nflRDDm GOSPODAR
GLASILO ZHDRUŽflE ZVEZE V LJUBLJHOI.
11	1	n	1	M
Člani „Zadružne zveze“ dobivajo list brezplačno. — Cena listu za nečlane po štiri krone na leto, za pol leta dve kroni, za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. — Posa-mezne številke 20 vin. ir		— i	:: Telefon štev. 21G. :: C. kr. poštne hran. št. 61846 Kr. oorske „ „	„ 15.649 A"	"A !	Izhaja 10. in 25. vsakega meseca. — Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. — Cena inseratom po 30 vinarjev od enostopue petit-vrste, za večkratno inseracijo po N	dogovoru. r-		-		- k
A	A
Vsebina:	Občni zbor Zadružne zveze v Ljubljani. Zadružni pregled. Gospodarski pregled. Občni zbori.
Občni zbor Zadružne zveze v Ljubljani.
Občni zbori Zadružne zveze v Ljubljani imajo vedno večjo privlačno silo in z vedno večjim zanimanjem jih posečajo mnogoštevilni zastopniki zadružnih organizacij, ki izvršujejo toliko podrobnega narodno-gospodarskega dola med našim ljudstvom.
Tudi letošnji občni zbor Zadružne zveze v Ljubljani, ki se je vršil dne 4. maja, je bil zelo dobro obiskan. Mnoge včlanjene zadruge so poslale po več zastopnikov, kar je prav hvalevredno.
Občni zbor je vodil predsednik Zadružne zveze, dr. J. E. Krek, ki je ob otvoritvi pozdravil vse zbrane prijatelje zadružnega dela, konstatiral sklepčnost in imenoval za zapisnikarja Zvezinega tajnika Antona Kralj, za skrutatorja pa gg. I. Dekleva in I. Kanduč.
V uvodnih besedah je predsednik na splošno orisal razvoj našega zadružništva v preteklem letu. Zadružno življenje se je pri nas razvijalo povsem normalno. Zadružna organizacija je ravno v minolem letu znova dokazala svojo žilavost. Novih težkoč ni bilo; za to se je pred vsem zahvaliti odlični zadružni
disciplini naših članic, za kar se vsem navzočim zastopnikom iskreno zahvaljuje. V drugih deželah so imeli velike težave, trgovina in obrt je bila v hudem položaju. Pri nas pa smo mogli zadostiti vsem kreditnim potrebam in sicer na primeroma cenen način. Pomanjkanja denarja, ki je bile drugje tako veliko, pri nas nismo čutili, nasprotno, odkar Zveza obstoji, ni imela še nikoli toliko preostankov. Nobene panoge v industriji ni bilo, ki bi lani ne bila trpela, nekatere so bile celo prav hudo prizadete, n. pr. stavbinska, tekstilna, železna industrija in trgovina sploh. V tem času je v naših organizacijah nabrani kapital zrastel in se konsolidiral. To je dokaz, da je naše delo zdravo in upanje imamo, da bo šlo v bodoče še boljše. Ko pa gledamo svoje delo, ne smemo pozabiti, da smo bili samouki, ki se nismo hodili nikamor učit, učili smo se samo v razmerah našega ljudstva, v ljubezni do dela za njegov blagor. Da se v takih časih ni toliko kakor je bilo potrebno gledalo na notranje delo, je razumljivo, sedaj pa je prišel čas, da se tudi tega lotimo.
Z Zadružnim Savezom v Splitu je Zveza lansko leto sklenila dogovor, da preneha s svojim delovanjem v Dalmaciji. Denar, ki je
bil razposojen v Dalmaciji, se redno vrača. S Savezom smo imeli večkrat kako nasprotje, sedaj živimo z njim v najboljšem razmerju. Nameni, ki jih je imela Zveza s svojim delovanjem v Dalmaciji, so se včasih krivo sodili, toda vodili so jo samo oziri na razvoj zadružništva. Spočetka je Dalmacija potrebovala naše pomoči. Sedaj so razmere postale drugačne. Da so se dalmatinske članice ločile od Zveze, je prinesel zadružni razvoj. Ker se je dalmatinska zadružna organizacija krepko razvila, je popolnoma prav, da je postala samostojna. Zadružni Savez v Splitu lahko vodi sam vse zadružno delo, in zato smo se lahko
v
umaknili. Ce se bo zadružna organizacija tudi po drugih pokrajinah tako razvijala, smo pripravljeni storiti isto. To pa ne bo pomenjalo razcepljenja naših sil in se s tem ne bo iz-premenila smer Zvezinega delovanja.
Tudi lansko leto so se ponavljali v raznih oblikah napadi na našo organizacijo, v časopisju, na shodih, v ovadbah na ministrstvo in na druga oblastva, ali vse to je bilo kakor pena, ki se v trenutku razpoči. Taki napadi so za nadaljni razvoj naše organizacije brez pomena in zato se ni vredno na nje ozirati.
V tem resnem času, ko nas čaka konsolidacija našega dela, ne smemo nikdar soditi o kakem pojavu po trenutnem razpoloženju.
v
Ce se vprašamo, kako bo o našem delu sodila zgodovina, smemo biti uverjeni, da bo objektiven zgodovinar konstatiral, da so v tem času živeli ljudje, ki so imeli smisel za napredek naroda in so položili temelj njegovemu gospodarskemu razvoju. Konstatiral bo, da je v tem času imelo zadružništvo obilo sotrudnikov, ki so vse svoje moči porabili v prid ljudstva.
Predsednik nato pozdravi k zborovanju došla deželna odbornika dr. Evgena Lampeta in dr. VI. Pegana, na kar so se pričele obravnavati posamezne točke dnevnega reda.
Poročilo načelstva.
Ko se je odobril zapisnik o zadnji glavni skupščini, je podal načelstveni ravnatelj Iv.
Traven poročilo o delovanju Zveze v preteklem letu.
Organizatorično delo ni bilo posebno obsežno. Koncem 1. 1912. je bilo v Zvezi včlanjenih 668 zadrug. V 1. 1913. je pristopilo na novo 21 zadrug, odpadlo pa jih je 7, tako da je koncem 1. 1913. znašalo število Zvezinih članic 682.
Na novo je pristopilo k Zvezi iz Kranjske 7, iz Štajerske 4, iz Istre 1, iz Dalmacije 9 zadrug.
Na Kranjskem je med novimi članicami 5 živinorejskih zadrug, 1 mlekarska in 1 elek-
v #
trično-strojna zadruga. Na Štajerskem sta na novo pristopili 2 denarni zadrugi, 1 kmetijsko-strojna in 1 čevljarska zadruga, v Istri 1 denarna zadruga, v Dalmaciji pa 4 denarne, 3 konsumne, 1 ribarska in 1 kitarska zadruga.
Odpadlo je vsega skupaj tekom minulega leta 7 zadrug, ki so stopile v likvidacijo in to 5 na Kranjskem, 1 v Istri in 1 v Dalmaciji.
Po posameznih deželah se razdele članice
v
sledeče: Kranjsko 337, Štajersko 116, Koroško 45, Goriško 7, Trst 6, Istra 79, Dalmacija 92.
Najvažnejši dogodek minulega leta je bil ta, da je Zveza napravila pogodbo z Zadružnim Savezom v Splitu, po kateri opusti svoje delovanje v Dalmaciji in prepusti vse svoje članice Zadružnemu Savezu, izvzemši Seosko blagajno Gradac kod Makarsko, Seosko blagajno v Selcih na Braču, Uljarsko zadrugo v Povijah in Hrvatsko pučko štedionico v Dubrovniku. Zveza je s posebno okrožnico opozorila na to pogodbo vse včlanjene dalmatinske zadruge in jih opozorila, da bodo morale izstopiti iz njenega članstva. Zadružni Savez je nasproti Zvezi porok in plačnik za kredite, katere so imele posamezne zadruge in se je zavezal tekom šestih let poravnati Zvezi ves dolg. Med tem časom pa dajo bivše članice Zvezi za varnost kredita bianco menice. Sedaj je poravnan že velik del vsega dolga.
Vzrok, ki je napotil Zadružno zvezo, da se je odločila opustiti svoje delovanje v
Dalmaciji, je bil, ker se je vedno izražala želja, da bi prišlo do sporazuma. Ker more sedaj Zadružni Savez v Splitu sam voditi zadružno organizacijo v Dalmaciji, se je ta želja lahko upoštevala. Tudi je bilo Zadružni zvezi z ozirom na krajevno oddaljenost težavno izvrševati svojo nalogo.
Zveza je v preteklem letu izvršila 364 revizij in sicer na Kranjskem 187 rednih,
1 izredno in 1 generalno; na Štajerskem 40 rednih; na Koroškem 24 rednih; na Goriškem 1 redno; v Istri 47 rednih, 1 izredno in 1 generalno revizijo; v Dalmaciji pa 59 rednih in 2 generalni reviziji.
Revizije so trajale pri največ zadrugah po en dan, pri nekaterih po 2, 3 in 4 dni, pri eni 10 dni in pri eni celo 15 dni. Revizijski zakon predpisuje revizijo na dve leti in se je Zveza tudi vedno tega predpisa držala, dasi stremi za tem, da bi se revizije vršile vsako leto, odnosno da bi se vršile ponovne in tudi generalne revizije.
Poleg revizijskega dela so revizorji pomagali tudi pri sestavi računskih zaključkov, ki so se sestavljali deloma na licu mesta, deloma v pisarni. Na licu mesta se je sestavilo 171 računskih zaključkov in sicer: na Kranjskem 76, Koroškem 14, Goriškem 1, v Istri 46 in v Dalmaciji 36. V Ljubljani v naši pisarni se je sestavilo 23 računskih zaključkov in pregledalo 68. Na Štajerskem pa se je deloma sestavilo in deloma pregledalo 90 računskih zaključkov.
To delo pri računskih zaključkih je vzelo veliko časa. Meseci januar, februar in marec so dali opraviti večinoma samo z računskimi zaključki.
Kar se tiče revizij moram omeniti, da se je na podlagi revizijskih poročil dognalo, da se precejšnje število zadrug vodi lepo in vestno. Le nekatere starejše zadruge se drže starih razvad in se ne zmenijo za nasvete in zahteve revizorjev.
Zveza je priredila preteklo leto 8 gospodarskih tečajev, 2 tridnevna knjigovodska
tečaja v Dalmaciji (Dubrovnik, Starigrad), 12 dnevni knjigovodski tečaj v Ljubljani in pa 20 okrožnih sestankov.
Kot denarna centrala je Zveza v preteklem letu, dasi je bilo še leto denarne krize, prav dobro shajala. Dasi so bile denarne razmere povsod še silno napete in je bilo čutiti povsod pomanjkanje denarja, je imela Zveza zadosti likvidnih sredstev na razpolago tako, da je lahko dovoljevala posojila in imela velike svote naložene v drugih denarnih zavodih. Seveda se ima zahvaliti za to svojim članicam, ki so držale izborno disciplino. Le tako je bilo Zvezi mogoče vzdržati cel čas razmeroma nizko obrestno mero 51/2% za kredite.
Krediti, katere je dala Zveza svojim članicam, so se v preteklem letu zmanjšali za K 570.09 3'17. Stalne vloge, ki so znašale koncem leta 1912. K 4,404.737-72, so se zvišale za K 535.063 proti prejšnjemu letu. Vloge v tekočem računu, ki so znašale koncem leta 1912 K 10,452.833,99, so se zvišale za K 1,094.797-94.
Glede notranjega dela omenja, da je imelo načelstvo 48 sej, v katerih je reševalo tekoče zadeve. Pisarna je prejela 15.713 dopisov, odposlala pa jih je 19.512.
Poročilo načelstva se je vzelo soglasno na znanje.
Poročilo nadzorstva.
Za nadzorstvo je poročal deželni poslanec g. Janez Piber, da je imelo nadzorstvo v upravnem letu vsega skupaj 11 sej. Člani nadzorstva so si razdelili referate o posameznih članicah Zveze, pregledovali revizijska poročila in splošno poslovanje Zveze ter poročali o tem pri nadzorstvenih sejah. Nadzorstvo je ponovno poročalo, da naj načelstvo strogo pazi, da se v določenem času odpravijo nedostatki, ki jih zapazijo revizorji pri posameznih zadrugah. Pri pregledovanju revizijskih poročil se je največkrat opazilo, da nadzorstvo pri posameznih članicah ne posluje zadosti redno. Pri nadzorstvenih sejah so se pregledovali od Zvezinega načelstva dovoljeni krediti in se je
pazilo, ce odgovarja njih višina številu članov pri posameznih zadrugah in pa redu v njih poslovanju. Kakor lansko leto, tako je tudi letos nadzorstvo opozorilo, da se morajo Zvezdne članice držati stroge discipline in nalagati odvisni denar le pri Zadružni zvezi. Tudi so člani nadzorstva redno pregledovali knjigovodstvo in blagajno. V knjigovodstvu in blagajni vlada popolen red. Pregledala se je tudi bilanca za 1. 1913. in se je našla v popolnem soglasju s knjigami.
Iz nadzorstva je izstopil g. nadsvetnik Miho Obuljen, ker je Zveza opustila svoje delovanje v Dalmaciji. Gospod nadsvetnik je vestno izpolnjeval svoje dolžnosti kot član našega nadzorstva, se je pridno udeleževal sej in je stavil mnogo koristnih nasvetov, posebno glede dalmatinskih zadrug.
Z vprašanjem zadružnega fonda se je bavilo tudi nadzorstvo, ki more le pozdravljati to misel, ker se bo s tem naše zadružništvo postavilo na bolj soliden in trden temelj.
Poročilo nadzorstva se je soglasno odobrilo.
Računski zaključek in bilanca za 1.1913.
Nato prebere ravnatelj Traven računski zaključek in bilanco za poslovno leto 1913. in posamezne postavke natančneje pojasni.
Celokupni denarni promet
v minulem	letu	je znašal	.	K	98,022.358 • 96
Odbivši bilančne postavke leta
1912 v znesku .	. . . .	„ 29,650,904 • 54
znaša potemtakem čisti promet 1.1913.....................K	68,371.454-42
Čisti dobiček je znašal v minulem letu.................K	41.525-84
Naloženega denarja je bilo koncem leta...................K	2,288.553 • 38
Bilanca za leto 1913 izkazuje:
A. Aktiva.
1.	Račun blagajne:
Gotovina 31. decembra 1912	.K	49.124-02
Vplačalo se je tekom 1.1913.	. „ 10,020.960-83
K 10,070.084-85 Izplačalo pa . . „ 10,037.296-Q 1
Gotovina koncem 1. 1913	. . .K 32.788-84
2.	Poštne hranilnice:
Stanje 31. decem-
bra 1912	. .K	76.791 15	
Vloženo v 1. 1913 „	7,363.476-43	
k	7,440.267-58	
Dvigneno .	.	. „	7,364.407-75	
Stanje 31. decembra	1913 .	. .K	75.859-83
3. Krediti v tekočem računu		A:
Stanje 31. decem-		
bra 1912.	.	. K 12,486.623-70		
Izplačano 1. 1913 . „	3,929.051-69	
K 16,415.675-39		
Vrneno .	.	.	. „	3,950.458-86	
Stanje 31. decembra	1913 .	. . K 12,465.216-53	
4. Krediti v tekočem računu		B:
Stanje 31. decem-		
bra 1912.	. .K	272.646-20	
Izplačano 1. 1913 . „	156.02002	
K	428.666-22	
Vrneno .	.	.	. „	73.587-11	
Stanje 3f. decembra	1913 . . .K	355.079-11
5. Bančni račun-(naložen denar):		
Stanje 31. decem-		
bra 1912.	. .K	937.797-62	
Naložilo se je leta		
1913 . .	. . „	3,441.903-76	
K	4,379.701-38	
Dvignilo .	. .	. „	2,091.148-—	
Stanje 31. decembra	1913 .	. .K 2,288.553-38	
6. Vrednostni papirji:		
Stanje 31. decem-		
bra 1912. . .K	579.967-61	
Dokupljeni papirji		
1. 1913	. . . „	200-—	
K	580.167-61	
Kurzna izguba . „	5.778 10	
Kurzna vrednost 31.	dec. 1913 .K	574.389-51
7. Menice:		
Stanje 31. decem-		
bra 1912	. .K	137.140"—	
L. 1913 eskompto-		
vane menice . „	335.400 —	
K	472.540"—	
Plačane .	„	349.940"—	
Stanje 31. decem-		
bra 1913 . . .		K	122.600-—
8. Vrednost hiš
31. dec. 1912 . K	219.579-—	
Adaptacija . . . „	890-75	
K	220.469-75	
Odpis . . . . „	2.204-75	
Vrednost hiš 31. decembra 1913 K		218.265-—
9. Premični i	inventar:	
Vrednost 31. de-		
cembra 1912 .K	18.293-—	
Nabavljeni inven-		
tar 1. 1913 . . „	4.814-55	
K	23.107-55	
Odprodani invent.		
K 963-60		
Odpis		
na vred. „ 2.214-40 „	3.178 • —	
Vrednost 31. decembra 1913 . .K		19.929-55
10. Razni dolžniki:		
Stanje 31. decem-		
bra 1912 ... K	6.412-70	
Izplačano 1. 1913 . „	15.599-54	
K	22.012-24	
Vrneno . . . . „	4.802-28	
Stajne 31. decembra	1913 ... K	17.209-96
B.	Pasiva.	
1. Vloge v tekočem računu		A:
Stanje 31. decem-		
bra 1912.	. .K	9,358.036-35	
Vloženo\v 1. 1913 „	7,802.040-83	
K 17,160.077-18		
Dvigneno . . . „	6,707.24319	
Stanje 31. decembra	1913 ... K 10,452.833-99	
2. Vloge v tekočem računu		B:
Stanje 31. decem-		
bra 1912. . .K	888.371-—	
Vloženo v 1. 1913 „	730.773-85	
K	1,619.144-85	
Dvigneno . . . „	910.801-59	
Stanje 31. decembra	1913 . . .K	708.343-26
3. Stalne vloge:		
Stanje 31. decem-		
bra 1912	. .K	3,889.67403	
Vloženo 1. 1913 . „	923.595-90	
K	4,813.269-93	
Dvigneno		408.532-21	
Stanje 31. decembra 1913 ... K 4,404.737,72
4. Razni upniki:
Stanje 31. decem-
bra 1912	. . .K	8.228-48	
Prejeto tekom leta		
1913 . . . . „	2.410-11	
K	10.638-59	
Vrneno . . . . „	3.682-93	
Stanje 31. decembra	1913 . . .K	6.955-66
5. Deleži: Stanje 31. decem-		
bra 1912. . .K	392.130 —	
Vplačani 1. 1913 . „	8.840-—	
K	400.970"—	
Izplačani .	.	. „	2.540"—	
Stanje 31. decembra	1913 . . .K	398.430-—
6. Rezerva: a) splošna: stanje		
31. dec. 1912. K	130.000-—	
pripis dobička		
1. 1912		30.000-—	
Stanje 31. decembra 1913 . . K		160.000-—
b) posebna: stanje		
31. dec. 1912 . K	18.46005	
pripis dobička		
1. 1912 . . . „	6.509-79	
Stanje 31. decembra 1913 . . K 24.969-84
V imenu odbora predlaga predsednik dr. Krek, da se računski zaključek in bilanca za
1.	1913. odobri in da se od čistega dobička v znesku K 41.525’84 pridene splošnemu rezervnemu zakladu K 40.000'—, dočim naj se K 1.525'84 odkaže posebni rezervi. Oba predloga se sprejmeta soglasno.
Volitve v odbor in nadzorstvo. Namesto odbornikov, ki so izstopili iz odbora, se soglasno zopet izvolijo v odbor: Anton Abram, župnik v Košani, Ivan Malmlja, učitelj v Omišu na Krku, Ivan Cesar, posestnik in pozlatar v Mozirju, Fran Demšar, državni
v
in deželni poslanec v Češnjici, Dr. Anton Korošec, državni in deželni poslanec v Mariboru,
v
Anton Cok, kaplan pri Sv. Antonu v Trstu, na novo pa: Josip Grašič, župnik, Beram (Istra), Mihael Hušo, kaplan v Podgradu, Ivan Bešter, župnik v Senožečah, dr. Valentin Rožič v Celovcu.
Predsednik se po izvršenih volitvah zart vali izstopivšim dalmatinskim odbornikom gg.: Dr. Ante Alfirevič, Dr. Ivan Buič Kovačevič in Ivo Makjanič, ki so vedno radi podpirali Zvezino delovanje in vneto sodelovali pri zadružni organizaciji v Dalmaciji.
V	nadzorstvo se je soglasno izvolil g. Alojzij Šarec, župnik v Šmartinu pri Kranju, namesto odstopivšega g. Miho Obuljena, c. kr. sodnega nadsvetnika v Zadru, kateremu predsednik istotako izreče zahvalo za njegovo požrtvovalno sodelovanje pri Zadružni zvezi.
Sprememba pravil.
Nato je prišla v razpravo predlagana iz-prememba nekaterih točk Zvezinih pravil v § 10., 12., 30., 33., 36. in 38. in je tozadevne predloge stavil član načelstva Janko Jovan.
Y	§ 10. se doda dostavek, da se sme izključiti članica, ki se ne pokorava sklepom Zvezine skupščine, kar se je brez debate soglasno sprejelo.
Daljša debata se je vnela o premembi pri § 12., katerega peti odstavek naj bi se glasil: „Tudi je Zvezino načelstvo opravičeno, glede na poslovni obseg kake včlanjene zadruge od nje zahtevati večje število deležev, kakor določata drugi in tretji odstavek tega paragrafa.“ (V drugem odstavku je določeno, da morajo včlanjene kreditne zadruge vplačati vsaj 100 deležev, v tretjem odstavku pa, da morajo druge zadruge založiti vsaj 1 delež.) Župnik Köchler izjavi, da nima nič proti taki izpremembi, toda določiti bi se morala fiksna meja navzdol in navzgor; tudi izraža željo, da bi se v bodoče o nameravanih izpremembah poprej pisalo v „Narodnem Gospodarju“ zaradi informacije članic. Predsednik dr. Krek izjavi, da se bo ta želja v bodoče upoštevala. Nadalje so v debato posegli delegati Texter, Štrajhar, Traven in dr. Pegan, ki priporoča, da naj se predlog o premembi § 12. pravil sprejme v nasvetovani obliki, Zvezinemu načelstvu pa se naj v obliki resolucije odredi, pod kakimi pogoji sme od kakšne članice zahtevati večje število deležev. Ta predlog se sprejme, na kar
se soglasno odobri izprememba pravil v tej točki v obliki, kakor jo je predlagalo načelstvo. Dodatno k tej pi'emembi se sprejme resolucija delegata g. Jovana, da sme načelstvo zahtevati večje število deležev od onih včlanjenih zadrug, ki imajo na leto več nego 2 milijona kron prometa.
Spremembe v ostalih paragrafih se tikajo znižanja števila odbornikov od 24 na 15, znižanja števila članov načelstva od 9 na 7 in formalnostij, ki so v zvezi s tem znižanjem. Po kratki debati so se te izpremembe sprejele.
Zadružni sklad.
Nato je poročal ravnatelj Traven o osnutku zadružnega fonda in je utemeljil tozadevni predlog načelstva, ki se glasi:
„1. Zadružna zveza ustanovi za svoje članice zadružni sklad.
2.	V ta sklad prispeva vsaka včlanjena zadruga redno eno desetino čistega dobička prejšnjega leta. Načelstvo Zadružne zveze je v izvanrednih slučajih opravičeno določati izjeme.
3.	Od prispevkov v ta sklad se vsako leto naloži kot glavnica K 10.000—; ostalo vsoto pa sme Zadružna zveza porabiti v podporo zadrug, ki so pomoči potrebne.
4.	V slučaju, da ne bi zadruge potrebovale več pomoči cele organizacije, tedaj se pridene celotni prispevek članic glavnici zadružnega sklada.
5.	Ta sklad upravlja Zadružna zveza, ga vodi med svojimi računi in ga izkazuje v letni bilanci.“
Govornik utemeljuje potrebo take naprave približno sledeče:
Zadnja leta je vladala huda denarna kriza, ki je zahtevala mnogo žrtev in provzro-čila veliko gospodarskih polomov. Ob tem času se je pokazalo, da je bilo v gospodarstvu marsikaj slabega in gnilega. Doba denarne krize je bila tudi za zadružništvo huda pre-skušnja in zato zelo poučna. Zadružništvo je velikega gospodarskega pomena; zato je treba paziti, da se ne vrinejo vanj napake, ki bi
utegnile škoditi njegovemu ugledu. Nobena zadruga ne more biti zagotovljena, da ne bo nikdar trpela kake škode ali izgube, ali da ne bi prišla v stisko, ali da se tudi pri nji ne bo vgnezdilo slabo gospodarstvo. Ko je zadruga ustanovljena, stopi v gospodarsko življenje pogostokrat brez skušenj, brez inteligentnih in zadosti resnih voditeljev; mnogokrat se potem prepusti taka ustanova valovom gospodarskega življenja, češ, naj sama plava, kakor ve in zna. Zato se ni čuditi, ako se primeri tu ali tam pri zadrugah kaka nesreča, ako se pripeti izguba ali ako pride celo do poloma.
V naši deželi in sosednjih pokrajinah smo doživeli zadnja leta že nekaj zadružnih polomov. Navajam le Centralno blagajno v Celovcu, Glavno posojilnico in Agro-Merkur v Ljubljani in nemško posojilnico v Laškem trgu. Ti žalostni dogodki v zadružništvu so se sicer dogodili izven naše zadružne organizacije, toda naravno je, da so vplivali več ali manj tudi na naše zadruge, da so napravili nemir med ljudstvom in omajali zaupanje v zadružništvo sploh.
Četudi se zadružništvo v naši organizaciji lepo razvija in čeprav najdemo mnogo zadrug, ki se prav vzorno vodijo, nas to ne sme zazibati v prijeten sen, češ, da je v naši organizaciji vse dobro in da se nam ni bati, da bi se tudi pri nas pripetilo kaj podobnega, kar se je dogodilo drugod.
Pri tolikem številu zadrug, kolikor jih ima naša organizacija, moramo biti vedno pri-pravljeni, da se tu ali tam pokaže kaka rana, da pride tu ali tam do kakih izgub, ali da se pripeti kaka druga nesreča. Zadružništvo je človeško delo, zato nosi dostikrat na sobi pečat človeških napak in nismo nikdar zagotovljeni, da ne bi ta ali druga zadruga zašla v slabo gospodarstvo.
Polomi, ki so se dogodili izven naše organizacije, nas uče, katerih napak se nam je ogibati, da se tudi pri nas ne pripeti kaj podobnega. Obenem nas pa ti dogodki opo-
zarjajo, da naj pravočasno skrbimo za sredstva, da se morejo preprečiti slične nesreče. Napake, ki se pojavljajo splošno v zadružništvu, torej tudi pri nas, obstoje zlasti v tem, da se ne dajejo posojila s potrebno previdnostjo in prevdarnostjo, da obstoji dostikrat do ene osebe preveliko zaupanje in da je premalo nadzorstva. Večkrat se dajejo prevelika posojila, ki niso v razmerju z gospodarsko močjo dotične zadruge kakor tudi ne posojilojemalca. Zadruga iz svojih lastnih sredstev po največ ne zmore velikih posojil. Zadruga je navezana na tuja sredstva, na vloge in izposojila in ko je morda njen kredit pri centrali ali kaki drugi zadrugi že izčrpan, išče potem kredita še drugod. Tudi posojilojemalci dostikrat niso zadosti zmožni za velike kredite, kar se kaže najbolj v tem, da zaostajajo z obrestmi, ne odplačujejo svojega dolga in nazadnje pride do tega, da mora zadruga tožiti, tožnikovo posestvo kupiti na dražbi itd. Posebno so nevarna ona posojila, katera najemajo člani uprave, da se potem spuščajo v špekulacijska podjetja. Ravno tako nevarni so krediti, ki se dovoljujejo v industrijalne svrhe. To so glavne napake, ki so tudi v našem zadružništvu povzročile že precej nesreč in skrbi.
Za take zadruge je bilo in je še treba podpore. Zadruge, ki so potrebne sanacije, lahko delimo v tri vrste: 1.) v zadruge, ki lahko pokrivajo nastale zgube s svojim čistim dobičkom in s svojo rezervo; 2.) v zadruge, ki morajo poleg rezerve odpisati še deleže;
3.) v zadruge, v katerih to oboje ne zadostuje.
Tem zadnje imenovanim zadrugam ne preostaja druzega, ako ni pomoči od drugod, kakor da gredo v konkurz, kajti same iz lastnih
v
sredstev si ne morejo pomagati. Člani namreč po največ prostovoljno ne marajo doplačevati k izgubi in kadar se pokaže izguba, nastane prepir in nemir med udi, ki odpovedujejo svoje članstvo; pokaže se nezaupanje tudi pri vlagateljih, ki dvigajo svoje naložbe. Nujna posledica konkurza pri kaki zadrugi pa je, da se pojavi in širi nezaupanje v zadružništvo
sploh in zato vpliva vsak polom tudi na vse sosedne zadruge, pri katerih začno tudi potem elani izstopati, vlagatelji pa dvigati svoje vloge. Naše zadruge so to zadosti čutile za časa poloma Glavne posojilnice in drugih zadrug. Govorica o slabem gospodarstvu pri kaki zadrugi se hitro raznese, nasprotniki, ki že itak hujskajo proti zadružni organizaciji, to okolnost potem brž izrabijo in skušajo potem svoje napake podtikati drugim. Koliko škodijo take nesreče pri zadrugah tudi v narodnem pogledu, o tem nočem izgubljati besedi.
Vprašanje je le, ali se da škoda in izguba popraviti, ali se dado take gospodarske nesreče pri zadružništvu preprečiti, da se ne bi razburjala javnost. Povdarjam, da se to da doseči, kajti zadruge imajo to posebnost, da se dado sanirati veliko lažje kakor druga gospodarska podjetja. Ako n. pr. akcijska družba izgubi svoje lastno premoženje, t. j. akcijski kapital in rezervo, potem mora nujno v kon-kurz. Zadruga pa se more še vzdržati, more si pridobiti znova premoženje, more dalje voditi svoje posle in z rednim in skrbnim delom popraviti poprejšnje napake. Toda brez ene stvari se ne izvede nobena sanacija in to so denarne žrtve. V prvi vrsti pridejo v tem oziru v poštev člani. Člane pa je jako težko pritegniti, da bi prispevali za sanacijo, ker se uprava navadno boji, dokler zadruga še ni v skrajni sili, povedati jim, kolika je izguba in koliko bo članom prispevati, da se more zadruga še vzdržati. Kadar se hoče od članov zahtevati denarnih žrtev, potem nastane razburjenje, nemir in nezaupanje. Za vsako sanacijo pa, ako se hoče izvesti, je prvi pogoj, da se ohrani mirna kri in da se dobe osebe, ki so zmožne sanacijo dovesti do zadovoljivega zaključka. Ker pa od članov mirnim potom skoro ni mogoče dobiti potrebnih prispevkov, morajo se iskati drugod. V tem slučaju je treba, da priskoči na pomoč cela organizacija. Ta najlažje izvede ono osnovno načelo, ki je temelj vsemu zadružnemu delu: eden za vse, vsi za enega. Na ta način se je izvedla že
marsikje sanacija. Opozarjam samo na to, da je cela zadružna organizacija rajtajzenske zveze na Nemškem tekom kratkih let dvakrat prispevala z velikimi svotami, da se je saniralo vse, kar je bilo slabega in gnilega. Ravno letos se tudi izvršuje veliko sanacijsko delo v zadružništvu na Hessenskem. Povdarjam in naglašam izrečno, da radi prispevkov, ki so jih zadruge dajale v te svrhe na Nemškem, ni propadla nobena ondotna zadruga.
Tudi pri nas bo treba zadrugam, če bi prišle v kake posebne težkoče, pomoči od zunaj. Ta pomoč pa naj bi jim prihajala iz zadružnega sklada, v katerega naj bi prispevale vse zadruge cele naše organizacije. Misel o ustanovitvi takega sklada ni nova. Po nekod so si zadruge že medsebojno pomagale in se je torej to načelo že kolikor toliko praktično izvajalo. Zvezino načelstvo je o potrebi, namenu in obsegu zadružnega sklada mnogokrat obravnavalo in je po vsestranskih posvetih prišlo do zaključka, da je priporočljivo osnovati tako zalogo, v katero naj bi vse včlanjene zadruge prispevale po svojih močeh.
Da je ustanovitev zadružnega sklada umestna, to bo vsakdo pritrdil, kdor se je hotel učiti iz vzgledov, ki som jih že prej navajal. Zaupanje do našega zadružništva bo rastlo, ko bodo ljudje videli, da je postavljeno na trdno podlago in da zadruge v slučaju nesreče podpirajo druga drugo. Opozoriti je treba tudi na to, da je potem v slučaju potrebe mnogo lažje doseči podporo od javnih faktorjev za tako zadrugo, ako cela organizacija prispeva za sanacijo.
Ta sklad se pa tudi lahko nabira. Treba je le nekaj zadružnega smisla, treba nekaj vpogleda v zadružništvo, in pa nekaj dobre volje in požrtvovalnosti. Vse kar smo dosedaj dosegli z zadružno organizacijo, se je doseglo le z dobro voljo, le z nesebičnim delom. Danes pa, ko se toliko povdarja moč zadružništva, naj bi izginila ona čudotvorna sila, ki je ustvarila, ohranila in dvignila zadružno organizacijo, danes naj bi ne bilo več požrtvovalnosti?
Y prejšnjih časih so zasebniki žrtvovali mnogo časa, denarja in celo poštenje za korist in prospeh zadružništva; sedaj se ni treba posameznikom več toliko izpostavljati, toda od zadrug samih se lahko zahteva, da skrbe za svojo prihodnjost. Ce smo z združenimi močmi premagali razne nasprotnike, če se je ob zadnjih denarnih krizah tako sijajno izkazala disciplina naših članic, pokažimo svojo solidarnost tudi pri tej stvari.
Deželni odbornik dr. Evgen Lampe izjavlja, da mu je predlog o ustanovitvi zadruž-nega sklada simpatičen. Ce bo kje kaka zadruga prišla v stiske, dosegla se bo sanacija na način, ki je bistvu zadružništva najbolj primeren. Zveza tako stvar najlažje izvede, ker ima kot revizijska oblast posamezne članice v roki in bi mogla potem lažje sodelovati tudi deželni odbor in vlada, če bi bilo kedaj potreba pomoči teh faktorjev. Drugod je država porazdelila v sanacijske svrhe velike vsote,
t	v
pri nas ni dala še nič. Ce zadruge v označeni namen nekaj žrtvujejo, bo to v korist sploš-nosti, pa tudi njim samim.
Delegat Lesjak (St. Jernej) pravi, da se stvari sami na sebi ne da ugovarjati, priporoča pa, da se načrt ne izvede v tej obliki, kakor se je predlagalo; napravilo naj bi se marveč glede pripevkov neko stopnjevanje.
Delegat Texter (Višnja gora) izraža svoj pomislek proti nameravanemu skladu v tem smislu, da bi se potem pri kateri zadrugi utegnilo posvečati poslovanju manj skrbnosti in previdnosti. Zeli tudi, da bi se k prispevanju pritegnile samo včlanjene posojilnice; da se določijo še razne podrobnosti, naj bi se pozvale samo posojilnice na poseben posveto tej stvari.
Delegat Kocmur (Ljubljana) priporoča, da naj se glede višine prispevkov vpoštevajo zadruge z omejeno in neomejeno zavezo. Pri zadnjih je riziko za člane veliko večji, zato bi se morala od takih zadrug zahtevati višja kvota.
Delegat Köchler (Lg) želi, da bi se določile pravice, ki bi jih imele članice do sklada,
približno tako, kakor jih imajo zavarovanci do zavarovalnice.
Delegat Starec (Prosek) priporoča kot podlago za prispevke vpeljati ne vsakoletni čisti dobiček, ampak kaj drugega, n. pr. stanje hranilnih vlog, znesek kredita pri Zvezi ali kaj podobnega.
Delegat Mrkun (Homec) izvaja, da se ne smejo delati razlike, kakor so jih nasvetovali nekateri govorniki. Pogoj za zadružno delo je medsebojno zaupanje. Ysi moramo biti za enega, eden za vse. Ce bomo izvedli akcijo, ki je sedaj v razpravi, bomo dobili za naše zadružništvo solidno podlago. Slednjič se izraža proti temu, da bi se stvar odložila z dnevnega reda, ampak naj se sklepa takoj. Priporoča, da se sprejme predlog v taki obliki, kakor je bil stavljen.
Delegat poslanec Ozmec (Št. Lovrenc na Drav. polju) izjavlja, da ugovori proti ustanovitvi zadružnega sklada niso upravičeni. Na Štajerskem se je o tej stvari na raznih sestankih mnogo govorilo in so se zastopniki zadrug skoro brez izjeme simpatično izražali o taki napravi. Po njegovem mnenju bi pa bilo potrebno, prispevke za sklad imeti zabeležene po posameznih pokrajinah, da ne nastanejo kasneje kaka nesporazumljenja.
Delegati Majdič (Vače), Škerjanec (Trnovo), Strajhar (Št. Rupert) in Krische (Vodice) se toplo zavzemajo za predlog, na kar pojasni predlagatelj ravnatelj Traven, da bo načelstvo pri pobiranju prispevkov upoštevalo položaj posameznih članic, zlasti onih, ki so same navezane na podporo. Preveč diferencirati se
v
mu ne zdi umestno. Ce se zaupa načelstvu v drugih stvareh, naj se mu tudi v tej zadevi. Istotako pojasni nekatere stvari glede zara-čunjavanja čistega dobička predsednik dr. Krek, ki zlasti glede konsumnih društev omenja, da se njihovim članom izplačano dividende pri čistem dobičku ne morejo upoštevati.
Delegat dr. Pegan predlaga z ozirom na važnost predloga poimensko glasovanje za drugo točko predloga ravnatelja Travna.
98 —
Predsednik dr. Krek odredi najprej glasovanje o predlogu delegata Köchlerja, da naj se predlog odloži, kar se odkloni. Nato se glasuje o predlogu ravnatelja Travna in sicer najprej v točkah 1, 3, 4 in 5, ki se sprejmejo. O drugi točki predloga se glasuje po imenih in se tudi ta del predloga sprejme v nasvetovani obliki z 1457 proti 52 glasovom.
Nato da predsednik na glasovanje resolucijo delegata Ozmeca, da naj se prispevki za zadružni sklad zabeležujejo po posameznih deželah. Resolucija se sprejme soglasno.
Najvišja meja za posojila.
Delegat Smodej (Celovec) je nato stavil predlog, da naj današnja glavna skupščina sklene, da se morajo včlanjene kreditne zadruge pri dovoljevanju posojil držati določene naj višje meje. Predlog je utemeljil sledeče:
Zadnja denarna kriza je zadružništvu v marsičem koristila. Razne napake, ki so se delale prej, so stopile na dan in marsikje so se pokazale precejšne rane. Pokazalo se je med drugim tudi, da so zadrugam veliko škodovala previsoka posojila, ki so jih dajale posameznim osebam. Taka posojila so postala prava nesreča za dotične zavode.
Vzroki, da so se dajala po nekod tako visoka posojila, so: dobičkaželjnost funkcijo-narjev, češ, saj ima zadruga dovolj lastnega denarja in če damo posojilo, zadruga pri tem kaj lahko zasluži; razne kupčije in razkosavanja posestev. Ta ali drugi je prosil za veliko posojilo, bali so se mu zameriti. Drugega so hoteli rešiti, ko se je že potapljal v dolgovih itd.
Ta visoka posojila, ki so se velikokrat dajala tudi v kupčijska, obrtniška in sploh špekulacijska podjetja, so bila pogosto premalo zavarovana. Dostikrat pa tudi dolžnik, ki je vzel posojilo, ni mogel redno odplačevati obresti, še manj pa je mogel kaj odplačevati na kapital. Nujna posledica: posestvo je moralo na prodaj. Zadruga je morala kupiti posestvo, da se je izognila velikim izgubam, ki so ji pre-
tile. Sedaj so prisiljene, da vodijo posestva, odnosno obrtna podjetja v svoji upravi naprej. Vprašanje pa je, kako bi se dala v bodoče taka velika posojila preprečiti. Po drugih deželah imajo zadruge celo v pravilih natanko določeno, do katere vsote sme dati samo načelstvo posojilo, pri katerih vsotah mora dati svoje dovoljenje nadzorstvo, pri katerih pa celo občni zbor.
Tudi pri nas se je pred par leti na občnem zboru sprožila misel, naj bi se določila najvišja vsota, do katere sme načelstvo pri posameznih zadrugah dovoljevati posojila. A do končnega sklepa pri tem ni prišlo, ker je bil to le nekak nasvet. Da se izognejo zadruge v bodoče raznih nesreč in škod predlagam, da sklene današnja glavna skupščina Zadružne zveze v Ljubljani:
1.	) pri včlanjenih kreditnih zadrugah sme načelstvo samo dovoljevati posojila le do zneska K 5000-—;
2.	) posojila nad K 50001— do K 10.000— sme dovoljevati načelstvo le s posebnim odobrenjem nadzorstva; pri zadrugah, katere nimajo nadzorstva, morajo odobriti sklep načelstva računski pregledovalci; ravno tako je potrebno posebno dovoljenje nadzorstva, odnosno računskih pregledovalcev, ako prosi za nadaljno posojilo oseba, kateri se je posodilo že več zneskov v skupni vsoti do K 5.000’—;
3.	) posojila nad K 10.000’— dovoljuje načelstvo z odobrenjem nadzorstva; poleg tega pa je treba še posebnega odobrenja Zadružne zveze, kateri je v svrho presoje predložiti prošnjo z vsemi tozadevnimi predlogami.
Ta predlog se je brez debate soglasno sprejel.
Slučajnosti.
Predsednik dr. Krek predlaga, naj se Zve-zino načelstvo pooblasti, vložiti prošnjo na ministrstvo za javna dela, da bi se prirejali poučni tečaji za izdelovanje domačega orodja. Predlog se sprejme soglasno.
Delegat poslanec Hladnik priporoča, da naj bi Zveza znižala obrestno mero za kre-
đite. Predsednik izjavi, da se bo ta želja po možnosti upoštevala.
Predsednik dr. Krek se nato zahvali vsem zastopnikom za obilo udeležbo in zaključi zborovanje.
Zadružni pregled.
Zadružništvo v Galiciji. Odkar je vpeljan zadružni zakon, se je v Galiciji ustanovilo 4132 zadrug, med njimi 3332 kreditnih in 800 drugovrstnih. Do konca 1. 1912 se je od teh razšlo 603, in sicer 358 kreditnih in 245 drugih zadrug. Koncem h 1912 je obstojalo torej 3529 zadrug in sicer 2974 kreditnih in 555 drugih. Nasproti 1. 1911 seje število zadrug pomnožilo za 336 ter je bilo med novinu zadrugami 267 kreditnih in 69 drugih.
Zadružna organizacija je zelo razcepljena. Od kreditnih zadrug, ki jih je bilo koncem leta 1912 2974, je bilo osnovanih 1575 kot šulcejevke in 1399 kot rajfajzenovke. Izmed rajfajzenovk jih je bilo 1334 pod nadzorstvom deželnega odbora, 20 jih pripada maloruski, 4 staroruski, 37 nemški revizijski zvezi, 4 pa ne pripadajo nobeni zvezi. Izmed 1575 šulcejevk jih pripada 235 poljski zvezi pridobitnih in gospodarskih zadrug v Lvovu, 339 maloruski (ukrajinski) zvezi, 89 pa staroruski zadružni zvezi. Poleg tega obstoji še 854 židovskih, 7 nemških in 41 drugih šulcejevk. Poprej je obstojalo 6 revizijskih zvez, lani so se na novo ustanovile še tri, med njimi zveza nemškogaliških kmetijskih zadrug in zveza v Krakovu, ki obstoji večinoma iz židovskih zadrug.
Vnet zadrugar — nadškof. Dne 26. aprila je zasedel stolico zagrebških nadškofov pokrovitelj „ Središnje sveze hrvatskih seljačkih zadruga“ dr. Ante Bauer. Njegovo ime je tesno združeno s hrvatskim zadružništvom, za katero je vedno vneto deloval, za katero je kakor apostol in navadni delavec-za-drugar prepotoval vso hrvatsko domovino. S svetim prepričanjem se je potegoval vselej in na vsakem mestu za velike ideje in ideale zadružništva, ki ga je vedno smatral za temelj vsakojakemu gospodarskemu in moralnemu delu za ljudstvo. Kot pravi svečenik svojega naroda se je smatral dolžnega, da deluje za ljudstvo na polju zadružništva. S svojim delom si je znal pridobiti ljubezen in občno spoštovanje v hrvatskem zadružnem svetu in zato se je hrvatska zadružna organizacija postavila pod njegovo pokroviteljstvo. Vslcd tega so hrvatski zadružni krogi z veseljem pozdravili vest, da je
prvo mesto v cerkveni hierarhiji hrvatski zavzel njihov prvi in najuglednejši zadrugar.
Ravnatelj Splošne zveze avstrijskih kmetijskih zadrug umrl. Dne 6. aprila je preminul ravnatelj Splošne zveze avstrijskih kmetijskih zadrug na Dunaju, Herman Brunner. Pokojnik je dolgo vrsto let stal v službi kmetijskega zadružništva, najprej pri nemških kmetijskih zadrugah na češkem in potem pri Splošni zvezi avstrijskih kmetijskih zadrug na Dunaju. Bil je splošno priljubljen in spoštovan. Na Češkem, kjer je sprva deloval pri posameznih zadrugah, potem pa kot revizor in pozneje kot ravnatelj osrednje zveze nemških kmetijskih zadrug, se je po njegovem prizadevanju ustanovilo mnogo rajfajzenskih posojilnic. Od leta 1906 je bil nastavljen kot ravnatelj Splošne zveze na Dunaju, kjer je imel priliko svoje mnogostranske izkušnje vporabljati v prid organizaciji kmetijskega zadružništva.
Osebna vest. Referent za kmetijsko zadružništvo v poljedelskem ministrstvu, vladni svetnik Jakob vitez pl. Mikuli, je postal dvorni svetnik.
Gospodarski pregled.
Na denarnem trgu je zavladala zopet velika stagnacija. Ob pričetku letošnjega leta je bilo opažati znatno olajšanje, obrestna mera avstro-ogrske banke sc je bila nepričakovano hitro znižala kar za celo tretjino, in denar se je primeroma lahko dobil. To stanje je pa trajalo le kratek čas. Sedaj sc zopet v večjem obsegu čujejo tožbe, ne da se je denar podražil, ampak da se težko dobi. Banke imajo sicer toliko zaloge razpoložljivih sredstev, da ne vedo kam z njimi, zato se nekam čudno sliši, da denarja primanjkuje osobito v trgovini in industriji. In vendar je tako. Zahtevam strank po kreditu ustrezajo banke le z obotavljanjem. Res da niso denarni zavodi več tako rezervirani kakor ob času vojne nevarnosti, vendar postopajo ob dovoljevanju kreditov z veliko nezaupnostjo, skoro z bojazljivostjo. Obratni kredit se sicer ne dobi več tako težko, kredit za investicije pa je še vedno takorekoč zaprt. Banke še nimajo pravega zaupanja v prihodnjost, zato je opažati toliko depresijo. V industriji in trgovini še niso izginili sledovi zadnjih kriz. Industrijci imajo še velike zaloge blaga, ki vežejo mnogo kapitala; vslcd tega se produkcija vrši v manjšem obsegu, kar neugodno upliva na gmotni uspeh podjetja. Slabe bilance, ki jih predlagajo, jemljejo bankam pogum, razposojati takim
podjetjem večje svote. Zgube nekaterih podjetij vplivajo, da se ne more razviti podjetnost tudi v drugih panogah. Ravno tako je pri kurzih vrednostnih papirjev opažati nazadovanje. Po novem letu se je bila sicer cena rent zvišala za 4 odstotke, toda je kmalu zopet padla na 2 odstotka. To je razumljivo, ker so se občinstvu nudili v novih zakladnih nakaznicah papirji z veliko večjimi ugodnostmi. Za bližnjo prihodnjost je pričakovati, kakor kažejo dogodki v delegacijah, zopet večjih državnih posojil, ki se bodo morala ponuditi prav po ceni; vse to upliva neugodno na kurz državnih papirjev. Iz vseh teh pogojev je razvidno, zakaj še vedno tako zaostaja gospodarsko življenje in zakaj se tako počasi vrača v stari tir vkljub temu, da je v denarnih zavodih nabranega toliko neporabljenega kapitala.
Draginja živil v Ameriki. Pri nas je Amerika znana kot dežela, kjer je vse silno po ceni. Ravno sedaj pa prihaja iz New-Yorka vest, da se ondotne gospodinje silno pritožujejo o draginji živil in da nameravajo ustanoviti posebno „ligo ameri-kanskih gospodinj“, ki naj bi nastopala proti vedno bolj naraščajočemu podraževanju vseh življenskih potrebščin. Za pristop v ligo se je baje oglasilo že 700.000 gospodinj. Ker žene amerikanski trust trgovcev z živili cene vedno bolj kvišku, nameravajo osnovati veliko organizacijo, ki naj bi živila kupovala naravnost od proizvajalcev in jih potem oddajala svojim članom. Sedaj v New-Yorku ni dobiti jajec izpod K 2-80 za ducat, t. j. 22 vinarjev za eno jajce; ta cena bo pa po zimi poskočila celo na K 4'80. Nasproti temu poroča sanitetni oddelek vlade, da amerikanski kmet ne dobi od trusta za jajce več nego 6 vinarjev. V trustovih hladilnicah leži 22 milijonov ducatov jajec, ki jih pa trust noče spraviti na trg, samo da vzdrži cene na sedanji višini. Organizacija gospodinj se sedaj pripravlja, da bo nakupila kolikor mogoče dosti jajec na Angleškem, v Nemčiji in v Avstriji, da zlomi na ta način trustov monopol.
Avstroogrska zunanja in medsebojna trgovina 1. 1913. Trgovinsko ministrstvo je izdalo meseca marca t. 1. tozadevno statistiko, ki nas zanima predvsem radi pasivnosti naše trgovinske bilance. Med tem ko je znašal leta 1911 pasivum 692-6 milijonov kron, je znašal 1. 1912 743*2 milijonov kron. Ako primerjamo, v koliko sta pri teh udeleženi Avstrija in Ogrska, vidimo, da je razmerje za Avstrijo neugodno, saj se je zvišal pasivum Avstrije od 554-5 milijonov kron na 614-2 milijonov kron, med tem ko se je znižal Ogrski pasivum od 138-2 milijonov kron na 129 milijonov
kron. Tudi skupna avstrijska trgovinska bilanca (promet s carinskim inozemstvom in z Ogrsko) nam ne nudi ugodne slike: pasivum iz 1. 1911 po 400-2 milijonov kron se je zvišal na 489-4 milijonov kron. Tozadevna Ogrska bilanca pa kaže znižanje pasivnosti od 292-5 na 233-8 milijonov kron.
Uvoz iz carinskega inozemstva je 1. 1912 znašal 210 milijonov q3 v vrednosti 3.669"9 milijonov kron. Na Avstrijo odpade 154-4 milijonov q3 v vrednosti 3.074-3 milijonov kron = 83-90/0, na Ogrsko 35-6 milijonov q3 v vrednosti 595-6 milijonov kron = 16-l°/0.
Izvoz v carinsko inozemstvo pa je znašal 188-6 milijonov q3 v vrednosti 2.926-7 milijonov kron. Na Avstrijo pride 170-— milijonov q3 v vrednosti 2.460-1 milijonov kron = 84-1 o/q, na Ogrsko 18-6 milijonov q3 v vrednosti 466"6 milijonov kron = 15-9o/0.
Celoletni uvoz v Avstrijo iz carinskega inozemstva in iz Ogrske je dosegel množino 228-3 milijonov q3 v vrednosti 4.532-2 milijonov kron. Pri tem je bilo udeleženo inozemstvo s 174-4 milijonov q3 v vrednosti 3.074-3 milijonov kron = 67-8o/o, Ogrska pa z 53"9 milijonov q3 v vrednosti 1.457-9 milijonov kron = 32-2%.
Celotni izvoz Avstrije v carinsko inozemstvo in na Ogrsko pa je znašal 214-6 milijonov q3 v vrednosti 4.942-8 milijonov kron.
V inozemstvo je šlo 170"— milijonov q3 v vrednosti 2.460-1 milijonov kron = 60-90/0, na Ogrsko pa 44-6 milijonov q3 v vrednosti 1.582-7 milijonov kron = 39-1 %.
Na Ogrsko se je iz carinskega inozemstva in iz Avstrije uvozilo v celem 80-2 milijonov q3 v vrednosti 3.178-3 milijonov kron. Pri tem je udeleženo inozemstvo s 35-6 milijonov q3 v vrednosti 595-6 milijonov kron = 27-30/0, Avstrija pa z 44-6 milijonov q3 v vrednosti 1.582-7 milijonov kron = 72-7%.
Izvozilo pa se je iz Ogrske v Avstrijo in v carinsko inozemstvo 72-4 milijonov q3 v vrednosti 1.924-5 milijonov kron. Na Avstrijo odpade 53-9 milijonov q3 v vrednosti 1.457-9 milijonov kron = 75-80/q, na inozemstvo 18"5 milijonov q3 v vrednosti 466-6 milijonov kron = 24-20/0.
Koliko se je pridelalo koruze na celem svetu. Mednarodni poljedelski zavod v Rimu je ravnokar obelodanil cenitev letine koruze. V Argen-tiniji sc jc pridelalo koruze 180,000.000 met. stotov, to je 180-2 % lanske letine, katera jc znašala 99.900.000 met. stotov. Na celem svetu pa se je prodalo 1.764,620.598 met. stotov, t.j. 87-1% lanskoletne letine, katera je znašala 2.026,439.572 met. stotov.
Seljačka seoska blagajna u Selcima
pozivlje svojo članove na glavnu skupštinu, koja će se obdržati u nedelju, dne 17. svibnja 1914 u zadružnim prostorijama iv9 sati u jutro, sa slijedećim dn evnim rodom:
1.	Izvještaj uprave in nadzornoga odbora.
2.	J*Odobrenje računskog zaključka za god. 19 Kl.
3.	Razvrgnuće (likvidacija) zadruge.
4.	Izbor likvidatora i podijeljenje im punomoći na temelju § 44. zadružnoga zakona.
Upozoruju 'se gg. članovi, da u vlastitom interesu, pristupe skupštini.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice na Dobravi pri Kropi,
reg. zađr. z neom. zavezo,
ki se bo vršil v nedeljo, dne 17. maja 1914 ob polu 4. uri popoldne.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1913.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem kraju in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na udeležbo članov.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Artičah,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 24. maja 1914 ob 3. uri popoldne v posojllničnib prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za leto 1913.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Slučiynosti.
Ako bi prvi občni zbor ne bil sklepčen, vrši se v smislu § 32. zadružnih pravil, pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki sklepa veljavno ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Mengšu,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 24. maja 1914 ob 3. uri popoldne v „Društvenem domu“.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obenem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1913.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.	Načelstvo.
Vabilo na redni občni zbor
Živinorejske zadruge v Cerkljah,
reg. zadr. z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 21. maja 1914 ob 4. uri popoldne v ljudskem domu.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1913.
4.	Volitev načelstva.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnev-j nem redu drug občni zbor ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Kmečke mlekarne v Cerkljah na Gorenjskem,
reg. zadr. z omej. zav.
ki se bo vršil dne 21. maja 1914 ob pol 4. uri popoldne v ljudskem domu.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1913.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši so pol ure'kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na izredni občni zbor
Kmetijskega društva na Ki Žani pod Kozarjem,
registr. zadruge z om. zavezo, kateri se vrši dne 24. maja 1914 ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih.
Dnevni red:
1.	Razdružba in likvidacija zadruge.
2.	Slučajnosti.
Opomba: Za ta občni zbor je potrebno, da se ga udeleži 2 tretjini zadružnikov. Ako bi ne bilo navzočih dovoljno število zadružnikov, se bo vršil 14. junija drugi občni zbor z istim dnevnim redom, ki bo sklepčen pri vsakem številu.
Vabilo na redni občni zbor
Mlekarske zadruge v Št. Vidu pri Vipavi,
registr. zadr. z om. zavezo,
ki se bo vršil v nedeljo dne 1. junija 1914 ob pol 4. uri popoldne v svoji dvorani.
Dnevni red:
1.	Čitapje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo o izvršeni reviziji.
4.	Poročilo nadzorstva.
5.	Odobritev računskega zaključka za leto 1913.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši so pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.	Načelstvo.
Vabilo na redni občni zbor
Kmetijskega društva v Stroliinju,
registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 21. maja 1914 ob 4. uri popoldne pri J. Marinšek v Strahinju št. 53.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1913.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Cerkljah pri Kranju,
reg. zadr. z neom. zav.
ki se bo vršil dne 21. maja 1914 ob 3. uri popoldne v posojilniškem prostoru v Ljudskem Domu.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1913.
4.	Prememba pravil § 10.
5.	Volitev načelstva in nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Stavblnskc zadruge „Lastni Dom“ v Petrovčah,
reg. zadr. z om. zav.
ki se bo vršil dne 24. maja 1914 ob 4. uri popoldne v lastnem domu.
Dnevni red;
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za I. 1913.
4.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov.	Načelstvo.
Vabilo na redni občni zbor
Kmetijskega društva v Rovtah pri Logatcu,
reg. zadr. z om. zav.
ki se bo vršil dne 1. junija 1914 ob 3. uri popoldne v občinski pisarni v Rovtah.
Dnevni red:
1.	Poročilo o delovanju v pretečenem letu.
2.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1913.
3.	Poročilo o izvršeni reviziji.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne. glede na število navzočih udeležencev.
Vabilo na redni občni zbor
IlnuiUnice in posojilnice pri D. M. v Polju,
reg. zadr. z neomej. zav.
ki se bo vršil v nedeljo, dne 24. maja 1914 ob 8. uri zjutraj v prostorih Hranilnice in posojilnice pri D. M. v Polju. Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1913.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.	Nače'8^0-
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Metliki,
reg. zadr. z neomej. poroštvom, ki se bo vršil dne 21. maja 1914 ob pol 9. uri zjutraj v dvorani hranilnice in posojilnice v Metliki v I. nadstropju. Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzostva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1913.
4.	Volitev štirih članov v načelstvo.
5.	Volitev dveh članov v nadzorstvo.
G. Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov.
Vabilo na XIV. redni občni zbor
Zadružne tiskarno v Ljubljani,
reg. zadr. z omejeno zavezo,
ki se bo vršil v torek, dne 2. junija 1914 ob 5. uri popoldne v posvetovalnici Zadružne zveze v Ljubljani, Dunajska c. 38. Dnevni red:
1.	Poročilo upravnega sveta.
2.	Potrjenje letnih računov in bilance za leto 1913.
3.	Sklepanje o porabi čistega dobička.
4.	Volitev petih članov upravnega sveta.*)
5.	Volitev nadzorstva treh članov.
6.	Slučajnosti.	Upravni svet.
*) Vsled premembe pravil so prijavili svoj izstop vsi
člani upravnega sveta.
Vabilo na občni zbor
Hranilnice in posojilnice pri Sv. Petru na Medvedovem selu,
reg. zadr. z neom. zav.
ki se vrši v nedeljo, dne 24. maja 1914 ob pol 8. uri zjutraj v župnišču.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobrenje računskega zaključka za 1. 1913.
4.	Slučajnosti.	Načelstvo.
Vabilo na redni občni zbor
Gospodarskega in konsumnega društva v Šmihelu,
reg. zadr. z om. zav ,
ki se bo vršil dne 1. junija 1914 ob pol 4. uri popoldne v društveni dvorani v Šmihelu.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1913.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
G. Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se po! ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.	Načelstvo.
Vabilo na redni občni zbor
Mlekarske zadruge v Šmihelu,
registrovane zadruge z omejeno zavezo ki se vrši dne 1. junija 1914 ob 4. uri popoldne v društveni dvorani v Šmihelu.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1913.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen ob navedenem času, vrši se pol ure pozneje drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal brez ozira na število navzočih članov. Načelstvo.
Vabilo na redni občni zbor
Posojilnice v Košani s sedežem v Šmihelu,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 1. junija 1914 ob pol 3. uri popoldne v društveni dvorani v Šmihelu.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1913.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volite nadzorstva.
6.	Slučajnosti
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.	Načelstvo.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Ccrkljali pri Krškem,
registr. zadr. z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 21. maja 1914 ob 3. uri popoldne v stari soli v Cerkljah.
Dnevni r e d:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Poročilo o izvršeni reviziji.
3.	Odobrenje računskega zaključka za 1. 1913.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
G. Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vrši se čez pol ure na istem mestu in z istim dnevnim sporedom drug občni zbor, ki sklepa brezpogojno, ne glede na število navzočih elanov.
Vabilo na redni občni zbor
Kmečke hranilnice in posojilnice v Št. Lovrencu nad Mariborom,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo dne 24. maja 1914 ob 2. uri popoldne v prostorih posojilnice pri g. Pernat v trgu.
Dnevni red:
1.	čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1913.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem časti ne bil sklepčni, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal brez ozira na število navzočih članov.	Načelstvo.
Vabilo na II. redni občni zbor
Živinorejske zadruge v Loškem potoku,
reg. zadr. z omejenim poroštvom, ki se bo vršil dne 17. maja 1914 ob 3. uri popoldne v društvenem domu na Hribu.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za leto 1913.
5.	Volitev načelstva.
G. Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ob določeni uri ne bilo zadostno število članov navzočih, vrši se pol ure poznaje novi občni zbor, v istih prostorih, ki sklepa veljavno pri vsakem številu članov.
K obilni udeležbi vabi	Načelstvo.
Vabilo na redni občni zbor
Živinorejske zadruge za občini Žmiucc in Škotja Loka,
registrovane zadruge z omejenim poroštvom, ki se vrši v četrtek dne 21. maja 1914 ob 1. uri popoldne v Hodovljah št. 10.
Dnevni red:
1.	čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1913.
4.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob določenem času ne bil sklepčen, vrši se čez pol ure na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, kateri sme brezpogojno sklepati ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Zibiki,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bode vršil dne 22. maja 1914 ob 8. uri zjutraj v posojilnični sobi.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobi-enje računskega zaključka za 1. 1913,
4.	Poročilo o izvršeni reviziji za leto 1913.
5.	Slučajnosti.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Dras;i,
reg. zađr. z neoni. zav.
ki se bo vršil dne 21. maja 1914 ob 8. uri dopoldne v posojilničnih prostorih.
Dnevni red:
1.	čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za leto 1913.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Poročilo o izvršeni reviziji.
8.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Št. Petru pri Novem mestu,
reg. zadr. z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 24. maja 1914 ob 3. uri popoldne z župnišču v Št. Petru.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1913.
4.	Poročilo o izvršeni reviziji.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedeni uri ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje drug občni zbor z istim dnevnim redom in v istem prostoru, ki bo veljavno sklepal, ne glede na število navzočih članov.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice pri Št. Jurju pod Kumom,
reg. zadr. z neom. zavezo,
ki se vrši v nedeljo, dne 31. maja 1914 ob pol 8. uri zjutraj v župnišču.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Poročilo o izvršeni reviziji.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1913.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
V slučaju nesklepčnosti prvega občnega zbora se vrši čez pol ure drug občni zbor, ki bo sklepal na istem mestu z istim dnevnim redom ne glede na število navzočih članov.
Vabilo na občni zbor
Hranilnico in posojilnice v Svečini,
reg. zadr. z ncom. zavezo,
ki se vrši v nedeljo dne 17. maja 1914 ob 4. uri popoldne v posojilničnih prostorih.
Dnevni red-
1.	Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za I. 1913.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
6. Slučajnosti.	Načelstvo.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Tomaju,
reg.'-zadr.-z neom. zav.
ki se bo vršil dne 24. maja 1914 ob 4. uri popoldne v dvorani vinaiske zadruge.
Dnevni red:
1.	čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1913.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Prememba pravil.
8.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se 3 tedne kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Lukovici,
reg. zadr. z neomej. zav.
ki se vrši dne 24. maja 19M ob 3. uri popoldne v posojilničnih prostorih.
Dnevni r e[d :
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za leto 1913.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Poročilo o izvršeni reviziji.
(i. Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Kmečke hranilnice In posojilnice v Pišecali,
reg. zadr. z neom. zav.
ki se vrši na binkoštni pondeljek, dne 1. junija 1914 ob 9. uri dopoldne v posojilniških prostorih.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobrenje računskega zaključka za 1. 1913.
4.	Poročilo o izvršeni reviziji.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši so pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.	Načelstvo.
Vabilo na redni občni zbor
Ljudske hranilnice in posojilnice pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju,
reg. zadr. z neomejeno zavezo,
ki se bo vršil na praznik Gosp. vnebohoda dne 21. maja 1914 ob pol 8. uri zjutraj v posojilniških prostorih. Dnevni red:
1.	čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadz irstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za I. 1912.
4.	Poročilo o izvršeni reviziji.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vrši se čez pol ure na istem prostoru in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki sklepa brezpogojno, no glede na število navzočih članov.
Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, uradni tajnik ,,Zadružne zveze“.
Tisek Zadružne tiskarne, reg. zad. z om. zav. v Ljubljani.