Št. 10-________________
Iihaja trikrat na teden, in sicer ?  torek, četrtek
in soboto   ob  4.  uri popoldno ter  stane  po poŠt*
.,iBJ"iiaiifl ali v Gorici na dom poSiljana:
vse loto      ........15 K
»/„...........10   »
Posamične številke stanejo 10 vin.
„SOČA" ima naslednje izredne priloge: Oh nojem letu »Kažipot po GoriJkem in Gradiščanskem" in ,Kažipot po Ljubljani in kranjskih mestih", dalje dva-trat v letu -Vložit red.•iele%Dtc, ,J»rfllkojt4|,joStj|U im".     '[      ' "        x  :"       ""'''i  '"•Vg;^
Naročnino sprejema upravništvo v Gospoeki^ujji štev. 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A.-^"**^ ti a naroČila brez doposlane naroCnlne se nI
Oglasi ia poslanice se računijo po IVtit' tiskano   1-krat   1« v, 2-krat 14 v,   3-krat   12V~«a vrsta.  Večkrat  po dopodbi. Večje čirke po proste-" — Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan K
V Gorici, v soboto dne 23. januvarija 1909.
Tečaj XJfXIX.
»Vse za narod, svobodo in napredek!«   Dr. K. LavriČ.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki uliol St. 7 v Gorioi v I. na,1-t Z urednikom je mogočh govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 1 S. dopoludne. U p r a v n i s t v o se ns. haja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na levov tiskarn'
Naročnino in oglase je plačati ioco Gorica
Dopisi naj se pošiljajo le uredništva.
Narodnina, reklamacije in drage reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se noliljajo le npravnJitvu.
..PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče- sak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. i-60.
»Soča« in »Primorec« se prodajata v Go i i v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Sohwarz v o st ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Lebaa na tekališču s Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v pokopališki ulici, I. Matiussi v ulici Formica, I. Hovaiiski v Korenski ulici št. 22 •, v Trato v tobaiarni Lavrončič na trgu della Casorma.
avčič v Gorici.
Telefon if. 83.
JoriGa" in Jrimorski list" obsojena.
U  1401/8 17
V imenu Njegovega Veličanstva Cesarja!
C. k. okrožna sodnija v Gorici kakor vzklicna sodnija je danes pod predsedstvom .¦.k. sod. svet, grofa Dr. Coroninija v navzočnosti c. k. viS. sod. svet, Itutar in c. k. sod. svet. Dr. Stepaučič in c. k. okr. sod. Musina kakor sodnikov iti Dr. Dermota kakor zapisnikarja o vzkliiu .Josipa Strekeljti.u, de-žclcnegu poslanca in učitelja v Komnu zoper razsodbo c. k. okrajne sodnije v Gorici z dne •21 11 1(.'0S o. št. U^H s katero sta se Anton Bavčar in Ivan Daj t oprostila od ob tožbe radi prestopka v smislu čl. III. zak. z dne 15 10 tiS št. 142 drž. zak. po glavni razpravi opravljeni dne 1* 2 09 vsled odtodbe / dne 28 12 08 o št, BI J'8,s v navzočnosti Dr. (Jtegorina kakor zastopnika zas. obtožite! ja, zagovornika obtožencev Dr. Dormastie po predlogu, stavljenem od vsklicatelja, naj ko vsklicu ugodi, razsodila tako :
Ugaja se vsklicu Josipa Štrekeljna in izpretnenjojt! izpodbijano razsodbo c. k. okrajne sodnije v Gorici z dne 21 11 O« opr. št. U [i"\* se izreka :
1)   Anton B a v č a r od pok. Antona in Katarine H ar tel, rojen 15,5 58 v Černicah, pristojen v Lože pri Ljubljani kat. oženj, tiskar in odgovorni urednik »Gorice" stanujoč \ia 1'arcar 18, nekaznovan, alfabet;
2)   Ivan Bajt od pok. Matije in pok. Jere, rojen 20 1 05, Ponikve,, okr. Tolmin, pristojen v Gorico, kat. oženj., krojač in or-gani-st ter odgovorni urednik „ Primorskega lista", stanujoč P. Nicolo Tommaseo 22, alfabet, nekaznovan
sta kriva: da sta zanemarila ono pažnjo, vsled katere bi, ako  bi  jo   bila   vršila,   kakor   je to njiju dolžnost, izostala objava   članka   „Odlikovan (!)  liberalni   poslanec"    v   „Gorici*   z
dne 25/7 08 št. 59 in v „Primorskem listu" z dne 30/7 08 št. 31, ki vsebuje znake pregreška zoper varnost tasti; — da sta s tem zakrivila prestopek v smislu čl. III. zakona z dne 15/10 1808 št. 142 drž. zak.,
in se obsojata v smislu istega člena št, 5 cit. zakona vsaM na 40:— (štirideset) Kron globe, katera se v slučaju neiztirljivosti izprerniaja na 4 dni zapora za vsakega in na povračilo troškov kazenske pravde in izvršbe.
Zasebnemu obtožitelju Josipu Štrekeljnu se daje pravica,  da  tekom meseca januvarja 1D09 objavi to razsodbo   v   listu „Soča" enkrat na troške obtožencev. Razlogi.
Zasebni obtožitelj je vložil proti obtožencem tožbi zavoljo pregreška razžaljenja časti, storjenega s tem, da sta objavila v „Oorici" in »Primorskem listu" notico »Odlikovan (!) liberalen poslanec", v kateri se mu je očitalo, da je s trtami kupčeval, da izkorišča ljudsko revščino v svoje namene, iu da je njemu Bog in narod — trebuh pa žep.
Obtoženca sta v uvodni preiskavi izjavila, da je ta notica brez njiju vednosti prišla v lista, kojih odgovorna urednika sta.
Vsled te izjave je zas. obtožitelj odstopil od preganjanja kaznjivega dejanja kakor pregreška razžaljenja čisti potom tis-kopisa ia vzdrževal obtožbo radi zanemarjanja dolžne pažnje v smislu čl. III zak. od 15,10 OH št. 142 drž. zak. - Vsled dotičnega predloga zasebnega obtožitelja se je kazenski postopek proti obtožencema nadaljeval pri c. k. okrajni sodniji goriški.
Tu sta bila oproščena.
Proti tej sodbi je vsklical zasebni obtožitelj.
V sklic je utemeljen.
Sodui dvor je mnenja,, da v tem slučaju ni mogoče govoriti, da je preganjanje radi prestopka zanemarjanja dolžne pažnje zastarano v smislu S 531 k. z, ¦- Dejanje, zavoljo katerega je zasebni obtožitelj začel kazensko postopati proti obtožencema, je bilo vedno eno in isto; razlike je bilo samo toliko, da ga je prvotno kvalifikoval kot pre-grešek razžaljenja časti, storjenega potom tis-
»Gor. Tiskarna. A, Gabršček (odgov. J, Fabčič) tiaka in zal.
i                     "......  -
kopisa, pozneje pa, ko se je izpremenil pro-cesualni položaj, ga označil kot prestopek radi Ls^oiarjenja dolžne pažnje v smislu č!, HI. cit. zakona. Preganjanje kaznjivega dejanja se tedaj samo na sebi. ni prekinilo niti za hip; zasebni obtožitelj je izpremenil leju-ridično stališče, s katerega je hotel, noj se inkriminovano dejanje preganja in presoja. Ako tedaj izpodbijana sodba temelji na pravnem nazoru, da je tu nastopilo z&starenja v smislu •i 531 k. z., je pravnopomotna.
Ravno tako pa je nevzdržno njeno rue-nenje, da obtoženca kot odgovorna urednika »Gorice" odnosno »Primorskega lista" nista odgovorna v smislu zakona zavoljo inkrimiao-vanili Člankov, ker sta bila ponatisnjena iz »Zarje". Da je poslednja okolnost brez slehernega pomena, sledi jasno iz jj 493 k. z., glasom kojega je kazensko-pravno odgovoren tudi tisti, ki razžalitev na poštenje naprej razširjati skuša.           Zlasti ne moreta se ob-
toženca pri tem opravičevati, češ, da sta in-kriminovana članka označena v njunih listih le kot citat iz »Zarje" ; kajti čl. III. št. 1 zak. z dne 15/10 08 št. 142 drž. zak. pravi naravnost, da se urednik odgovornosti ne oprošča niti s pristavljenimi splošnimi ali posebnimi zavarovanji, niti z izjavo koga drugega, da hoče sam prevzeti odgovornost.
Edino, kar bi moglo obtoženca rešiti in opravičiti, oprostilno razsodbo, bi bilo, da sta dokaza!?., da inkriminovana notica v njunih listih ne vsebuje pregreška razžaljenja časti. To bi bila pa mogla doseči samo na ta način, da sta nastopila in izvedla dokaz resnice.
A tega dokaza nista niti ponudila.
Iz tega pa sledi, da sta s tem, ker je bila notica, žaleča zas. obtožitelja, na časti in poštenju, objavljena v listih, kojih odgovorna urednika sta, zakrivila prestopek zanemarjena dolžne r. /n»<\   Zato sta morala biti
Pri odmeri kazni se je uvaževalo kot olajševalno, da sta obtoženca doslej še nekaznovana; jemal se je tudi obzir na njiju rodbini; za obtoževalno se je smatrala okolnost, da je bila žalitev težka in občutna.
Zasebni obtožitelj je v smislu § 3^ tiskovnega zakona  na svoj predlog dobil pra-
vico, to razsodbo tekom januvarja 1909 priobčiti enkrat na troške obtožencev v „So5i". Izrek o  stroških se  opira na določbo i5§ 389 in 399 k. p. r.
Gorica, 9. januvarja 1909. Dr. Dermotn 1. r.                  Coronini 1. r.
Dr. Tavčarjev govor
»    zboru iz or i j u.
v   kranj skem   deželnen proračunskemu  prov (Konec.)
»Pravična preiskava".
Pa na3a vojaška oblast ni hotela takih škandalozni i či preiskati, in kakor vse kaže, reklamuje naša vojna uprava za rumeni ljubljanski pešpolk pravice rimskih pretorjan-cev. Da bi taki pretorjanci mogli koj napačnega storiti, tega vojna uprava ne bo nikdar pripoznati hotela, tem manj nasproti nam Slovencem, ki smo v njenih očeh inferjorna rasa, ki naj si šteje v Čast, če dobiva brce od naših nemških generalov. Tak je duh, ki preveva našo generaliteto, in že od pričetkn ni bilo pričakovati, da bo nam ta generaliteta pravično preiskala postopanje vojaštva pri ljubljanskih izgredih. Pravične vojaške preiskave ni bilo, in je tudi ne bo, ker nam vojaška uprava v tem oziru noče biti pravična, in nam toliko časa pravična ne bo, dokler bo ces. armada to, kar je zdaj, prav grda in kruta ponemčevalnica.
General Potiorek.
Vojaško upravo pa zadeva še drugo očitanje. Ne samo, da jp oartajično odrekla vsako preiskavo in kazno jje, prišteti se ji mora tudi v greh, da je vse storila, kar je moralo razdvojiti že itak prerazburjeno prebivalstvo Ljubljane.
V te stvari se je namreč tudi vtakuil korni poveljnik general infanterije gospod Potiorek! 6 tem možu moramo govoriti, kajti storil je nekaj, česar mu nihče od nas Slovencev ne more odpustiti. Vedel je namreč polkovnik 27. pešpolka, da je poročnik Mayer nemogoč pri 27. pešpolku v Ljubljani, in zato ga je poslal   v Gradec,   a od tamkaj
Dvajset let pozneje.
Nadaljevanje
= „Treh mušketirjev". ¦•-==
Francos' '  ipisal: =«=    ALEXANDRE  DUMA8.   — -
(Dalje.)
—  Gospod, pravi Aramis, vi govorite krasno. Dovolite mi torej, da stavim na vas vprašanje.
—   Prosim, gospod.
—   Kje so pooblaščenci ?
—- V Charentonu, v drugi hiši na desno, če pridete od Pariza.
In ni bilo li to posvetovanje dogovorjeno ?
-- Ne, gospoda. Kakor je videti, je to uspeh novih predlogov, ki jih je sinoči stavil Mazarin P&ri-žanom.
Athos in Aramis se spogledata smeje: vedela sta bolje nego nihče drugi, kaki so bili ti predlogi, kdo jih je stavil in komu.
—  In čegava je ta hiša, kjer so pooblaščenci ? vpraša Athos.
—   Last gospoda Chanleu-ja, ki poveljuje vašim četam v Charentonu. Rekel sem vašim četam, ker mislim, da sta fronderja, gospoda.
—     No... skoro da, pravi Aramis. -- Kaj ? skoro ?
—   No, da, gospod : vi to bolje vesto nego kdo drugi ; v teh časih človek ne more natančno povedati, kaj je.
Midva sva za kralja in prince, pravi Athos.
—  Toda razumeti nas morata, pravi Chatillon: kralj je z nami, in njegova generala sta princa Orleanski in Condeški.
—  Da, pravi Athos, toda kraljevo mesto je v naših vrstah pri Conti-ju, Beaufortu, Elbeufu in Bouil-lonu. —
—  To je že mogoče, pravi Chatillon, in znano je, da imam jaz od svoje strani prav malo simpatij za Mazarina; in celo moji interesi me obračajo proti Parizu : tam imam velik proces, od katerega je odvisno celo moje premoženje, in ravnokar sem se posvetoval s svojim advokatom....
—  - V Parizu?
—  Ne, v Charentonu... z Violejem, ki ga poznata po imenu: izvrsten človek, malo svojeglav; toda za vse na svetu se ne more govoriti ž njim. Upal sem, da ga vidim že včeraj zvečer, toda naš sestanek me je zadržal, *da se nisem mogjl brigati za svoje stvari. Ker je pa treba, da se te stvari urede, sem porabil premirje v svoj prid — in tako me vidita sedaj sredi med vašimi ljudmi.
—   Torej daja Viole svoje avdijence pod milim nebom ? vpraša Aramis smeje.
Da, gospod, celo na konju. Danes poveljuje petsto strelcem, in posetil sem ga, da ga počastim, s tema dvema malim topovoma, vsled katerih sta se tako začudila, da me vidita jahati pred njima* Izprva ga nisem spoznal, priznam vama; vrh obleke ima pripa-san dolg meč in za pasom vtaknjene pištole: to mu podeljuje grozovito lice, in dopadel bi vama gotovo, ko bi bila tako srečna, da naletita nanj,
—  Čo je tako zanimiv, se lahko malo potrudiva ter ga takoj poiščeva, pravi Aramis.
—  Podvizati so morate, gospod, zakaj posvetovanje ne bo trajalo več dolgo.
—  In če se prekine brez vsakega uspeha, pravi Athos, ali boste pot6m skušali vzeti Charenton?
—  Povelje imam za to; vodhr naskakujoče čete in storim vse, kar je v mojih moče!*, da se mi napad posreči.
—  Gospod, pravi Athos, ker poveljujete konjiči...
—  Pardon ! poveljujem armadi.
—  Tem bolje ! Poznati morate vse svoje Častnike, mislim namreč vse dobre, izkušene častnike.
—  Seveda, skoro vse.
—  Torej bodite tako dobri in povejte mi, če li nimate pod svojim poveljstvom viteza d'Artagnana, mušketirskega poročnika.
—  Ne, gospod, ta ni z nami; več nego pred šestimi tedni je ostavil Pariz, in kakor pravijo, so ga poslali na Angleško.
—  To sem vedel, a mislil sem, da se je že vrnil.
—  Ne, gospod, in ne vem, da bi ga bil kdo videl. Glede tega vam tem lažje odgovorim, ker so mušketirji pri nas in ker zavzema gospod Cambon začasno d* Artagnanovo mesto.
Prijatelja se spogledata.
—  Vidite? pravi Athos.
—  To je res čudno, pritrdi Aramis.
—  Na vsak način se jima je moralo med potjo kaj pripetiti.
—  Danes imamo osmega, nocoj poteče določeni obrok. Če ne zveva nocoj ničesar, se odpraviva jutri zjutraj na pot.
ga je zopet Potiorek poslal naz<.j v Ljubljano, da ss je ta človek potem nalašč kazal po ljubljanskih ulicah ter posedoval pri od-gmjenih kazinskih oknih vsak dan in prezirljivo gledal na tiste ljudi, na katere je prej streljal. Da se je torej v kaj takega vtikal korni poveljnik, je to" škandal, ki je mogoč edino le v Avstriji! (»Tako je!")
Vojaštvo je v Ljubljani tudi prej nastopalo in imelo je za oster nastop več vzrokov dne 18. in 19. septembra, kakor pa dne 20. Pametni vojaki, kakor so to na primer francoski in tudi drugod, in tudi nekateri naši, bi v takem slučaju gotovo ne storili kaj takega in ne bi prelivali nedolžne otroške krvi. r Bajoneta! napad brez krvi ni bajonetni napad". In kaj se je potem celo zgodilo! Poročalo se je v Gradec, da je lajtenant Maver tudi dne 19. septembra napravil »Bajonett-angri!" na občinstvo. In kako se je potem izrazil feldcajgmojster Potiorek! „Ein Ba-jonettangriff, wobei keine Venrandaag statt-findet, ist fh*r mica kein Bajonettangriff!"
(Velikansko ogorčenje v zbornici: nŠkandal!" nSxL<nota!tt) To je krvoločnost, ki sramoti vsakega oficirja, posebno pa takega, kakor je general Potiorek, ki bi moral biti hvaležen nam, ker je nekaj let preživel med nami. S tem sem pri koncu.
V Avstriji je potemtakem nemogoča vsaka demonstracija. Ni dal streljati pri nas niti zastopnik vlade niti policijski svetnik, storil je to edino le nezrel poročnik, in zato odločno protestiramo proti temu, da bi ob takih prilikah poveljeval vojaštvu kak tak nezrel kadet ali „fahnrich8, ki bi dal streljati v ljudstvo pred seboj.
Hrliča med slovenskim narodom In dinastijo.
Vem, da je veliko ljudi med nami, ki so obžalovali dogodke pred 20. septembrom z vaeh strani, a meni se je očitalo, da sem v ljubljanskem občinskem svetu bičal vlado in pri tem dejal, da se bodo krogi je, ki so prodrle v slovensko meso, zadrle še rloblje! Res je to in takoj sem tadi dejal, da odslej ležita med slovenskim in nemškim narodom dva mrliča v Ljubljani. Obžalovanja vredno je to, in bojim se, da b odeta ležala ta dva mrliča tudi med nami in našo dinastijo! (Splošno odobravanje pri slovenskih poslancih, posebno pri narodno-naprednih, tudi na galeriji !)
DOPISI. Iz komenskega okraja.
Iz TiialSI. — Vsakomur, ki je čital dopis iz Kostanjevice v zadnji št. lista »Gorica" in pozna razmere, mora se nad tem z vsem studom opravičeno zgražati. Gola laž je, da bi se bil Stepančič upiral predlogu občine Kostanjeviške za zgradbo ceste čez „Selski vrh". — Toliko S8 je temu upiral on, kakor vsi drogi gg. starešine iz Lipe, Temnice in Novela. Da Vam resnico povemo, sti cel6 vasi Lipa in Temnica zagotovili zdaien denarni prispevek za rečeno cesto, a to z izrecnim pogojem, da se novo nameravana cesta zveze s Komnom preko Novela, Temnice, Lipe in Svetega. A ko se ni moglo starešinstvo v tem zmislu zjediniti, je bila stvar seveda za obedve stranki nepovoljno končana. — Dokaz temu sejni zapisnik in starešinstvo. Neoporekano mora biti, da so pri tam vprašanju zastopniki Lipe iz Temnice po vsej pravici branili svoje interese. Kaj bi jim neki koristila lepa cesta po kostanjeviških tleh, čim jim je radi pomankljhe zveze nedostopna? O kakem utoku v tej zadevi — kakor trdi „Goric&" — ni nobenemu znano. —
Spuščati se v daljno razpravo o isto-tako izmišljenih predbacivanjih glede postopanja komisije pri zadnjih obč. volitvah, je tim manj  vredno, ker to javnosti dosti ne  briga.
Brez dvoma bolj nego lažnjiva in povsem krivična pisarija v zadnji »Gorici" iz Kostanjevica kratkočasila bi bila njene čitate-Ije: zgodba o kravi, o revolverju, o streljanju nevidljivih golobov z ostro nabasano puško mimo glav mirnih gostov v krčmarski sobi ter o svitlih svečah brez stenja itd,, kar spravi gosta v hotel »na varnem", kamor se radi dobre postrežbe ponovno zatekuje.
Tu vidite, dragi čitatelji, bil bi to tak roman, da bi celo črkostavcu lasje vstajali.
Kalabreže smatrajo tukaj kot izmeček človeštva, pa da bi pri nas slični njim ko-mandirali, varuj Bog!
Iz ajdovskega okraja.
Šiirjl, 18. jan. 1909. — (Odprto pismo častitemu gospodu Francetu Kranjec, župniku v Šmarjah.) Ker ste Vi javno govorili o meni v cerkvi, Vam moram tudi jaz javno odgovarjati. Pojasniti ste hoteli že javno tajnost, zakaj ne pojejo pevci v cerkvi na ta način, kakor bi bil jaz tega kriv, da se jim ni plača povišala. Kaj tako malo razumete na vodstvo odborov ali odsekov? Mari štejete mene za neomejenega vladarja pri cerkvenem odseku, ali ne veste, da pri našem odboru so štirje odborniki in predsednik? Pri glasovanju so bili trije udje za to, da se pevcem ne poviša plača in le eden za to, da se jim poviša. Vtem slučaju nima predsednik nič odločiti. Da sem pa naznanil pevcem v imenu odseka, da ae jim ni poviši la plača, sem Storil le svcjo dolžnost kot predsednik. Rekli ste tudi, da bi k 50% dokladi na davke lehko dolžili še 1% ter naštevali izdatke cerkvenega odseka, katerih prav nič ne veste; ne veste tudi, koliko nas stane prva sv. maša, ne veste, da smo še dolžni za zvonove in ne veste, koliko davka plačuje naša občina. Tisti 1% bi znašal še le 30 K in ne 50, kakor ste Vi raču-nili. Teh 30 K bi pa prav lehko Vi iz svojega dali in bi manj občutili kot katerisi-bodi davkoplačevalec oni 1%, ter bi s tem veliko besed prihranili.
Čudno se mi zdi, kako ste se spremenili V — Gotovo se Še spominjate one velike cači, ko ste pevce zmerjali s klapotci in jim tudi rekli, da bi še krono Matere božje za-pili in še več drugega. Mogoče upliva na Vas mešan zbor? Ali za to, ker so skoro vse pevke od klerikalnih starišev ? — Hvalili ste se tudi, koliko ste potrosili v cerkvi. Lehko je potrositi, ko je kje vzeti. Sej ste dobili denar Že, ko ste sem prišli. Ko bi iz svojega založili, bi bilo davkoplačevalcem morda kaj olajšano, ker bi ne bilo treba cerkvenemu odseku vsako reč plačevati. — Namen Vašega govora je bil, se dobrikati pevcem in proti meni hujskati ljudstvo. Kaj ste dosegli s tem pri ljudeh, kateri mislijo s svojo glavo, spoznate sami. Ko bi bil jaz trobil v Vaš rog, bi bilo vse dobro; ker sem pa drugega mišljenja, lop po meni ob vsaki priliki! Ko bi Vas ljudstvo posnemalo v tem oziru, bi bih v Šmarjah samo sovraštvo in prepir, ker Vas pa ne posnema, se še dobro razume med sabo bodi si ene ali druge stranke. — S primernim spoštovanjem : Filip Stubelj.
Moll-ov Seidiitz-prašek
je ea na želodca trpeče neprekosljivo sredstvo
katero ima prednost pred vsomi dragimi dra
stičnimi ČiBtil. kroglicami in grenčicami.
Cena orig. škatije K 2 —
Ponarejanje se sodmjsko zasleduje.
Holl-ovo Franc, žganje in so!
za ribanje života. — Bolečine olaJsnjoCe in okrepGuJoče sta-roznano sredstvo proti trganju in prehlajenjo vsake TTBto. OrlR. steklenica K1-80 Na prodaj po ?seh lekarnah in mirodilnican. Glavna lekarna L. MOIL, c. in fcr. dvorni saloimk, Dunaj, I.
Tuchlaubea 9.
Zaloga v Gorici v lekarnah:  G.  Cristofoietti,
A. Gironooli.
Domače vesti.
DiŽSlal Zbor. — Vkljub dosedanjim dogovorom ni Še nič čuti, da bi vlada hotela takoj razpustiti deželni zbor l Treba bo energičnega nastopa vseh merodajnih mož!
DlfOli U 3Bija&5 kullsja". — Iz nabiralnika v gostilni pri „črnem konjiču" v Kobaridu je poslal Albert Mašsra 7*40 K, doslej skupaj 34-70 K, Andrej Vidmar iz Ustja je poslal 10 K. — Znesek 730 K, ki je bil že 16. januarja 1909 naznanjen, so zložiii prijatelji in tovariši g. E. Filipiča, orožn. posta-jevodje v Pulju, povodom 60-letnice vladanja Nj. Veličanstva. In sicer so darovali orožn. postajevodja E. Filipič 130 K, Ani. Peršolja 1 K, Iv. Šercer 060 K, Adolf Kari 0-30 K, Iv. Figar 1 K, Stipko Klanjšček 1 K, orožn. Stražmešter Iv. Milankovič O 60 K, Ant. IUe 020 K, Leop. Posadowski 030 K, Niko Ku-kura 060 K in Iv. Hranutlli 040 K. Po pomoti tudi še ni bil objavljen znesek 10 K, ki ga je poslal iz Kobarida dr. Fran Franck, občinski zdravnik. — Nabiralnik v trg. Ga-brščeka je dal 0-57 K, doslej skupaj 1959 K. Na račun mesečnine je prišlo 20 K. — Pok. Josipina Dominko je darovala 20 K. — ^sem darofilcem srčna hvtla!
Imenoranjl. ~ G. dr. Janko Brati na je imenovan za praktikanta na c. kr. licealui knjižnici v Gorici.
Ni ženltnlni g. Adolfa UrbančiCa in Ivanke
v Gorici se je nabralo za   BDijaSko kuhinjo"
K 9— in  za družbo sv. Cirila, ia. Metoda
K 8—. Mlademu paru želimo obilo sreče I
Slovensko bralna \u padpotm; iruttto i Gorici
naznanja, da se pričnejo razpošiljati vabila za koncert in ples v ponedeljek,   dne 25. t. m.
Dolžnost vsakega delavca in prijateljev delavstva je, da se vdeleži koncerta n a Svečnicodne 2. svečana v prostorih „pri zlatem jelenu".
Pripravljalni odbor „fira?o«3ne delavske organizacije*' v drrlci skli-
! caje ? torek ob 8. uri zvečer lestauek v ' prostorih »Sloienskega bralnega m podpor-' sega društva" f Gorici v oliti s?. Ifaaa št. 7. i Poftbijea! so delavci ?«b strok, že-1 lezničarji, trgovski, obrtni is drugi isliž-] beaci. Pred vsem poziiljasio, da se zbere ' polsoštevllaa odbor 15 članov ter da z vneto t agitacijo skrbi za amogoitevilno udeležbo narodnih sodrogov.
Pripravljalni odbor.
Bohinjski ffillFiCi: Vremensko poročilo: barometer 74 stalno iu jasno, sankališče in drsališče izvrstno, snega 50 cm. — Voznine na železnici od sobote z a nedelj o z nižana. — Hotel Triglav.
Dr. Gngirčit — it. Tubii. — Kdo se ne
spominja tistih časov, ko je nOorica" silno pomiiovala GabrSčeka, češ, da se je dal Turni vjeti in da bo že S« bridke čutil na lastni koži Tumovo pest. To je bilo takrat, ko je hodil Turna v napotje Gregorčiču. — Zdaj pa jo Turna politično mrtev. Gregorčič računa tako: „Tuma s svojim mokraStvotn r.e pride nikdar več do take veljave, da mi bo kakorkoli delal težave. Ali za nekoliko zga-govstva pa je le še dober in to med bolj naprednimi življi, ker backov ne pridobi niti enega I -— Zato je Gregorčič zdaj kar cel na Tumovi strani in olepšuje Turno ve grehe. V znhvalo pa Turna včasih pohvali Gregorčiča. In tako vidimo ta dva junaka, Uako združno in v ginljivem soglasju udrihata po Gabr-ščeku ! — Ali v deželi imamo dovolj bistrih očij, ki si ne dajo tovoriti takih kodov, zato ostane tudi ta zveza Gregorčič-Tuna le žalosten divji zakon v splošen zasmeh. „Go-rica" bi. rada spravila „Sočoa v novo polemiko o minulih dogodkih. Gabršček je povedal Turni v več člankih toliko bridkih resnic, navedel dejstva in priče, da je ostal dr. Turna povsem razorožen; vse nadaljno prav tutnov-sko bvalisanje samega sebe, dejanski neresnično in lažnjivo, ni moglo ia ne more Turni pomoči na noge. Nova sramota za dr. Turno pa je ta, daje našel edinega zagovornika v — Gregorčičevi „G o-rici". Gliha vkup štriha!
SOfliki Stotniki I« trjfllCi priredč dne 30. t. m. družinski večer „pri jelenu" ob 8'/g. Vabi se k obilni udeležbi.
Pni planinski pllS I Gorici. — Drrrin, drrin, drin ! — „Halo! Kedo tam ? tukaj goriški odsek Soške planinske podružnice." „Tukaj Soška podružnica! Kaj je P „ Pošljite nam takoj brzovozno 500 smrek, 30O borov, 40 vetjih in manjših skal, mahu kolikor ga morete dobiti. Kar ste nam doslej poslali, je vse premalo. — Sneg nam je že skoraj ves skopnel, rabimo ga najmanj 5 vagonov ~ in da ne pozabite 7 zabojev planinskega razpoloženja, prav onega izvrh triglavskega pogorja."
„Je že vse na poti — konec." Drrriu, drrin, drin. — Ta telefonski pogovor sem slučajno vjel na svojem zasebnem telefonu. Čudom sem se čudil čudnim naročilom in pošiijat-vam: smreke, vagoni snega, planinsko razpoloženje — — s čim vraga se že dandanes trguje! —
Stoj, saj res, v ^Trgovskem domu" bo placinski plea. Ni hudič, tam gotovo rabijo polno takih in sličnih stvari.
Ker me je stvar močno zanimala, sem prašal na merodajnem mestu, da bi zvedel kaj natančnejega, toda dotičnik kot rusw diplomat zapet do vratu je tajinstveno zmigail z ramo ter me zavrnil. —- Ne boš — sem si mislil ter mu istotako tajinstveno namežiknil o nekih vagonih snega, zabojih planinskega razpoloženja — toda dalje nisem mogel. Kar solnce in zvezde sem zagledal in zaiskrilo se mi je vse povsod, tako gromozansko mi je z roko usta zataknil. — „Ti nesrečnež, če že vse veš, obrdrži vse to zaae in moiči, mooolči
vsaj do predvečera; še sedaj se tresem, tako me je pri tem zongavil. — Jaz seveda molčim kot hladen grob, posebno nič ne povem o nekem baje divjem in obenem divnem panorama, ki so ga menda pričarali Bog ve od kod tam gor iz gor. — Tu boš videl, kakor pravijo, kako že davno pred solnčnim vzhodom, ko ti še drugače sludko spiš, dobri pastirčki veselo ženejo vsak svojo čedo na žmahtne trate, pojoč in vriskajoč in z zelenimi klobuki mahajoč — gledal boš za njimi in si zaželel za njimi, za milimi zvoki kravjih zvončkov, ki ti ušesa trgajo in te skrivnostno vabijo na one meglene višine. — Ne boš se bal ne truda ne težav; korajžno jo mahaš čez strmine in skaline, tu pa tam se spodtakneš, padeš, malce pob<ješ, toda kedo se zmeni za to, saj v vojni — pravijo — vojak še s krogljo v truplu drvi naprej. — Ko pa prisopihaš na vrh, če se prej ne prekucneš v kak prepad, ko te objamejo gorske svetlobe in čarobe, to se oddahneš, srce in duša se ti Širi. —- In konečno en prigrizek, če imaš seveda kaj pri sebi — da, db, vse to se ti nudi na planinah, vse to iu Še veliko več se ti bo nudilo na planinskem plesu. Železnici tu Karmnki - nnikl most ia
Mrlji. — V področju tržaške direkcije c. kr. drž, železnic je uslužbenih pri ravnateljstvu 65% nemških, 20% laških in 15% slovenskih uradnikov ; na postajah 48 % nemških, 12% laških, 33% slov. uradnikov. V Gorici gradi nemški most VVieser, pri ravnateljstvu pa je glavna oseba — ne Rufl, ampak uradnik Seemann, zagrizen Nemec h Ljubljane. Ta dela, kar hoče. Kaj se vse dogaja, evo: Nemški uradnik v Ljubljani je bil prestavljen. Se! je k dr. Egerju, vodji kranjskih Nemcev, ta je telefoniral Seemanu in ugodeno je bilo uradniku, da ni bil prestav .jen. — Protestu-jemo proti germanizaciji od strani c. kr. žel. ter zahtevamo na svoji zemlji slov. uraduike. POZOI1 PlPlllIi pllt. — Kakor smo že poročali, bo np!aninski ples" dne 1. febr. t. !, v »Trgovskem Domu" res prireditev, kakor je doslej Goričani še niso doživeli, vaaj v Goiici ne, in upamo, da ne pretiravamo, ako trdimo, da bo planinski ples Soške podružnice v Gorici po možnosti prekašal vso druge slične prireditve, ki smo jih doživeli dru;*,a leta v drugih mestih. -— Doslej je razposlanih nad 100O vstopnic, a oglašajo se še naprej in naprej iz najoddaljenejših krajev naše goriške dežele iu tudi izven nje.
Obisk bo   torej  ogromen, a  kar je najvažnejše, planinski milje bo izključno obvladal v tem smislu tudi krasno okrašeno, sicer itak krasno   dvorano  „Trgovskega  doma".   — Po večnem snegu na  vznožju in v  bližini uebo-tičnih vrhov očaka Triglava boš lahko neslišno prebiral   svoje   pete   ob    zvokih poskočnega j valjčka, spremljevanega   od  srebrnih   kravjih J zvončkov ; lahko priplešeš naravnost v naročje j prijazne planšarice,  ki   te  postreže iz   svoje ' koče, po čemur ti bo  srca  poželelo.   Skrbno markirana pota   te   dovedejo   na   vrhove,   v i varne koče,  v   Čudovito   „Dintejevo    amo", skratka:   v   kratkem   času   preživiš    najbolj pristne planinske momente, j          Priporoča  se vnovič  damam s
posebnim p o v d a r k o m, da ne p r i-j dejo v visokih plesnih toaletah in gospodom ne v salonu ali celo , fraku. Frak in k 1 a k, pa na vrh T r i-' glava — to bi se krave smejale. -; Veselični odsek Soške podružnice plan. dr.
J        Urtdnlitfi  „Otliiiki|i Usti" jo pisalo v
Gorico, da je sito s sodrugi vred Tumovega J klepetanja po listu ter da ne bodo več pri-občevali njegovih osebnih napadov, V včerajšnjem listu se še repeači dr. Turna, ali pristavilo mu je uredništvo pod članek, da 1 o konec teh Tumovih špasov. S tem je obsojen dr. Turna s soc. demokratične strani. Kmalu se skrije. — Dr. Turna daje Gabr. nauk o „liberalizma" in naprednosti. Mogoče dr. T. na to primerno posvetimo. — Neumna je trditev, da je Gabr, začel boj s soc. demokracijo radi Tumovega vstopa v stranko. To je laž. Boj je začel dr. Turna in boj od naše strani velja njemu, ki vendar ne drži v svoji osebici cele soc. demokracije. Soc. demokraciji je naklonil s svojim neumnim divjanjem, blatenjem in obrekovanjem vse polno novih nasprotnikov — en, veliki sodrug, gospod vseh gospodov, buržoa par excellence dr. Turna. Taka je resnica! Če ne pojde sam, ga zapode soc. demokratje sami od sebe. Še v Otaležu jih je sram pred fikfakovcem!
Nemški protestantski žoli v Trstu v državni BSkiM. — Skrb naše vlade za Nemce je neskončna.   Sedaj   hoče   vzeti v svojo   oskrbo
nemško protestantsko šolo v Trstu-, za to leto podržavi več učiteljskih mest; s prih. letom preide cel zavod v državno upravo. Nemški, protestanti imajo nemške šole pred nosom, vendar jim da država še posebno šolo. Slovenci se zaman bore za. svojo še'0 v Trstu. Taka je pravica v naši državi!
0 laški primi fakulteti se sedaj veliko piše po listih. Laški listi seveda niso zadovoljni % Duaajen^ ,kpL. sede^ejn^ fakultete, ali laški poslancCse baje koričrio le udajol 'SasV^sta"-* iišče je to, da brez slovenske pravne fakultete ni laške. Poslanci bodo* menda že znali i-toriti svojo dolžnost.
»SsrlCl" je.napjsala tri kolone dolg članek o „Šol. Domu"   in slov.   mestni ljudski šoli. Revica hoče dokazati „Soči" laž, aH godi se jej tako, kakor   vedno, namreč,  da  pravi resnici laž. Kar smo pisali, je vse res; zato le nekoliko besed v odgovor:  Dejstvo je,"da je dr. Gregorčič gonil slov.  otroke v Podturen v času, ko so stale merodajne oblasti še pod vtisom, da Slovenci ? mestu se ne udajo ' glede slov. mestno šole, da bo   treba  morda vendarle kaj ukreniti kljubu razsodbi upravne sodnije v prilog Lahom, s čemur bi bili Slovenci zadovoljni ter  v kar sčasoma  privolijo Lahi; oblasti so čutile potrebo na pritisk Slo- j vencev kolikor  toliko  posredovati ter so čutile, da tega   vprašanja navzlic dunajski razsodbi ni mogoče položiti ad acta — tu pa je prihrumel dr. Gregorčič ter začel poditi slov. otroke v Podturen. In pisal je takrat celo, da nŠol, Dom" ni v prvi vrsti  tukaj  za to, da skrbi za ljudsko Šolo. Gregorčič je hotel imeti tam strokovne Soie,  omejiti  pa   kar  mogoče ljudsko šolo.  Gregorčič je bil oblastno   premeni! glavno nalogo „Šol. Doma", dasi mora vsakdo smatrati za edino pravo to, da glavna naloga obstoji v   ljudski šoli, dokler se vprašanje o mestni   ljudski Soli  ne  reši ugodno. Gregorčič je takrat tudi  začel pobirati denar od šolskih otrok; sprejemal je le otroke, ako so mogli stariši^ kaj plačati ter so se obvezali v tu, S strokovnimi Sojini bi  bil  dobival podpore, za ljudsko šolo denar od starišev, tako da bi mogel  Um  bolj  k   sebi   stisniti   BŠol. Dom", katerega je takrat   ž«  kaj   pridno izkoriščal v svoje politične namene. Smešen je >ir. Gregorčič,   kadar se namrdne   v BGoriciu pa zahteva dokaze za trditev o njegovem izkoriščanju „&oi. D." v politične namene. Saj to ve cela dežela! Tudi klerikalci priznavajo, kako služi „Š. D," dr. Gregorčiču.        Kar se tiče politične   pogodbe s  Pajerjeui,   naj lepo molči dr. Greg.   Dne 15. dec.   1000.  je bila sklenjena;   v   verigah  drži   Gaegorčiča  še v letu 1909. Slavospevi,  katere   poje  zopet in zopet KGoiiu&" Gregorčiču radi „&. D.", so pa tako malo oielcdiozni,   tako so  zoprni, da je čivkaoje vrabcev proti   njim   lepo  zapela visoka pesem.
Da ni imel dr, Gregorčič dobrega namena, ko je podil slov. otroke v Podturen, ampak da ga je tlačila pogodba s Pajerjem in izkoriščanje „Š. D." v politične uameue, dokazuje okoluost, da je bil po njegovem nasvetu v letu 1'JOl. sklican protestni shod glede slov. mestne ljudske šole, na katerem se je sklenilo, naj oni, ki so vpisali svoje otroke v Katinellijevo vojašnico, ne pošiljajo satih v šolo, ampak naj jih drže" doma. Poprej jih je gonil v Podturen, ko je čutil radi tega jezo starišev, je ukazal, naj jih ne pošiljajo v Podturen. Tak je pač dr. Anton. Tako rad spreminja sklepe. Tak plemenit rodoljub je dr. Gregorčič.
Le čuditi sa je vsem onim, ki tako dosledno dajejo denar Gregorčiču. Vidijo pred sabo pač le potrebo „Šol. D.a ter Čakajo časov, ko neha politično izrabljanje tega skup-noslovenikega učnega zavoda. Čakajo že dolg<; in plačujejo, klerikalci ne dajo skoro nič. v primeri z neklerikalci, — ali priti mora dan obračuna; takrat zagrmi, da bodo strele švigale okoli Gregorčiča. Klerikalci bi seveda odrekli vsako podporo takoj, kakor so jo družbi sv. C. in M., toda to se že prenese. Pričel bi z nova tudi boj za slov. mestno šolo in izbojevati bi se moral ugodnejše nego pod Gregorčičem. — Pred očmi treba imeti pri presoji teh rečij tudi dejstvo, da Gregorčič išče prispevkov za „Š. D." po v so d i, ali je njegova ^Gorica" proti družbi sv. C, in M. tako, kakor ljubljanski zagrizeni klerikalci! Torej le dajajmo mu ! 1
Plesni vaji 6. S, M- se vrši jutri pop. ob 3'/, v Trg. D.
GiflJkl SlflVilUkl Mlldlm je na pohodu. Fanfare spremljajo njen korak. Bliža se dan njenega triumfa, dan, ko bo G. S. M. pozdravljala pod krovom svojega slavja premile ji goste, ki od blizu in daleč prihitijo merit
njene čete in zabavat — sebe. Kdo bo manjkal? Kar jih spada med mlad syet — nihče! Kdo bi se pa v teh 'mrzlih zimskih časih branil divnosti rajskega poletnega vzdušja v cvetočem vrtu med zelenimi — sadnimi drevesi. Pravcati pristni sadni vrt v vsej svoji bujnosti se nam obeta. In pa — last not least — v tem življenja kipečem miljeju šetalo bo neštevilno istotako {življenja kipečih zaljubljenih ali pa tudi ne-^aTju^ljenihp%3k ako pa parčkov radostnih src in vedrih He.
In Ti mladi, in Ti, ki praviš o sebi, da si že postaren gospod, ki pa si prepričan, dn si še pristopen vsaki nedolžni zabavi, aH ostaneš doma kljub vsemu temu V Ne! Kajti z neodoljivo silo Te privabi čar Goriške Slovenske Mladine (5. februarja zvečer v „Trgov-ski dom" v — Tvoje dobro. Mladinski na zdar! 4 Lihi so bili obsojeni, kakor smo svoj čas poročali, vsak na 5 mesecev ječe, ker so lani v juniju ob znanih demonstracijah tepli in kamenjali redarje. Uložili so bili ničnostno pritožbo, katero je najvišja sodnija odbila. — Trije so že šli v zapor.
lipni SOdniJi. — Težke telesne poškodbe je bil obdolžen 10-letni Rudolf Klemenčič s Pečin, ker je na Ponikvah svojega ujca Ivana Kobsla udaril tako, da g« je težko poškodoval, baje ker ga je premalo čislal ter mu reke! celo otrok. Klemenčič je obsojen na 2 meseca ječe z dvema postoma. Menda se ta čas zave, kako nepremišljeno je ravnal.
38-letni Lovrenc Štekar iz Cerovegaje bil obdolžen tatvine, da je vzel 17. nov. lani bicikelj Antona Korsiča, ki ga je dobil na costi proti Gor. Cerovemu. Naznanil ga je njegov brat, ki je zaprt radi nevarnega žu-ganja. štekar je rekel, da ni kriv, ali sodnija mu tega ni verjela, zato mu je prisodila 6 mesecev težke ječe s postom in trdim ležiščem vsak mesec.
Anton Itožič,   28 let star,  iz Dol.   Tri-buše, je ranil •/.  aožeia nekega   Andreja   La-i panjo. Zato bo sedel l\ mesece v ječi in vsak [ mesec se enkrat postil ter ležal na trdem, l           Pflll^Sl *   »PflSMjUlCii".   --   „Prismojen-
čeku piše o plesu, igri, polnem vrčku, o znjč-jem cvrčku in seveda tudi o „srčku". Kaj , vse roji po posvečenih glavah! Najljubše izmed navedenih dobrot jim je poln vrček, zajčji cvrček potem pa „srčeku. U, kako se znajo postreči I Trpi včasih le srček, če se pikati „traushguraciji" h „deligura:ijiu pripeti, da začno človeka rtobrekovuUu. Pa na to ni časa misliti sedaj v pustu, ko je vse poskoučno, ne ie „liberalci", ampak tudi klerikalci, kil si špogajo vrčke in cvrčke ter objemajo „srčke". I           VllikljJI flril, ki meri 2', ni, je ujel   na
plauini   kobariški   urar.   Or;>: hj omamil   ter ga spravil v Kobarid. !           t'M » Št. MMU  se pridno urijo v telo-
vadbi. Poročajo nam, da v nedeljo zvečer so imeli glavno vajo. Telovadili so tako, da so podrli težko karaenito mizo pri M. Prosto vaje so imeli proti jutru z metanjem debelega kamenja v občinski vodnjak. Izurjenost čukov je s tem potrjena.
Optzarjimo   na  plesni  venček,   katerega priredi kolesarsko društvo   Vrtojba v Vrtojbi dne 31. t. m. ,            KiMllteirtf Sll§Q   ClRtnl. — Opozarjamo
I si. občinstvo na krasne slike, ki se vidijo sedaj v kinematografu. Vspored, ki se bo predstavljal 24, 25., 2G. in 27. t. m., je jako zanimiv. Priporočamo.
Odprt! Ukini. ™ Jutri popoldne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletu-Ktirner. V teh dveh lekarnah bo tudi pocočna služba v času od 24. do 81. t. m.
Tirlka SlHl§ & Dlkllfl. — Opozarjamo na inserat, ki naznanja, da se je tvrdka Saunig .v Dekleva razdružila ter ima prvi svojo trgovino še naprej v ulici Municipio, drugi pa na Komu.
Zveza narodnih društev.
Paisko in bralno društvo ? Zitomlnu bo imelo
občni zbor v soboto, dne 30. t. m. v društvenih prostorih ob 8. uri zvsčer. — Dnevni red: L Pozdrav predsednika. 2. Poročilo : a) tajnika, b) blagajnika. 3. Volitev 2 pregledo-valcev računov. 4. Volitev novega odbora. 5. Predavanje o zemljiški knjigi (g. dr. Gruntar). 6. Naročba časopisov. 7. Določitev društvenih prispevkov. 8. Slučajnosti. — K obilni udeležbi vabi odbor.
Na Balkanu,
V črnogorski skupščini je v seji 22. t. m. miuister dr. Tomanovič glede- aneksije Bosne in Hercegovine povdarjal, da v zadnji turški vojni ste Srbija in Črnogora radi Bosne stavili na kocko svojo lastno eksistenco. Z aneksijo bi se bližal konec neodvisni politični eksistenci obeh srbskih držav. Zato zahtevajo združitev s srbskima državama.
Vrtnar,
kateri   razume   tudi   vinogra-darstvo, išče  se pod ugodnimi
pogoji za Dalmacijo.
Ponudbe na uprav ništvo našega
lista pod šifro:
„Vrtnar" št 35.
Politični pregled.
PlSlUtkl Zbornic!. — V razpravi je bil uujui predlog posl. Kaline radi preskrbovanja vdov in sirot po vojakih, ki so padli v vojni. Minister za deželno brambo F. M. L. Georgy je zavračal očitanja proti vojaški upravi ter protestiral proti trditvi, da se vojake izsesava itd. Kalina je rekel, da uresničenje njegovega predloga stane sicer okoli 10 milijonov, ali ta znesek bi se gospodnrsko plodonosno izplačeval. Uazprava je bila prekinjena.
Posl. Milhhvert je med drugim govoril o laški pravni fakulteti ter protestiral proti njej. Govorilo se je tudi o znanih dogodkih na dunajskem vseučilišču. Laške dijake je hranil ilugatto.
MlnlStirskl krizi. — Dunajski listi nagla-fiajo, da je položaj Bienerthovega kabineta obupen ter da je pričakovati ministerske krize. 7.\\ naslednika Bienerthu se imenuje pred vsem tržaškega namestnika princa Hoheulohe.
Hlinonilimainsll daisk v Trstu, v zakonskem
načrtu, predloženem poslanski zbornici, glede ureditve predlaganega povišanja hišnonajemnin-skega davka in 5% davka v mestu Trotu in v tržaški okolici se glasi: te davke je v letu 190« predpisati z 82%, 19i0 z 84%, 1911 z 80%, 11)12 z 88%, 1913 z 90%,, 1914 z 92%, 1915 z 94%, 1816 z 96%, 1917 z 98%, 19,18 in v sledečih letih pa v polnem znesku davčnih pristojbin po zakonu od 19. februarija 1882.
M!d]irlZICl|l RB HrvitSkam. — Vrhovni ravnatelj kr. ogr. državnih železnic je izdal okrožnico, da se morajo vsi hrvatski železniški uradniki, ki ne znajo popolnoma madjar-ski, javiti, da se jih premesti na madjarske postaje, da se tam tekom 2 iet nauče madjar-ski — če ne bodo odpuščeni iz službe, ker bi ne zadoščali zahtevam železniške pragma-tike iz 1. 1907.
Odgouor na odprto pismo*) Franc Ravnikarja
w Gorici.
Najin pomočnik J. K. poročal je nama, da je prišla neka stranka iz prodajalne g. Ravnikarja v najino trgovino in je rekla: „Imate zopet novo podružnico v Raštelju?" Rekel sem, da ne. Ona je nato rekla: „Saj so Vaši delavci gori". Vprašal sem jo dalje — zakaj ? Ona je na to odgovorila: „Kupo-vala sem eno zimsko ruto, ker je pa nisem kupila, sem rekla, da grem doli h K. in je en mali rudeč gospod rekel: aSaj je vsejedno, ali kupite tu ali tam doli".
Na to sva pisala podpisana g. Ravnikarju pismo, v katerem sva mu sporočila, kar je poročal naš pomočnik. G. Ravnikar odgovori, da izpoved našega pomočnika ne odgovarja resnici, nakar sva mu zopet pisala, da hočeva pomočnikovo izjavo dokazati, kakor hitro moreva poklicati ono stranko na zaslišanje v Gorico.
To se pa ni moglo zgoditi v 6 dneh, ter se je g. Ravnikar prenaglil in naju neopravičeno javno žalil, še predno sva bila v stanu dokazati mu resničnost izpovedi naj-nega pomočnika.
Podpisana iščeva še vedno ono stranko in ko jo dobiva, se oglasiva, da bo znala javnost prav razsoditi vso to zadevo.
V Gorici, dne 23. januarja 1909.
H.edžet & Koritnlk.
') Za vsebino pod toni naslovom jo od' govorno uredništvo le toliko, kolikor zahttv« tiskovni zakon.
Naznanilo.
Bazne vesti.
»Kranjska hranilnica" je prišla tako daleč,
da najbrže ne bo mogla izkazati nobenega čistega* dobička letos; za razne zuane namene, v katere daje denar, ne to dosti na razpolago. , Run na hranilnico se nadaljuje.  Ljudje dvi- : UpravmŠtVO,
gajo denar dan na dan, tako da odpadajo hra- j     „___________
nilnici ne le tisočaki, ampak kar milijoni. Ali je Še kaj Slovencev, ki niso odpoveda i še denarja v aemčurski hranilnici.
Llubljiitks filartnsko društvo — rizpuSčsne.
— Kranjska vlada je razpustila to društvo, češ, da je grešilo proti pravilom z sdemon-strativnim dejanjem", ker je na občnem zboru sklenilo prispevati iz društvenega premoženja za spomenik žrtvam z 20. sept. ter določilo
Tem potom naznanjava si. občinstvu, da je tvrdka Saunig & Dekleva dne 12. t. m. likvidirala (se razdružila). Obenem opozarjava s!, občinstvo, da vodiva od sedaj naprej vsak za-se svojo trgovino z dvokoles: in šivalnimi stroji.
Priporočava se si. občinstvu za imdaljiio naklonjenost in bilježiva z odličnim spoštovanjem
Josip Dekleva m Ignac Saunig.
Mesto sluge in upravitelja
razpisuje Miw i Gcrict.
Ponudbe je poslati na naše
»Vabite k CIHI-Mitodoil slanosti i Ptuju je povzročilo škandale in roparske napade Nemcev ter je torej kaznjivo" —tako približno je utemeljeval c. kr. sodni dvor mariborski 20. t. m. svojo razsodbo, v kateri jo obsodil trgovca Havelko iz Ptuja, ker je imel dne 11. sept. 1908. vabilo v svoji izložbi \ Neverjetno je, kaj se že vse upajo nemško-nacijonalni sodniki na Sp. Štajersk-jml
Maturi \i sloisniaiie na u!ra<;ističnlli glmna-
jljljj, _ NauČno ministerstvo je odredilo, da morajo abiturijentje slovensko-nemškjh gimnazij poleg pismene mature iz nea«ščine kakor učnega jezika, napraviti enak spis iz slovenščine.
Šktda PO potratU v južni Italiji, uradno cenjena, znaša dve milijardi lir. Predloga, da se Messina na novo zgradi, pride pred zbornico še ta mesec. -- Potresni sunki se ponavljajo. Od 28. dec. do 15. jan. jih je bilo 300. Vreme je navadno slabo.
Za MZMStl može In lino. — Iz Nev, -Yorka poročajo: Tukajšnja držayna zboroica vsprej-. me zakon, ki določa za prešestovanje kazen od 15 do 20 let zapora.
W/!/%!*    ll0^e   obvarovati   sebe   ali   svojo i\llOr    deco pred   kašljem, hripavostjo i katarjem, zaslfženjem, boleznim v vratu, pred ; točnim in oslovskim kašljem naj kupi
|    Kaiser-jeve prsne karamele,
z znamko 3 smreke. Te karamele so zdravaiftk» priznane in priporočene.
5500 oblastveno potrjenih priznanj.
j           1 zavojček 20 in 40 vin. 1 doza 80 vin.
j                            Dobi so pri:
A. de Gironcoli — Gorici. I. Cristofoletti — Gorica.
Rnglero Kttrnsr -   Gorica. G. B. Pontoni — Gorica.
A. Manoli — Gorica. L. GliuMch — Gorica. I. Hus«
— Vipava. M. Kozpner — AjdovSeind.
Kostumi in klobuki
za planinski ples so dospeli.
Tako za dame, kakor za gosp&de.
J. MEDVED.
Jpa^bet)© podjetje
Znidarčie & Stepančič
GORICA Tržaška ulice štv. 29.
se pripor; i si. občinstvu in drugim korpo-racijam za izdelovanje vsakovrstnih stavbenih del.
Prevzema nadzorstvo in izdelovanje načrtov ter statičnih računov.
Za obila naročila se toplo priporočata
Zmdareič S Stepancič.
¦ Lekarna Gristofoletti ;
ir                 v Gorici.                 L
S ŽELODČNE KAPLJICE |
z znamke sv. Antona Padovanskoga.          T
Zdravilna   moč  tea   »,
kapljic je neprekosljivo  ^
— Te kapljice vredijh  •
redno prebavljanje,  v
če se jih dvakrat na dan   *
po jedno žličico pop e.   ˇ
Okrepe pokvarjeni že-  f
lodec, store; da zg*oe  J
Y kratkem času orno-  4
tica in životna lenost (mrtvost). Te  «
.....   ¦
®
kapljice tudi store, da človek raji j6. Cena steklenici 60 vin.
IrisioMettijeJa pijača iz Kine
i«   Spjp7a    najboljši    pripomoček    pri lil   ZioiOflG, zdravljenju s trskinim oljem.
m
i Ena steklenica stane 1 krono 60 vin. © r                                            ¦
Cenjenim odjemalcem v Gorici  in na deželi
priporoča
== pšenično moko =
Vlastelinski valjčni mlin v Nuštro
(SLAVONIJA),
katera  prekaša  v donašanju in v dobroti vse moke   in je nedosegljiva, kar priznajo vsi oni, ki so jo dosedaj poskusili.
Zastopnik za Gorico in okolico
Josip marmolja,
Miren pri Gorici
zalagatelj deželnih pridelkov in kolonijalnega blaga.
Naznanilo. - Na razna vprašanja slavnega občinstva si dovoljujem naznaniti, tla se to?i pravo plzensko piyo prazdroj v Horici v hotoljskih restavracijah, in sicer:
v hotelu.....Pri pošti
......Union
.   .      Pri ziatem jelenu ......»Tri krone
ter da ga oddajam na debelo  i/ zalogo v sodčkih po KK). 50 iu 2u litrov.
Priporočam se z odličnim spoštovanjem
A. I. Pečenko,
zalagatelj za GoriSko-OradiŠcausko   j
v Gorici, tek. Josipa Verdi -M)./*-:,   i
N. B.      Kdor pije plsensko pivo pri   Ziatem  '
jelena« prispeva 25 vinarjev pri hektolitru za   Dijaško  !
kuhinjo«.
Cenjene novice iz mosta iii okolice!
POZOR!
Došlo je ravnokar u veliki  množini:
Močno   domače  in   druge  fine  vrsta platno
Močna ljubljanska šeša          „          „      sifon iz tovarne Schroll
Lepi    satenasti in druge       „          „      kovtri
Lepi     volneni    „        „           ,,          „       koči
Lepe     volnene in bombaž.   .,          „      koverte
„        bomb. plat. in damast „          „      garniture
Lepa     žima, volna in perje za postelje Lepe    gladke, moderne volne in Žide za obleke kakor tudi: Lepo črno sukno (Kamgarr.) za moške obleke Lepe srajce, oratnice, ovratniki, zapestnice
„     žepne rutice, nogavice, spodnje hlače in druge vrste Trikot perila. Prodaja se po novih znižanih in tovarniških cenah. V  edini domači manufakturni trgovini, pod naslovom :
9PrI Škofu'
Pred naiMefiie šfev. 5.
Postrežba točna! — Stalne eene! Za vsaki znesek 3% pop.
Priporoča se: Sarol Gaspari, poslovodja-
V Brdih
Se proda lepo posestvo, jako ugodno za dva ali 3 kmete.
V najem pa se oddasti dve
lepi stanovanji s prijetnim vrtom. (Jako
ugodno za penzijoniste).
Natančneje pove ^osp. Anton Prinčie
v Biljani.
****************
Absolvent trpie šole
„Wertheimer" v Pragi
zmožen     slovenskega,    srbsko-hrvaškega  in  nemškega jezika v govoru  in  pisavi   ter   nekoliko češkega.
išče primerne službe.
Ponudbe   je    pošiljati    na i naše upravništvo. Isto daje tudi potrebna pojasni hi.
F«nn- QilLr     siil' Zll!ars'li ms^er
1 I d SIL   DIHL v gorici, lia Hacello št. 16.
^ppcj«ir>a $sal<OAtesh)a zidapsl^a dela.
(§ei)e zmepne.
le v Oorici
+letal. Jos. Verdija 11.
U\. OSI,   trsi Corso 4.
Specijalna tvrdka gmniia^ii, pn-iinciov. c,;Vi
za f.ostelje. nepreinocMjivo l.l.ur,'. Ki'. blazine iz gumija za  bolnike.' brizgalniee za   kINlirnnje o.l
za potovanje, (iiunijasto okovi za be'glje. 11 iimiit* »••
Higenirni predmeti.
Predmeti za bolnike. Termometri /a bolnike.
torji od Iv l>T)0 vi*e. - - Pri/galnico za n'os. ušesa in oCi. Pisne kopeli /•¦ no.. N,„-.,e posode tudi /a. bolnike.        Apara     za   bolnike,   kateri   morajo
mleka za otroke.        Žukljiet   za   h.d.        Prisnitz-
obkladki. -   Hillrot .V   MossoMg - batist.
Kirurgičai predmeti        Prava!-bru.-rahuce,
berglje.   aparati   za   inhaliranjo. vata   dr.   Brtinsa ¦u kg 80   vi .j.,   >/,   kg  K   l-:.0. 1  kg   K * Preveze/.a otroko. Flanola.      Preveze za krene žile.
ftrfopt tičai predmeti. No^u«.- iz elastike 2i.
krč ne žile.        Klini   pasovi.         Preveze za život.
- Ortopedieni moderei (Ueradehalten, naramnice in podveze za nogovice.
Dišave Za mila,  tn-hiiu.zeiMstva.
Toaletni predmeti. SCctke za zobe in za obleke, glavniki. 1-gledala itd. Razpia.ševalei za dišave.
Džni plašči
pristn ¦ angleški, garantirano nepromofljivo blago za gospode in dame gotovi in po meri od 3."> K više.
Cene brez konkurence! Diabolo - Jcre.               Dlabo.o-iare.
I'aT i 'I     Vai Htvona znamka : „Sldro"     I^TV
1^1 linimenf. Ca psi oi eanip. e^žj
Nadomestek za                  I         I
Aiiker-Pain-Expeller|
,    povsod pripoziiano kot   najboljše sredstvo proti prehlajenju itd. Za ceno
80 vin., K 140 in 2— se dobi po vseh lekarnah.. Pri nakupu tega tako priljubljenega domačega zdravila se je posluževati le originalnih steklenic v škatljah z našo varstveno znamko „si-drem" ker h) tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi.
__ Dr, RICHTERJEVA LEKARNA __ k „elateza levu" ? Pragi
lisabnthgasHo   Stov. h  nova. Dtjst.so r/upošlljsnjfl.
m
A. vd. Berin
Gorica, Šolska uiiea št. 2.
uelika zaloga =
= ol)kinega olja
prve vrste
ajMjših iv:uk iz Istre, Dalmacije Msifelte, Sari in Niče
s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron    "96, 104, 112,
i'20, 128,  1-36, 1*44, 160, 180, 2'-, 240,
za lnči po 72 vin.
-------Na debelo cene ugodne.-------
PoSilja  poštnine   prosto  na  dom.   Posodo  se pušča  kupcu   do   popolne   vporabe  olja;   po
vporabi se spet zameni s polno. Pravi   vinski   kis   in   navaden.   Zaloga ------------------m5!a in sveč.
Kinematograf: Salon Central.
¦-^^ Samo 4 dni ss:
(24. 25. 2(i. in 27. januvarja)
WV Tragični dogodki grozovitega potresa v
Drugi oddelek pretresljivih dogodkov grozne podzemeljske moči, krivda predstavljajoče nesreča.
Prevaženje živil z iadije. — Vdrtje obrežja in žetaice. -- Gore6e poslopje mest-nega magistrata. — Spravljanje denarnih orna? v shranilnice. Beg ljudstva iz mesta pri drugem potresu. — Strah prebivalcev,      Odid ostalega ljudstva m ladijo.
Messlna pred potresom, "*tWB Zadaje slike prek:pas nega mesta  pred grozno nes ečo. In več drugih slik komične vsebine.
Predstave: Ob  delaunikih oh  5.   %7. \n s. mi zuečer. D nedeljo pred-poldne v Vali. uri; popoldne oba.;). 4. 5. 0. 7. in 8. uri.
J. Medved
odstopi
SI svojega skupiia
od 15. jan. k 15. febr. bli9.
v prid ponesrečenim v Kaialiriji in Siciliji.
Kova trgovina z izgoievljevim pohištvom in lastno delavnico
Giiilio Pellegrini Gorica
tekatišč? J05. Vgrdi jt. 15, nasproti ljudskega vrta.
. Moderno pohištvo. Nizke eene, Trpežsn izdelek.
osebni uzorci pohištva za kuhinjo.
Sprejema se kakoršnokoli delo te stroke.