—   227    —
Kratkočasnice.
Dobri stari časi.
Sin: Kaj ne, oče, ko ste vi še majhni bili, so bili dobri stari časi, od kterih nam večkrat pripovedujete?
Oče: Ne, Matiček, ne; moj oče so imeli dobre čase, pa ne jez.
Ded: Nikar ne verjemi tega: Jez sem se mogel vse svoje dni dosto truditi« Al mojega očeta časi: to so bili dobri časi.
P rede d (za pečjo): Kaj le kvantate! Jez sem terpel kot živina, da sem si krajcar zaslužil.
Sin: Kdaj tedaj so bili tisti dobri časi? Po tem takem takrat, kadar še nič ljudi ni bilo na svetu!
Zakaj terpi turško-rusovska vojska tako dolgo?
Marka: To je vendar čudno, da turško-rusovške vojske še ni konec? Ia Turkom pomagajo še Francozi in Eajjlendarji, pa vendar ne gre ta reč nič naprej.
Boste: Da se pač čudiš o tem, kar je jasno kot beli dan! Glej! ta reč je takole: Rusi si ne upajo vun, — Turki s Francozi in Eogleudarji pa si ne upajo noter. Toliko politike bi se bil že lahko naučil: saj pridno ^novičarja" bereš.