-
vesi, F. Tschermatsch, E. Biringer, O. Faukal, J.
Hinke, K. Peschen, H. Fidler pl. Isaborn, E. Pelese
pl. Grettaberg, E. Gal, P. Grančič, F. Stecher,
P. Frank, E. Giberti, O. Fischer, J. Frank, K. Mtiller,
P. Hauser, F. Hopfgartner, A. Kalmar. R. Pogatsch-
nigg, G. baron Handel-Mazzetti, M. Mariassy pl.
Markuš, E. princ Wrede in G. Mercandin ; alfijeri
vašlja K. Barič, J. Schellender, L. Ahsbahs, A.
Mtiller, J. Lehnert, K. Barth, V. pl. Rosenzvveig,
S. Stojanovič, V. Paradeiser, U. Deshauer, L. Bi-
nicki, E. Wittembersky, K. Herber, A. Kloss, M.
Rothauscher, U. Pogatschnigg, U. Poglayen; prva
tenenta J. Luksch in A. Schaffer ter podtenent
F. Gorischek.

7 *

100

Zlati križ za zasluge svečenikov:
Korvetni kapelan A. Milčetič.

Vitežki križ Franc Jožefovega reda:
zdravnik vašlja Dr. M. Bernstein; mašinista 1. r. M.
Oerbe, Franc Prause in Lloydov kapitan J. Merenigh.
Zlati križ  za zasluge s krono:  Mašinist

I. r. J.Jeosen; mašinist II. r.J.Engerth in V. Reinold.

Zlati križ za zasluge:  kirurga vašlja
Š. Hartdobler in J. Hopfersberger; mašinist 1. r.
A. Hacker; Lloydova kapitana T. Ukropina in
F. Romano ter Lloydov mašinist G. Tomkins.

Srebrni križ za zasluge s krono:  maši¬
nista 1. r. M. Ernst in R. Reichi; mašinista II. r. G.
Hinsenkamp in V. Lehmann; častnik upraviteljstva
mornarice M. Ricci; akces. mornar V. Korda;
Lloydov nostrom L. Ghermann in pilot F. Aršie
Srebrni križ za zasluge:  brodarski
delavec J. Rozato; kalafatje J. Haračič, T. Bašič in
F. Tegassero; tesar P. Crosilla in Lloydova mor¬
narja F. Dabinovič in S. Dangulič.

Zlato svetinjo hrabrosti:  mornarski
kadeti K. Sinkovsky, K. vit. Gorz, E. Hanslik, J.
bar. Benko pl. Bojnik; nostrom 1. r. A. Kamalič;
nostr. II. r. A. Tonšič in J. Tamburlini; nadkrmilarji
T. Penso, A. Salomonič, N. ForetiČ; krmil. II. r.
N. Karkovič, N. Vianello; krmil. II. F. Seemann;
stražnik R. Raimondi, gabijer A. Wiinsche; nadb.

J. Damin.

Srebrno svetinjo hrabrosti  1. r.:
morn. kadeti j. Prasch, J. Teufer, A. Siiss, J. Sene,

101

A. Halier, F. Lorenz, N. Poljes, R. Lobres; zač.
kadet S. Dojmi vit. Delupis*,*) nostrom I. r. A.
Zangrado; nostrom II. r. F. Bakalič, G. Galovič;
nostr. III. r. A. Andreatini, J. Zamarin, A. Korsanov;
nadkrmilar D. Malusa; krmilarji I. r. S. Tognan,
j. Pindulič, D. Rismondo, T. Penso; krmar III. r.

L. Skojanič; čuv. Iv. Smokovina, M. Perkovič;
kvartirmojstri F. Sereič, A. Medegoszo, F. Fragia-
como, P. Prignolate, J. BogdeSič, J. Schnelka, L.
Riedl, vit. Rattenfeld, J. Raschka, L. Fabianič, J.
Kirinsič; geb. V. Sparovič, L. Ranscber, F. Zangi,
J. Stohl, E. Schindhoizer, J. Bogovič, J. Angeler;
mornarji I. r, J. Bratanovič, J. Leistinger, E. Fili-
putti, L. Ghersatz, A. Bernard, A. Samič; mor¬
narji II. razreda J. Dinon, M. Vidoševič, P. Galovič,
F. Varagnolo, L. Jeličič, J. Bosnak, F. Jahn, F. Fro-
gulič, J. Filippo, Š. Polič, K. Zweier, D. Stuparič;
mornarji III. r. B. Vidali, P. Obratov, Š. Lucel,
A. Grubešič, J. Hanser, M. Balesovič; trobentač
F. Madiera; streljivnik B. Wisneker; topničar I. r.

M. Florijančič; stroj. pomGČ. II. r. F. Streit pl. Scheit-
schwerdt; sergeant (narednik)A.Napoleone; deset¬
nik V. Pisek in J. Derenčinovič in gregarij N. Vlašič.

Srebrno svetinjo za zasluge  II. r.: morn.
kadeti L. Kneissler, K. Polt, N. Arietti, K. Mayer,
A. Krein, K. Koppl, Š. Leonhard, J. Kalen, G.
\Vidermann, U. knez Oberndorf, V. Kozelka, J.
Mader, B. pl. Grisogono, S. Staichics, R. Hofmanu,
j. Bayer, V. Sambucchi, F. Rubelii pl. Sturmfest,

*) Z zvezdico zaznamovani so iz Visa.

102

K. baron \Viillerstorf in Urbair, E. v. Ceschini,

F. Hayek, V. v. Jenick, E. Weisse, E. Bischoft,
K. Payerke, M. baron Lattischau; zač. kadeti E.
Pitner, F. bar. Decken, J. Dabinovič; akademični
gojenec F. Witti; nostroma i. r. J. Budua in J.
Žitko*; nostromi II. r. E. Gamba, A. Terdič, N. Car,
J. Rusič, R. v. Barsch, S. Juretič; krmil. II. r. A.
Sardoss, L. Lusanič, V. Valla, D. Pizziola, A. Skri¬
vanje, F. Vidulič; krmil. III. r. J. Markovič, B. Mar-
chesan, j. Petrič; piloti M. Devčič*, A.Tramontana*,

J. Vučetič, L. Marinkovič*; čuvaji J. Stepanič, F.
Oesterlein, J. Letič, B. Bugier, J. Sirotič, F. Kordič,

G. Arbanese, J. Vidulič, A. Saucek, V. Ferlora;
kvartirm. N. Kukanya, A. Perkovič, G. Kučič, F.
Fragiacomo, B. Pezič, F. Rosinelli, M. Delič, M.
Baskaelič, J. Caragnano, O. Rossi, B. Zangrando,
P. Bošovič, K. Gašpergovič, V. Bibič, J. Marlato,
G. Murijačič, G. Apollonio, I. Eckert, P. Jurkovič,
D. Scarpa, J. Jobst, I. Dočk, A. Baričevič; geb. L.
Piteri, D. Salvagno, J. Galovič, J. Gianni, F. Kos,

K. Jokovič, J. Handl, L. Caroldi, L. Molin, A.
Smirča, P. Albanese, J. Milaskitz, J. Castro, I. Spo-
sito, Pinies, F. Schonpflug, J. Bogdanovič, G. Ra-
vanjin, A. Segala, T. Scarpi, N. Filipac, I. Zernc,
1. Petrina, Š. Vukotič, F. Winter, F. Spinčič, I. Car,
A. Corian, K. Pizinič, O. Budva, F. Bortoluzzi,
S. Basilisco, I. Sparosič; mornarji I. razreda I. Bo-
nifazio, V. Illia, I. Zecching, D. Pregnolato, Š.Magaš,
M. Martinolič, F. Manestar, B. Petrešič, A. Bumičič,
G. Friihlinger, A. Maričič, K. Bernhardt, I. Henzler,

103

J. Schiller, B. Mikalič, A. Vasilla, T. Steffe, K. Ro-
scolo, K. Gallo, M. Ceheregia, J. Armanini, K.
Benesch, M. Kralič, M. Vilenik, N. Brošičevič, L.
Boscolo, Š. Karamarko, L. Wiist, N. Szegedin,

I. Jurišič, M. Dalpra, A. Sabolič, D. Skrabogna,

R. Rullianič, 1. Kralič, F. Matiašič, A. Gerdinič,

A. Chinchela, F. Arringer, A. Pilepič, K. Sommer,

S. Ferle, C. Fiaxer, I. Richter, J. Marušič, A. Schil-
habl, S. Nodilo, A. Saudagl, I. Breudivoi, Š. Cekič,

C. Pankoskx, B. Plenkovič, M. Sersič, 1. Koč,

J. Barbalič, L. Marella, 1. Sain, A. Barcioti, A. Gra-
bovac; mornarji II. r. E. Fragiacomo, J. Spanger,

D. Nerdetto, P. Borti, A. Toso, E. Strobesk, V.
Sarkulo, A. Benz, F. Lazzari, A. Albanese, A. Dul-
min, J. Schuster, P. Garbisi, A. Ambrosio, I. Mayer,
V. Miletič, A. Benussi, T. Ambrosio, P. Sermelič,
D. Tanuto, J. Zechdorfer, J. Prohaska, G. Kova¬
čevič, M. Gregurič, J. Salaz, A. Salvasan, A. Pie-
rotič, J. Franikovič, L. Allegretto, M. Vidali, A.
Markolina, F. Delavia, J. Gabelič, L. Merušič, V.
Bermin, A. Glavinovič, A. Grosso, F. Varisco, R.
Giurni, A. Kocijančič, T. Miechetta, N. Sirochini,
I. Stipovič, K. Goldmann, 1. Benetti, L. Lučin, K.

K. Busetto, V. Penso, I. Auer, R. Novela, V. Ko¬
cijančič, V. Zitzler, P. Scholz, V. Paukovič, V. Kus-
mann, I. Knol, V. Oberndorfs, A. Mikojovič, I. Vi-
dale, N. Samuele; mornarji III. r. A. Sfrizo, A. Ven¬
turini, M. Trotonič, A. Bonerti, A. Bonifazio, A.
Zvirak, J. Jamarschek, M. Valle, F. Mondo, 1. Karvič,

B. Bonifazio, M. Paulovič, M. Bauxberger, A. Ott,

104

T. Donaj, P. Ivanov, F. Guberti, L. Nordi, I. Ve-
Ijavič, P. Zuela, F. Gersičič, L. Fiala, S. Kozak.
F. Jahn, F. Albert, V. Mateica, A.Negretto, I.Miocco,

I. Bilaver, G. Schindler, M. Listatovič, J. Pastovič,
M. Stanič, M. Fabianič, S. Solič, J. Marin, J. Ber-
našič, A. Pauletič, M. Modun, F. Grafenberg, J.
Probst, M. Kapez, M. Perišič, A. Uglešič, E. Hol-
feld, F. Karnal, G. Boscolo, J. Širola, M. Belamarič,
V. Petrovič, J. Dusman, A. Mander, J. Galimberti,
M. Hrzak.

Srebrno svetinjo hrabrosti  II. razr.:
Ognjičarji I. r. J. Morello, S.Vshiedl, V. Vuk; ognji-
čarji II. r. M. Bošnjak, J. Moško, A. Kosovič, J. De-
lise, M. Berkič; nared. A. Kordesch, J. Gartlgruber,
A. Rom, J. Hrmolka, J. Seitz; podnaredniki I. Bu-
rulič, J. Pfeiffer, K. Mann; desetniki V. Richtor,
F. Szabo, M. Pellegrini, B. Mayer, J. Landeker;
poddesetniki M. Strebel, J. Fleischer, F. Weiss,
F. Horan; nam. nostr. F. Briensky; nadstr. P. Wei-
gend; streljiv. F. Guajo, J. John, J. Rutscher, A.
Kraus, J. Ditrič; podstreh P. Bednarsch, K. Schwein-
ger, M. Fiirt, J. Mayer, F. Breitenbač, D. Viesner,
F. Bittner; kadet-desetnik-top. R. Krauss; poddes.-
top. A. Birner, D. pl. Henriquez; desetn.-top. K.
Peschl, F. Walter; top. I. r. L. Germič; rnorn. top.
F. Miiller, P. Lovič, A. Sitte, R. Brendler, A. Rei-
schel, R. Zelsmann, A. Vrhunc, J. Burian, F. Jeschke,
E. Dorning, F. Penkert, J. Prouza; pomož. stroj.

II. razr. A. Kreuzer, A. Hacker, A. Ulmann; greg.
I. Kral, J. \Veskil, J. Seiche, J. Horeczett, L. Dulak,

105

J. Dvak, J. Pekasna, J. Resnicek, F. Krizenecky,
A. Raiza, D. Sobel, P. Slecuk, L. Prettner, A. Patsch,
F. Effert, J. Tutek, A. Eiter, Š. Rutek, R. Weixel-
gartner, F. Bodnaruk, V. Navratil, J. Kellener, J.
Orlovsky; častn. sluga J. Rziha in grad. dr. J.
Kreuzer.

Najvišje priznanje in pohvalo:  Fre-
gatni kapitan K. Kronawetter, ten. vašlja V. knez
Wimpifen, K. Rosenstiel, J. v. Fienriquez, E. Bach-
mann, R. Banfled, J. Fleinz, T. Albrecht, E. Cze-
lechowsky; alfij. vašlja K. v. Dory, J. Hentschi,
O. Kemel, A. Panfili, R. Berghofer, K. Spetzler,
N. knez Hoyos, A. Pirchmann, M. v. Szabel, A.
Ziller, D. HIadky, R. knez Moncuccoli, A. knez
Sermage, K. v. Polt, A. pl. Milinkovič, G. Broosch,
J. Fleischer, P. Pulgher, M. Rukavina, J. Afan pl.
Rivera, A. Zuanetti, F. Laschober, J. R. Schmid,

E. Krumhcfe, J. Ril«, K. Adamcvič, G. Morth,

F. Pick. F. Gabhardt, J. Reznicek, G. Barta, J. Vil¬
fan, G. Schindler, F. pl. Kletzel, B. pl. Bechmann;
fregatna zdravnika dr. E. Michel, dr. A. Pruasnig;
kirurg, v. K. Neur; mašin.l.r. E.Bauduin, F. Mayer;
mašin. II. r. K. Nieman, J. Spetzler, K. Goldsemitt,
A. Seibelt, J. Heuber; podmaš. A. Schwarz, J. Jer-
neiczik, P. Wegmann, F. Flulhner; častn. administr.
A. Gailer, A. Winhler; pristan, administr. J. Samuel.

Red železne krone  lil. r. z bojno de¬
koracijo  bi bili prejeli sledeči, ki so pa umrli:
Kapitan vašlja E. of Klint in baron Moll ter alfijer

106

imenovani so bili  radi junaštva: ka¬
det R.Schonberg alfijerom vašlja, mašinist II. r.
J. Spetzler pa mašinistom I. r.

*

* *

Tudi nastopni Dalmatinci so bili odlikovani:

Vlaho baron Ghetaldi, dvorni svetnik, je dobil
red železne krone 11. raz r.

Red železne krone  lil. razr.: FrancSeifert,
namest. svet. in Franc Zanchi, okr. glavar v Zadru.

Vitežki križ reda Franca Jožefa:  Peter
Dojmi, načelnik v Visu, Franc Jakša, načelnik v
Komiži, in Ivan Marasovič, načelnik v Skradinu.

Zaslužni križec s krono:  Štefan Si-
miniati, župnik v Visu ; Cvetko Marasovič, duhovni
pomočnik v Visu; Peter Bačič, župnik v Stonu;
Šimen Mikič, župnik v Rasteviču; Anton Barabič,
župnik v Cilipi; Lovro Barbieri, sodnik v Skra¬
dinu;  Matej Luketin, zdravnik; Nikolaj Varda,
okrajni tajnik v Kotoru; Baldo Gjivovič v Du¬
brovniku in Vekoslav Matticola, posl. v Zadru.

Zlati zaslužni križ:  Šimen Petrič, župn.
pomoč, v Komiži; Dominik Pušič, pom. kapitan
iz Visa; Štefan Zolič, župnik; Jurij Plančič, župnik
v Brusju na Hvaru; Filip Lazarovič, načelnik;
Ivan Mitrovič, načel.; Nikolaj Kruševič, načeln.;
N. Dundovič, obč. tajnik v Kninu; Ivo Bielovučič,
vojaški kap. iz Pelješca; J. Tujkovič; P. Fumis v
Kninu; Ilija Bošnjak v Metkoviču; And. Banchetti
v Tijesnu; I. Berberovič, župnik v Morinju.

107

Srebrni zaslužni križec s krono:
Matija Puhalovič iz Visa; Šimen Puhalovič, isto-
tam; Kozma Martinis v Komiži; Božo Poduje,
ravnotam; i. Bilič iz Studenca; Marušič iz Rogos-
nice; V. Jerčič iz Kastel-Sučurca; M.Seršen iz Slivna;
J. Baljevič; P. Perusko ; L. Miloslavič; L. Burin ;
B. Jurašič; K. M. Gregovič; S. J. Gojkovič in
T. Zlokovič.

Srebrni zaslužni križec:  Josip Mar-
dešič iz Komiže.

Srebrno hrabrostno svetinjo:  Višan
Gregor Vlastelica, ki je preživel več let v viških
utrdbah in se za časa boja odlikoval v brzojavni
utrdbi „Wellington“.

Na j v iš j e priznanjeinpohvalo:  Apo¬
lonij Zanella, župni pom. v Visu; Dominik Kar-
gotič, obč. svetovalec v Visu; Anton Faroifi,
ravnotam; Anton Topič, trgovec v Visu; Štefan
Dojmi, dvorni svetnik v Visu; „Žensko društvo 11
v Zadru; S. Gvina, prepozit; P. v. Rešetar, dvorni
svetnik v Dubrovniku; 1. Pini, okr. upravitelj v
Spljetu; J. Koporčič, okr. upravitelj v Kotoru:
T. pl. Grisogono, sodnik v Stonu; Dr. J. Marcoc-
chia, sodnik v Caotatu; P. Simunič, sodnik v
Novem ; 1. Laneve, okr. komisar v Spljetu ; J. Pre-
dolin, načelnik v Rabu; J. Fortiš, načelnik v Šali;
L. Frari, načelnik v Šibeniku; J. pl. Lamby, načelnik;
A. Rossi, načelnik v lmotskem; F. Dominikovič,
načelnik v Metkoviču; J. Ivaniševič, načelnik v
Orebiču; V. Valetič, načelnik v Dubrovniku; Medo

i 08

knez Bonda, načelnik v Konavljem; Dr. J. Voj¬
novič, načelnik v Novem; A. Paprenica, načelnik
v Risnu • Banovič-Damjanovič, načelnik v Perastu;
L. Tripkovič, načelnik v Dobroti; N. Demattei,
načelnik v Kotoru; D. Ivanis, načelnik v Budovi;
Spljetska občina; Dubrovniški občinski urad;
J. Giovanizio, obč. odbornik v Spljetu; J. Radu¬
lovič v Obrovcu; J. pl. Boliš v Šibeniku; J. Bjela-
dinovič v Kotoru; S Ljubiša v Budovi; J Jonavič
v Risnu; P. pl. Oklopsija v Novem; 1. Alačevič,
sodnik v Kninu; Rendič, sodnik v Obrovcu;

E. Franz, sodnik v Makarski; J. Jeličič v Spljetu;
L. Luzič v Dubrovniku ; J. Simič v Kninu ; A. Mcnti
v Kninu; K. Lombardič, župnik v Topli; J. Mazi-
jarevič v Budovi; F. Deškovič, fin. pis. v Trogirju;

F. Colombani, okr. komisar v Dubrovniku ; F. To¬
mašič, sodnik v Korčuli; M. Mikula, sodnik na
Pelješcu; R. Daibello v Spljetu in N. J. Rozovič.

Dalmatinsko c. kr. namestništvo je pohva¬
lilo  sledeče Višane : Petra Bradanoviča, trgovca
v Visu; Marka Fučič-Rokovega, istotam; Franceta
Mariani-ja, obč. odbor, v Komiži; Vickota Marde-
šiča; Jakoba Stanojeviča; A. Reskušiča; Nikolaja
Mladiniča; Ant. Marinkoviča in Jurija Stanojeviča,
vsi iz Komiže.

*

* *

Vsak udeleženec viškega boja je dobil lepo
spominsko svetinjo, skovano nalašč za vojake.
Na eni strani je cesarjeva podoba, na drugi pa

109

napis v spomin petindvajsetletnice vladanja Njega
Veličanstva. Svetinja se nosi na prsih na rurnenc-
črnem privesku.

XI.

Proslava po monarhiji, osobito po Dalmaciji.

— Dalmatinske občine cesarju in Tegetthofu.

— Zadrske, viške in novogradske občine in od¬
govori cesarja in Tegetthofa. — Pismo cesarja
Maksimilijana. — Milodari za ranjene vojake.

— Tegettbofova slika. — Karkovič.  — ,,Kaiser”
v Trstu. — Ogorčenost v Italiji.  — Persano

obtožen in odstavljen.

Po celem cesarstvu, osobito pa po Dalma¬
ciji, so slavili viško zmago. Vse dalmatinske ob¬
čine so čestitale cesarju. Zadrska občina, kot
občina glavnega mesta, je odposlala na Njega
Veličanstvo sledečo brzojavko:

* Boji pri Atiju in Lepantu spominjajo nas
slavnega imena Dalmatincev. Danes potrjujejo
vnuki dedovsko slavo. Njihova kri, prelita pred
starodavnim Visom pod močno avstrijsko zastavo,
učvrsčuje vez Dalmacije z Avstrijo. Oni ne za¬
htevajo za nagrado te zmage drugega, ko da
ostanejo združeni z Avstrijo.

Zdrava, svetla Kronal Tvoja Dalmacija, ve¬
sela in radostna vsled svojih sinov, sinov morja,
zahvaljuje se Ti, ker si jim dal priliko, da po-

110

kažejo svojim otrokom, da je v teku stoletij nji¬
hova hrabrost ostala vedno ista i v najljutejših
bojih. — Živio Franc Josip  /./«

Cesar je odgovoril sledeče:

„Cesarskemu občinskemu upraviteljstvu
v Zadru. “

»Iz srca se zahvaljujem mesta Zadru za do¬
moljubna čuvstva, ki mi jih je s toliko iskrenostjo
izjavilo. Vaš cesar in celo cesarstvo diči se z ju¬
naštvom in udanostjo Zvestih Dalmatincev: nikdar
mi niti na misel ni prišlo, da bi pustil od avstrij¬
ske države odtrgati tako zvesti ud.

Vaša zvestoba in moja ljubezen sklenili sta
nerazrušljivo zvezo. Bog blagoslovi mojo milo
Dalmacijo, a meni daj moči v izvrševanju oče¬
tovskih svojih namenov, katere hočem izvršiti s
hvaležnim srcem njenim plemenitim sinom.«

Viška občina je pa na rojstni dan Nj. Veli¬
čanstvu odposlala sledeči pozdrav:

»Danes, ko združeni vsi avstrijski narodi
praznujejo spomin srečnega rojstva Vašega Veli¬
čanstva, ponese zvesto viško ljudstvo pred Najvišji
Prestol čuvstva globokega spoštovanja in radosti.

Presvetli cesar! Vis, močni branik dalmatin¬
skih bregov, je danes ponosen, ker je njegovo od
davnosti slavno ime združeno s sijajno zmago, ki
jo je na njem izvojevala Tvoja vojska.

111

Vis blagoslavlja kri, ki jo je njegova deca
prelila za domovino in svojega cesarja.

Presvetli cesar! dal Bog, da bi se na veke
slavna avstrijska zastava vila na tej obali in
okinčana z vencem zmage živo branila nadaljni
razvoj trgovine v jadranskem morju, po kojem na¬
poči Tvojemu zvestemu ljudstvu nova zora!

Dal Bog, da Vaše Veličanstvo dovčaka še
mnogo takih svečanih godov in da v miru, ki je
toliko mil očetovskemu srcu Vašega Veličanstva,
vsi avstrijski narodi dosežejo popolno srečo.

Vašemu cesarsko  - kraljevemu Veličanstvu
udani in zvesti podložniki:

Peter vit. Dojmi, načelnik.

Anton Farolfi, Dominik Kargotič, Peter
Bradanovič, Ivan Parofijanovič,

svetovalci.

Istega dne zvečer je prejel viški načelnik
sledeči odgovor:

»Moja srčna zahvala viškemu ljudstvu za
izkaz udanosti, zvestobe in naklonjenosti ter za
voščilo, izraženo povodom mojega rojstnega dneva.
To mi je še milejše, ker me spominja zmage
moje junaške mornarice, katere se je Vis slavno
vdeležil.

Prepričajte Moje Višane o Moji zahvalnosti
in Moji ljubezni, ki jo delim vsem Svojim dal-
makom .«

112

Viška občina je ponatisnila te brzojavke in
jih dostavila dne 2. septembra 1866 vsem svojim
občinam. Mnoge občine so se za to viški zahva¬
lile z lepimi stavki, posebno pa dubrovniška,
perastska, skradinska, orebiška, benkovaška, blat-
ska, dobrotska, vliška, tijesanska, zlarinska in salska
občina.

Spljetski načelnik je šel osebno do cesarja,
da mu čestita v imenu svojega mesta. Cesar ga
je sprejel ljubeznivo in mu med drugim rekel, ■
da se bo spominjal cele pokrajine za čestitke, in
da ga veseli, ker so Dalmatinci praznovali ta
dan in da jim je hvaležen, ker šo se tako juna¬
ško žrtvovali.

Mnogo mest je odposlalo tudi Tegetthofu j
iskrenih čestitk. Zader ga je imenoval častnim
meščanom, za kar se je Tegetthof zahvalil sledeče:

»Globoko ganjen vsled hvaležnosti za po¬
deljeno mi čast, sem ponosen, ker spadam pod
krilo glavnega mesta one pokrajine, katere  j
junaški sinovi so se odlikovali v odločnosti in
srčnosti ter premagali mnogo močnejšega so¬
vražnika.«

|

Tudi druga mesta so ga imenovala svojim
meščanom.

Kako so Tegetthofa čislali osobito Dalma¬
tinci, spričuje nam sledeča brzojavka novograd-
ske občine:

113

Njega Prevzvišenosti gosp. pl. Tegett-
hofu, c. kr. vice  - admiralu avstrijskega
vojnega brodovja. Pulj.

»Med sokoli, ki so pod Vašim vrhovnim po¬
veljstvom tako slavodobitno porazili na viških
vodah mnogo močnejšo silo kletega dušmanina
prejasnega našega prestola in mile nam domovine,
so bili tudi mnogi iz novogradske občine. Kdor¬
koli je prišel ž njimi v dotiko, ko so bili doma
na dopustu, in iz njihovih ust čul hvaliti sposob¬
nost in blagost srca svojih pojedinih vojvod,
osobito pa svojega Velikega admirala, ta se go¬
tovo ni čudil nenadni in čudoviti zmagi, ki bode
slovela do konca sveta.

Očetnjava se v resnici divi in ponaša s svo¬
jimi junaškimi sinovi in ne bo pozabila njihovih
vrlin in zaslug. Še manj pa bi mogla opustiti
sveto svojo dolžnost, da ne bi po svojih zastop¬
nikih javno izrekala svojo najsrčnejšo zahvalo in
najiskrenejše čestitke neumrlemu vitezu, ki je
razsvetlil lice našega brodovja, ki se je podpiran
s hrabrostjo svojih mornarjev, a obdan z lastnim
darom kreposti in žarko ljubeznijo napram pre¬
stolu in domovini, povzpel do vrhunca slave in
ki pazi s sodelovanjem celega cesarstva na to,
da tudi v bodoče ohrani našemu brodovju po na¬
ravi prisojeno prvenstvo v jadranskem • morju.«

Novogradska občina v Dalmaciji, dne' 10. avgusta 1866.

F. Vlatkovič, D. Buzolič, E. Filippi,

odbornik. načelnik

Bitka pri Visu.

114

Tegetthofov odgovor Novemu gradu:

Prečastitemu občinskemu predstojništvu
Novogradskemu v Dalmaciji.

»Plemenita izjavljanja, s katerimi je okrašeno
Vaše pismo z dne 10. avgusta t. L, so me pre¬
pričala o iskrenosti Vašega naroda. V istem hipu
se je porodila v meni neizrecna zadovoljnost, ker
ste mi dali priliko, da ponavljam, kako so ju¬
naški Dalmatinci, vedno privrženi prastaremu
in sijajnemu spominu svojih dedov, pokazali pri
Visu, da znajo obistiniti svoje mišljenje in da so
pripravljeni z junaško svojo krvjo vse žrtvovati
za svojega cesarja .«

Pulj, 12. avgusta 1866. Tegetthof,

vice-admiral.

Takratni mehikanski cesar Maksimiljan, bivši
avstrijski admiral, je poslal junaškemu Tegetthofu
red „Guadalupe‘ ! , s sledečim izvirnim spisom:

Chapultepec, 24. avgusta 1866.

»Z nepopisno radostjo sem prejel obvestilo
o sijajni zmagi, ki ste jo Vi izvojevali nad mnogo
močnejšim sovražnikom , vsled česar bode Vaše  l
ime slavno v mornarski zgodovini.

Ko je usoda zahtevala, da zapustim milo
svojo mornarico in da jo izročim v druge roke,

— odpovedavši se veliki nalogi, da povzdignem
domovino do stepena prvenstva, za katerim stre¬
mijo vsi veliki narodi,  — stavil sem svoje ne-

115

omejeno zaupanje v Vas in mladi naraščaj čast¬
nikov in mornarjev, ki sem jih ponosno motril,
kako napredujejo pod mojo upravo.

Moje nade so se izpolnile! Ostavil sem v
jadranskem morju brodovje v popkastem cvetu,
na katerem izobraženi poveljniki, srčni častniki
in junaško moštvo izpolnujejo moje sne.

Previdnost me je peljala drugim potom.
Navzlic temu vzplamti moje srce iznova s sve¬
tim ognjem mornarske slave: Najlepši, najsreč¬
nejši dan mojega življenja je bil oni, ko sem za¬
gledal v zgodovini mornarice z zlatimi črkami
napisan krvavi dogodek dne 20. julija 1866 in
Vaše plemenito delovanje.

Z Viškim bojem stopa mornarica, kateri Vi
zapovedujete, v vrsto onih, katerim je zastava
znak slave, a Vaše ime ostane na veke junaško.

Vam, častniki in mornarji, pošiljam najsrč¬
nejša čestitanja; a Vam, kot admiralu in prija¬
telju pa dajem kot dokaz priznanja, veliki križ
svojega reda  » Guadalupe «.

Maksimilijan.

Isti Maksimiljan je daroval 5000 frankov za
ranjence.

Razne občine so začele zbirati milodare za
ranjene vojake. V Visu je bil v ta namen sestavljen
posebni odbor sledečih meščanov: Don Cvetko
Marasovič, Don Apolonij Zanello, Antonija Fa-
rolfi, Peter Bradanovič, Peter Puhalovič in Štefan

8 *

116

Farolfi. Odbor je v desetih dneh svojega delo¬
vanja nabral svoto 110 gl. 56 kr.

Splječan Franc Nakič je imel Tegetthofovo
sliko in ko je zaznal za njegovo junaštvo, je
začel razpečavati take slike v obliki razglednice,
čisti dobiček pa je namenil ranjencem. V kratkem
je razpečal veliko število Tegetthofovih slik in
utržil 148 gl. 60 kr. Denar je poslal vice-admiralu,
ki se mu je sledeče zahvalil:

Velecenjeni gospod Nakič!

Z dragim Vašim pismom z dne 4. avgusta
sem prejel znesek 148'60 gld. v korist ranjencev
v viškem boju, kakor čisti dobiček razpečane
moje slike.

Zahvaljujem se Vam v imenu mornarice za
to velikodušno delo in z velikim veseljem prilagam
tu svojo sliko kakor spomin za Vaše plemenito
delovanje v prid ranjencev.

S spoštovanjem Vaš preudani

Tegetthof, vice-admiral.

Junak Nikolaj Karkovič, ki je ugrabil sovražno
zastavo, je bil dne 18. avgusta 1866. ob 10. uri
dopoldne predstavljen Njega Veličanstvu cesarju
v dvornem gradu na Dunaju. Cesar ga pohvali,
mu da denarja, okiti mu junaške prsi z zlato
svetinjo in ga povzdigne v podčastnika na oklop-
nici „Erzherzog Ferdinand Max“. Dokler je bil
na Dunaju, je stanoval pri nadvojvodi Albrechtu.

117

Medtem so „Kaiserja“ popolnoma popravili
in so ga, ker je največ trpel v boju, poslali z
nekaterimi drugimi ladjami v Trst, da tam pro¬
slavi svojo zmago.

Trst je z redko slavnostjo sprejel ta oddelek
brodovja, po celem mestu pa je zavladalo veliko
veselje. Poleg drugih krasnih zabav se je vršil
na „Kaiserju“ sijajen ples v spomin slavnih ju¬
nakov. Tu je bilo zbrano cvetje odličnosti in
tržaške lepote.

* *

*

Ko so pri nas slavili zmago, je vladala v
Italiji ljuta ogorčenost proti vodjam brodovja,
osobito proti Persanu. Občna želja je bila, da
se Persana obtoži in odstavi. Dne 23. julija pride
v Jakin minister mornarice. Z ostrimi besedami
stavi Persana na odgovor.

V ljudstvu je vladala taka besnost, da je moral
Persano po noči v ženski obleki bežati iz Jakina.
Isti njegovi častniki so zahtevali, da se ga obtoži!

V Genovi je bilo ljudstvo, razkačeno kakor
nikjer drugod, kajti na stotine Genovežanov je
plakalo za svojimi mrtvimi, ki so se potopili na
„Re d’ Italia". Pravijo, da je Persano tudi sam
zahteval, da se ga postavi pred vojno sodišče,
da tako tudi on najde priliko, da ovadi častnike,
ki mu za časa bitke niso bili poslušni.

Graja na Persana pa ni bila nič drugega,
nego zmedenost italijanskega ljudstva vsled ne¬
uspeha navzlic toliki premoči nad našimi.

118

Neki italijanski častnik, ki je služil na „Affon-
datore“, piše:

»Avstrijska mornarica ni tako slaba, kot smo
mislili. —  — — — — — Trikrat smo napadli
vašelj »Kaiser«, da ga potopimo, toda on se je
umaknil v največjem bojnem metežu vselej tako
spretno, da je bilo njegovo manevriranje obču¬
dovati in sipal na nas tako točo ubojitih krogelj,
da nas je oglušilo. Vsi smo ranjeni od pete do
glave.«

Pozneje je bil nesrečni Persano obtožen in
stavljen pred sodnike. Ti so ga djali ob vso čast
(degradirali) in proglasili ga nesposobnim in
strahopetcem pred sovražnikom.*)

XII.

Vile hrvatskega pesništva. — Natečaj ,,Dalma¬
tinske Matice“. — Pesmi o viškem boju. — Spo¬
menik Junakom na viškem pokopališču. — Te-
getthof do smrti. — Tegetthofov spomenik. —
Slikarji.  — Razoroženje Visa. — Običaj na dan
Sv. llije.  — Obiski bojnega brodovja. — Tujci
na viškem pokopališču.

Takoj po sijajni viški zmagi so začeli zname¬
niti hrvaški pesniki viški boj poveličavati s kras¬
nimi pesmami. V boju padlim junakom spletali

*) Persano je spisal v lastno obrano knjižico „1 fatti
di Lissa“, ki mu pa ni nič pomagala. Umrl je pozabljen
in preziran 1. 1883.

119

so vence neumrljive slave in jih primerjali špar-
tanskim levom pri Termopilah. Razni dalmatinski
pesniki so tekmovali med seboj v tem, da so
skušali popisati čim sijajneje našo zmago in krasno
viško morje.

Avgusta meseca istega leta je poslal neznan
darovatelj „Dalmatinski Matici 11  v Zader zlat na-
poleon s sledečim pismom:

»Nagrada za opis trodnevnega boja pod
Visom v stihu in slogu naših junaških narodnih
pesem z vsebino okoli 1000 stihov. Pesem naj
bo posvečena v prvi vrsti junaštvu naših sinov v
jadranskem primorju in prirojeni jim srčnosti v
obrani svoje posesti proti navalu tujcev.«

»Dalmatinska Matica 11  je sprejela z veseljem
to ponudbo in sklenila v seji dne 23. avgusta,
da doda k tej nagradi še ona 40 frankov.

Istega leta spevali so pesmi o viški bitki
sledeči pesniki:

1. Štefan Buzolič, duhovnik iz Obrovca.

2. Josip Peričič, nadzornik ljudskih šol v
Dalmaciji.

3. Štefan Ljubiša, pisatelj narodnih povestij
iz Boke.

4. O. Anton Zorica, frančiškan v Dubravici
pri Skradinu.

5. Savo Matov Martinovič iz Črne gore.
(Njegovo pesem je izdala in nagradila »Dalmatin¬
ska Matica 11 , ker je odgovarjala pogojem natečaja.)

6. Andrej Josip Kuljiš, učitelj v Komiži.

120

7. Šime Šugara Jovanov, prostak v Kolanu
na otoku Pago. Njegova pesem se je med na¬
rodom najbolj razširila in postala popularna.

8. Dujam Vuletič, duhovnik in učitelj v Sinju.

9. Nikolaj Tantac, prostak iz Visa.

10. Viktor Ančič, mladenič iz Visa, in

11. Anton Radičič, delavec iz Visa.

V italijanskem jeziku je zložil pesem Marko
Anton Vidovič iz Paga, pisatelj, prevoditelj „Os¬
mana" in soprog slavne hrvatske pesnikinje Ane
Vidovič.

Povodom desetletnice slavne bitke je zložil
v italijanskem jeziku lepo pesem odvetnik iz

Hvara Dr. Ivan Machiedo.*)

*•

* *

Leta 1867. so postavili vsled prizadevanja
cele mornarice na Prirovu sredi pokopališča mra-
morni spomenik onim, ki so izgubili očeta in
mater, sestro, brata in zaročenko, morje in kopno,
cvetje in pomlad, vse za milo domovino. Spo¬
menik je obrnjen proti onemu morju, ki najbolje
svedoči o junaštvu, kateremu na čast je postavljen.
Izklesan je iz pepelkastega mramorja. Podnožje
je dolgo 3‘85 m,  široko pa 2 - 87 m.  Visok je spo¬
menik 4 - 85 m.  Vrhu njega leži ogromen lev, ki
s čvrstimi šapami drži proslavljeno zastavo. Lev
leži s truplom po dolžini spomenika in je z glavo
obrnjen proti Visu. Na pročelju spomenika pred-
očen je v „basrelijevu“ najtragičnejši čas boja.

*) Tudi v nemškem jeziku je več pesmi o boju.

121

Na nasprotni strani proti zapadu je vrezan sle¬
deči napis:

Onim

Ki so v pomorski bitki pri Visu
Dne XX. julija MDCCCLXVI
Za cesarja in Avstrijo
Slavno preminuli.

V blag spomin
Sodrugi.

Na pobočnih straneh so vrezana imena padlih.
Okoli spomenika so izklesani razni okraski, tako
n. pr. morsko sidro, lovorov venec itd. Okoli
podnožja molč med alojo in cvetlicami štirje
ogromni topovi iz zemlje, ki so v viški bitki po¬
šiljali pogubonosne kroglje v sovražne vrste. Ti
topovi so med seboj spojeni s čvrstimi verigami
bojnih ladij, med njimi tudi del one verige, ki jo
je dne 19. julija 1866. leta ostavil „Formidabile“ v
viški luki, ko je moral sramotno pobegniti pred
topovi „Gospine baterije".

Poleg omenjenega spomenika je postavljen
še drug manjši spomenik na čast onim topni¬
čarjem, ki so dne 18. julija preminuli na viških
utrdbah. Ta čveterokotni spomenik je visok 2 m  in
izklesan iz belega kamena. Tudi na njem so vre¬
zana imena padlih vojakov s sledečim napisom:

Onim

Ki so na Visu
18. in 19. julija 1866
Prominuli
Postavili

Bratje v boju.

* *

*

122

Leta 1866., nekaj mesecev po bitki, je dobil
Tegetthof dopust in prepotoval Ameriko, Anglijo
in mnogo drugih krajev. Povsod so ga navdu¬
šeno pozdravljali, posebno pa na Angleškem.

Leta 1867. je bil imenovan članom gosposke
zbornice, a leta 1868. radi reorganizacije morna¬
rice šefom mornarskega odseka pri vojnem mi¬
nistrstvu in poveljnikom avstrijske mornarice, vse
to s cesarjevim lastnoročnim dekretom. L. 1867.
prenese z zaprekami in težavami iz Mehike mrtvo
truplo svojega prijatelja Maksimilijana, za kar je
dobil od cesarja jako laskavo pismo, polno po¬
hvale.

Dne 7. aprila 1871. je umrl Viljem Tegetthof
v 44. letu svoje starosti na Dunaju. Pri njegovi
smrti so bili navzoči najodličnejši dostojanstveniki;
cesarski dvor in cela mornarica zavila se je na
cesarjevo povelje v črno. Pri svečanem pogrebu
je bilo zastopano tudi glavno mesto Dalmacije.

Tegetthof je bil še samec in je zapustil edino
svojo mater.

* *

*

Koj po Tegetthofovi smrti so cesar in drugi
odlični možje sprožili misel, da se neumrlemu
junaku postavi mramornati spomenik. V to svrho
se je osnoval poseben odbor pod predsedstvom
cesarjevega brata Ludovika Viktorja, kneza Beusta,
kneza Andrassy-ja, barona pl, PScha, Radolfa
Worbana in dunajskega župana dr. Felderja. Ta
odbor je v kratkem nabral svoto 80.000 gl.

123

Najpreje so mu postavili lep spomenik v
Pulju na hribčku Žaro. Spomenik je tako velik,
da se ga vidi 30 milj daleč. Kip je v naravni
velikosti. V desnici drži daljnogled; v podnožju
so pa krasni simbolični znaki.

V isti namen so skovali veliko svetinjo iz
medi. Na eni strani je Tegetthofova podoba, na
drugi pa spomenik, kakoršen je oni v Pulju, z
napisom:

Vice-admiralu
Viljemu pl. Tegetthofu
1877 .

Z junaško borbo pri Helgolandu
In s slavno zmago pri Visu
Pridobil je

Sebi in avstrijski mornarici
Neumrlo slavo.

Drugi spomenik so postavili v Mariboru.
Glavni spomenik v obliki velikega stolpa so od¬
redil za Dunaj.

* *

*

Mnogi odlični slikarji so pričeli slikati viški
boj? Najizvrstnejši dunajski slikarji so naslikali
najzanimivejše dogodke te bitke. Osobito se je v
tem odlikoval dvorni slikar J. C. B. Piittner. Nje¬
gove slike še danes dičijo cesarski dvor na Dunaju.

Tudi razni glasbeniki so poklonili lepe na¬
peve viški slavi.

L. 1873. je avstrijska vlada popolnoma raz¬
orožila viški otok, odstranila posadko in podrla

124

vse trdnjave in baterije; jedino lepo in prostrano
„Gospino baterijo" je še pustila.

Dandanes ne najdeš razun spomenikov na
Visu ničesar več, kar bi pričalo o prošli slavi.
Ti spomeniki pa ti povedo več, nego najlepše
spisana knjiga.

Vsako leto na dan Sv. Ilije se berejo v nad-
župnijski cerkvi v Visu svečane molitve za padle
junake, a štirje lovorovi venci kitijo vogle spo¬
menika, kjer leži speči lev nad kostmi spečih
levov.

Večkrat prinesejo tudi vojne ladje, ki obiščejo
viško luko, na grob lovorov venec.

Noben tujec, ki obišče Vis, ne zamudi prilike,
da obišče tudi spomenik in se pokloni pepelu
junakov. Če pride več izletnikov naenkrat —
kar se pa često pripeti — tedaj je običaj, da po-
lože venec, a voditelj izletnikov pozove s pri-
godno besedo svoje tovariše, da vzkliknejo tri¬
kratni: „ Slava!"

Dodatek.

O priliki dvajsetletnice viške bitke, to je dne
20. julija 1886., so odkrili na Dunaju ogromen
spomenik Tegetthofu. Te slavnosti so se vdeležili
velikaši in prostaki, uradniki in vojaki. Vsi stanovi
so bili zastopani. Ta dan so tudi Dalmatinci slo¬
vesno praznovali, osobito pa prebivalci Visa. Ob

125

10. uri se je brala za padle junake maša zaduš-
nica, katere se je vdeležilo polno ljudstva. Po
mestu so igrale godbe in streljali topiči, da pro¬
slavijo dostojno tolikanj slavni dan.

Ob dvajsetletnici so razkrili na angleškem
pokopališču v Visu spominski križ vojakom, ki
so našli smrt v razvalinah baterije Schmidt, z
nadpisom:

Pokoj junakom

Ki so boreč se za baterijo  » Schmidt «

Dne 18. julija 1866
Častno preminuli.

Še bolj slovesno nego dvajsetletnica se je
praznovala leta 1891. petindvajsetletnica slavne
zmage naše mornarice. Slovesnost se je obhajala
ne samo po Dalmaciji, ampak po celem našem
cesarstvu.

Ves viški otok je bil takrat v zastavah in
slavolokih. Komiža in Vis sta tekmovala med
seboj, kdo poveliča dostojneje ta dan zaslužna
dela svojih junakov.

Dne 22. junija leta 1891. je stopil oddelek
naše mornarice pod poveljstvom kontre-admirala
Hinke-ja v viško luko. Bile so sledeče ladje:
Kronprinz Rudolf, Kronprinzessin Stephanie, Prinz
Eugen, Kaiser Franz Josef I., Tiger, Leopard,
Trabant, Lussin, Comet, Blitz in šest torpedovk.
Na ladji Kaiser Franz Josef 1. je bil nadvojvoda
Karol Štefan. Dne 23. junija se je pripeljal z
„Greifom“ nadvojvoda Albrecht. Ladje so ga po-

126

zdravile s streli, mornarji pa s „hura“-klici. V Visu
nisi videl drugega kot same zastave in slavoloke.

Istega dne je prispel v Vis tudi vojvoda iz
Parme na jahti „Farnese“, da prisostvuje mornar¬
skim vajam.

Poveljnik eskadre, okrajni glavar iz Hvara
ter načelnika Visa in Komiže so se šli na „ Greif“
poklonit nadvojodi Albrechtu.

Popoldne tega dne je šel nadvojvoda Albrecht
z vojaškimi in civilnimi dostojanstveniki na viško
pokopališče in tam položil v imenu mornarice
na grob lovorov venec. Nato je nadvojvoda pozval
vse one okoli stoječe, ki so se bitke osebno vde-
ležili, in jim spregovoril nekoliko junaških besedij.

Zvečer je bila razsvetljava mesta in brodovja;
vojaške godbe so svirale na bregu in krovu.

Na dan 20. julija 1891. se je vršilo v Visu
nepopisno slavlje. V nadžupnijski cerkvi je bil
postavljen krasen katafalk. Po končani službi božji,
ki jo je obavil sam škof, je šel po mestu slovesni
sprevod z godbo na čelu. Razni zastopi, društva
z zastavami, uradniki in vojaki v uniformah, ve¬
terani in nepregledne vrste ljudstva so se slav¬
nosti vdeležili. Cerkve, bivše trdnjave, javna po¬
slopja, zasebne hiše, ladje in cela obala, vse je
bilo okrašeno kar najlepše mogoče. Nikdar še ni
bilo razobešenih na Visu toliko zastav in trobojnic
kot ta dan.

Popoldne so položila razna društva na grob
krasne vence s trakovi in napisi. Viški prebivalci

127

so poklonili mrtvim junakom krasen srebrn venec,
ki je bil pravi umotvor, izdelan po načrtu pro¬
fesorja Beziča. Venec je imel srebrne hrastove
liste z zlatim žirom in napisom: Junakom viške
pomorske bitke dne 20. julija 1866. prebivalci
Visa in Komiže dne 20. julija 1891.  — Ta venec
hrani še danes viška občina.

Med polaganjem vencev so svirale godbe
krasne nagrobnice, zvonovi so pa zvonili po vseh
cerkvah. Navzoči škof je dal ob tej priliki vsem
pokojnim junakom vesoljno odvezo.

Svečanost se je završila s slavnostnim ko-
mersom, bakljado, bengalično razsvetljavo mesta,
petjem, godbo in govori.

Viški načelnik je prejel ta dan toliko brzojavk
v spomin redke slavnosti, da bi nam nedostajalo
prostora, ako bi jih hoteli ponatisniti.

Mi pa kot rodni bratje milih nam Hrvatov
vzkliknemo ž njimi: Slovanski jug! posnemaj dela
slavnih svojih pradedov.

Slava padlim leta .1866 !

)

KAZALO

I. Popis viškega otoka.. . . .

II. Avstrija, Pruska in Italija 1. 1866. ter popis

naše in italijanske mornarice.

III. Viška posadka in trdnjave.

IV. Napad na viške trdnjave.

V. Sovražnik v viški luki.

VI. Avstrijsko brodovje gre Visu na pomoč . .

VII. Bitka na morju.

VIII. Mrtvi in ranjenci na ladjah in na kopnem .

IX. Pogreb padlih junakov, Tegetthofovo povi¬
šanje in proslava naše zmage.

X. Tegetthof se vrne z brodovjem v Fažan in

poroča od tam cesarju o bitki. Odlikovani
vojaki in Dalmatinci.

XI. Čestitke cesarju in Tegetthofu. Italijanska

ogorčenost nad Persanom.

XII. Spomenik padlih junakov in spomenik Tegett-

hofov.

XIII. Dodatek ..

•*

Stran
5- 21

22- 28
28- 32
32- 38
39- 43
44— 52
53- 70
71- 76

76- 92 ■

92-109

109-118

118-124

124-127


£ ,\ ,-••'.-.» .

j,  r 1 r t  .-,

)



.

'

i ~ n.-,-  ■ i '

< ' '. ■ ■ ' ‘,.-'3? - ; > w ? -./■'* 'K-

. » KV-

vl^r; , , “

'

, _ •-. - > !  - * - < 1  -£ ‘-‘ ii'

-

. , y «- v  >- ' 'J 1 X ■ S* ' ‘

■ ~ ~ * - > ?  - -V.K' t/  <f -> > r

.

’

-

'•3Ž$¥&£?•■'  v' •. - >; ■■ S ,■; *;•>. : -V^V 1 :« j š«.-; v -*f1*Ši

;  -

'

'

■

..

'

a ,-v ‘ - - - ■ ■ - • v - .■•••■■

■

■ tv*v.\  - * «-v >,V;V::\ :

‘

- ■

:

.

■ v.jgv . 'KK I#;#;«:®?” K’ ’ ■

'■)

I 1

-

®rt :\z‘\

. -

*

WŽ% i  '-Kr

- ' :  ; , -' -K- '." '~k';.o > \


-


.

*K ■ "• »■•■

-

H V ’J$  ?3-; ' ; i~! vi" »’

V> j '■ „ v -«V '- &.: ; .* :.-'-.;|s

ii..5.;ifjfcjs

'- ^k;kvv:5 ,-v.-V ---?,-