Balkanski narodi. I. Uvod. Jngoslorani: SloTencl — Hr- Tatje — Srbi — Bolgari. II. Neslorani: Rumuni — Grrki — Turkl — Albanci. III. Ostali. Pregled in sklep. I. Uvod. Dne 24. julija 1908 je proglasil sultan turško despotijo kot ustavno državo. S tem pa se je odtrgala skala z vrha in je pričela kolebati v dolino. Kdaj in kako se ustavi, o tem danes živ krst ne ve. Gotovo je le eno: balkansko vprašanje je prišlo s tem v jako akuten stadij. Turško pleme, ki je pridrlo iz azijskih pokrajin v Evropo preko Oarigrada, se je izkazalo samo kot bojna četa brez vsake državnotvorbne sposobnosti. Ko jim je zastavila zapadna Evropa pot pri Dunaju, je bilo s tem že tudi odločeno o njih usodi. S tistim trenutkom, ko je obledela njib. bojna slava, je pričela njih propast. Katastrofa se je pojavila pričetkom minulega stoletja. Kako potisneta Turke nazaj v Azijo, sta ugibala sicer že prej ruska carica Katarina II. in avstrijski cesar Jožef II. Ali vprašanje, kdo se polasti praga raed zapadom in vzhodom; vprašanje, kdo zasede končno historično postojanko Carigrada — to vprašanje je podaljšalo življenje sultanatu tedaj in mu podaljšalo življenje še danes. Strah pred Eusijo, ki je sprejela nekdanji grb bizantinskih cesarjev v sredo svojega grba kot v večen memento, da zapade nekoc Oarigrad pravoslavni državi ruskih carjev; strah pred ono državo, kjer je podlegel celo genij vojskovodij, korzičaDski Napoleon—strah pred rastjo in vsemočjo ruske države je združila zapadno Evropo v Krimski vojni, združila jo je vdrugič na berlinskem kongresu in združujejo sedaj vtretjič. Šlo je vedno v daljšem obsegu za ozeralje, ki spada ali tvori vsaj prebod k Balkanu. Euska politika se je bližala Carigradu s severovzhoda, s severozapada je potiskala na Balkan Avstrija. Balkauski narodi so postali spričo takih razraer samo objekt brez lastnega življenja; *) Priobžujemo te članke v mnenju, da ustrežemo z njimi braleem. Predmet je sedaj najaktualnejši. Uredn. služili so kot sredstvo v dosego posebnih namenov. Nobenega dvoma ni, da je odprla osvoboditev balkanskih narodov izpod turškega jarraa pot novi civilizaciji t te pokrajine. Naj je prišla ta osvobodilev po Eusiji ali po Avstriji: piinesla je m»d narode nov čut, dih prostosti. S tem jim je pričela rasti samozavest, čutili so kot samostojen člen v krogu splošne civilizacije, dokler se ni izrazil ta iustinktivui čut v novo zahtevo, ki je vzlovoljila konseryativnega ujca nad neposlušrjim varovancem. Balkaa balkaaskim iiarodom 1 Ta klic je vzdramil vso Evropo". čuden kaos je nastal tekom zgodovine na Balkann ; zamotan in zavit, da bi trebalo pač Aleksandrovega meča, da preseka gordijski vozel. Država je posegla v državo, narodi so razkosani državnopravno v mnogotero delov. Jugoslovani. Najmočnejše pleme, ki biva na Balkanu, je jugeslovansko. Le po Sloveneih se dotika neposredno zapadne kulture, drugače mu je orient mnogo bliže kakor'zapad. Nekatera plemena Jugoslovanov so izgubila svojo saraostalnost že zgodaj, druga šele sredi štirinajstega stoletja, ko je privihrala moč polumeseca drugič v Evropo. Petsto let ni bilo o neodvisnosti Jugoslovanov nobenega govora. Preraoč Turčije je bila še vedno prevelika; po drugi strani so stala popolnoma druga vprašanja v ospredju; jugoslovansko je postalo aktualno pravzaprav šele tekom zadnjega polstoletja. Koliko je vseh Jugoslovanov, nam ne pove točno nobena statistika. Jako nezanesljivi so zlasti ogrski in turški podatki. Ako poiščemo raed temi različnimi med seboj ;jako divergujočirui števili srednjo pot, potem se nam pokaže, da biva vseh Jugoslovanov do šestnajst milijonov, ki žive v osmerih različnih držav nih skupinah ; na Italijanskem, v Avstriji, na Ogrskem, v črni gori, Srbiji, Bolgariji, Eumr> niji in Turčiji. Največ jih je pod dinastijo Habsburžanov, najmanj pod kraljem Italije. Ta razkosanost spominja delomana usodo poljske države. Tudi številno razmerje med Poljaki in Jugoslovani je popolnoma isto. Prej utegne biti Poljakov nekoliko manj. Več desetletij je bilo vprašanje združenja Poljakov aktualno. Večkratni upori so hoteli združiti razkosani narod v eno celoto. Eazmere so danes take, da nima poljsko vprašanje vsaj v/loglednem času nobene aktualnosti. Na njegovo mesto je stopila jugoslovanska misel. V*vseh posameznostih slučaj seveda ni docela analogen. Poljaki tvorijo en sam narod z istim jezikom, z isto literaturo ia isto zgodovino. Jugoslovani so razdeljeni na čvetero rej z ravno tolikimi jeziki, literaturami in zgodovino. Eazlika je seve med njimi časih jako neznatna. Tako izgine med srbsko in hrvaško govorico docela in tudi nasploh ni nikjer mogoče določiti meje med posameznimi plemeni, Kdor nastopi pot proti vzhodu, pričenši v Eeziji na Italijanskem in se napoti tja do obale Crnega in Egejskega morja — in naj je še tako učen jezikoslovec — nikjer ne more reči: ta in ta reka, ta in ta dolina, ta in ta greben loči Slovence od Hrvatov, Hrvate od Srbov, Srbe od Bolgarov. Nasprotno! Pasamezna plemena segajo tako prehodno drugo v drugo da dobimo na nmejah'' Slovence, ki hrvatijo, Hrvate, ki slovenijo. Prav tako je med Srbi in Bolgari: o celih pokrajinah trdijo Srbi, da so srbske; Bolgari, da so bolgarske. Med Nemci in Italijani, med Madjari in Slovani, med Slovenci in Nemei o takem prehodu ni misliti. Tukaj je meja vedno nedvomna. Poljakeje družila zgodovina lastne mogočne države, njih stremljenje po zedinjenju je bilo politiško; Jugoslovane druži velika medsebojna sorodnost, njih edinstvenost je provzročena po tistem instinktivnem čutu, ki navdaja v naravi vsa bitja enega pokolenja. Dejstvo, da so bili veliki deli Slovanov združeni v dobi, ki je zapadla do danes že davno minulosti; dejstvo da vsi Jugoslovani sploh nikdar niso tvorili samosvoje države: dejstvo, da se je odigravala zgodoviDa raznih jugoslovanskih plemen tekom zgodovine celo različno od drugih — vse to onemogočuje, da bi imelo stremljenje po edinstvu med Jugoslovani tisto politiško ost kakor pri Poljakih. Jugoslovanska zaj«dnica je temveč eminentao kulturuega in v drugi vrsti gospodarskega značaja, To so realno dana tla. Ako sanjajo posamezniki o Veliki Srbiji, o Veliki Hrvaški, o Veliki Bolgariji ali eelo o velikem jugoslovanskem carstvu od Karnijskih Alp do Carigrada ob Bosporski ožini, spadajo te fantazije še velikobolj v regijon utopij, kakor prenapete ideje Vsenemcev, ki hočejo odtrgati dele Avstrije in Svice in jih združiti z rajhom v Zedinjeno Nemčijo, ali politiški program iredente, ki zahteva ločitev gotovib. distrikto? Avstrije, Švice in Francije ter jih priklopiti k Italiji Uniti. V kolikor odtrgamo pretiranost od italijanske in nemške iredente, se nam odkrivajo takoj one realije, ki jih noben pameten človek ne more negirati, ki jih ne more uničiti noben še tako strog režim, zato ker je vsak režim nekaj umetelnega, sorodnost naroda pa je nekaj prirodnega in zato polna notraDJe življenske mpči. Pripadenost različnim politiškim skupinam s svojimi tradicijami in svojimi ambicijami pač more Jugoslovane pri njih stremljenju po zaednici, ki se giblje v gori označenih mejah, zavirati, ne more jih pa ovirati. Kratkovidnost, samoljublje in sebicnost odlikuje mnogo držav na svetu; ta coklja se obeša tudi Jugoslovavanom na hrbet. Voz pojde zato pač počasneje svojo pot. ustaviti ga zaraditega ni mogoee. Ideje trializma v Avstriji, ki jih propagirajo krogi, ki stoje blizu prestolonaslednika, ideje ki jih je razvil zadnjič tako realen politik, kakor je Vladan Georgovič, nekdanji srbski premije; mnenje, ki si osvaja teren zadnji čas v Bolgariji — vse to kaže, da računa jugosloranska zaednica eo ipso s pripadnostjo različnim politiškim skupinam kakor 8 faktom, ki ne stoji s stremljenjera po kulturnem in gospodarskem bližanju v nobenem nasprotju. Odtod tudi projekt Balkanske Zveze pod hegemonijo habsburških Jugoslovanov. Slorencl. Najdalj proti zapadu so se podali med Jugoslovani Slovenci. Nemška in italijanska civilizacija jih je absorbirala polagoma, ker je stala nad njimi, dočim se je zgodilO pri Bolgarih ravno nasprotno: tam se je navzel zmagovalec šeg in jezika premagancev. Slovenske meje so se zoževale vedno bolj. Današaja Koroška je z rideka našega narodnega stališča kakor ostanek pogorišča. Šele kakih sto let sem je meja Slovencev precej stalna in o zistematičnem raznarodovanju ni več govora. Vsaj pa so nam dana danes vsa sredstva, s katerirai se moremo takim poizkusom ubraniti z vsem uspehom. V resni nevarnosti so le naše postojanke na Italijanskem. Tamošnji starejši naši ljudje se čutijo odločno za Slovence in na vprašanje, odkod so doma, odgovoie: BIz Slovenije." Mladina slovenščino pač še ume, toda odgovarja italijanski: BKako daleč je do .. ." Odgovor italijanski: BGioque . . ." Italijanska vlada ne le da slovenskega stremljenja absolutno ne trpi, ampak denuncirajo se celo italijanski in slovenski^otroci v šoli zaradi — slovenskih knjig. Nekoliko boljše se godi Sloveneem na Ogrskem. Duhovščina je tam pogumnejša. Na Ogr8kem izhaja celo poseben list za tamošnje SloTence. Sloveneev na Italijanskem, v Avstriji in na Ogrskem je vseh skupaj do 1,370.000. Tvorimo komaj dobro Vu vseh Jugoslovanov. Naša visoka civilizacija, velik odstotek inteligence ia naš splošni položaj nam daje veljavo in pomen, ki presega daleko to golo šterilno razmerje. Hrratje. Hrvatje so agrarci še v obilneji meri od nas Slovencev. Ali dočira se šola naša mladina v tujih šolah in na tujih tleh ter je slovenska inteligenca zato prežeta italijanskega in neruškega duha, je hrvaška inteligenca pristneje narodna. Le v Dalmaciji se naslanja jako močno na italijansko kulturo. Po statistiki, ki smo si jo sestavili mi kot kompromis raznih ekstremnih podatkov je Hrvatov za 2,864.000 duš, torej dobro dvakrat toliko kakor vseh Slovencev. V dobi kmetiškega upora so tvorili slovenski in hrvaški kmetje skupno vojsko; v vojnah s Turki je stal SIovenec vedno ramo ob rami s Hrvati. Našo slavno skupno zmago pri Sisku nad Turki praznujejo še danes ob vsaki obletnici tako t ljubljaaski kakor v zagrebški stolni ceikvi s posebno mašo. Te več stoletij trajajoče hrvaškoslovenske zaednice žive priče so mnogoštevilne slorenske narodne pesmi. Oe smo se smeli družiti Slo?enci in Hrvati, tedaj, ko srao zapirali Turkom pot proti avstrijskim Nemcem, je naravnost absurdno, kdor bi se izpodtikal na naši zaednici danes, če je sedaj v prvi vrsti enkrat v našo korist. Srbi. Srbi so izmed vseh Jugoslovanov najštevilneje pleme, Niso tako izključno agraren narod, kakor so Hrvatje. Izmed vseh Jugoslovanov so Srbi najbolj trgovski. Mnogo največjih firm na jugu je srbskih. Srbskih veletrgovcev ne dobimo samo v Trstu, Oarigradu in Dunaju, ampak sploh po vsem svetu. Pod turško invazijo so trpeli Srbi najbolj. Stali so neposredno na poti, ki so jo hodili Turki vsakokrat, kadar so hoteli proti zapadu. V teh žalostnih razmerah nam je iskati vzroke velikih preseljevaDJ, katerih plod je današnje srbstvo na Hrvaškem, Ogrskem, v Dalmaciji in črni gori. Iz prvotn* domorine, in iz ozemelj, kjer so tvorili svojo historično državo, so se naseIjevali prostovoljno v drugih upravnih skupinah in se s tera obenem politiško razkosali na mnogo delov. Vseh Srbov utegne biti 6,466.000 duš, a politiško so razdeljeni na sedem skupin. Ogrski, hrvaški, dalmatinski in črnogorski Srbi so se odtrgali sultanatu jako zgodaj. Srbi v današnji kraljevini so se doeela oprostili Turkov šele leta 1867, bosanski in hercegovski Srbi leta 1878. Okolo milijon Srbov pa je še v današnjib. dneb. neposreden podložnik Turkov. Interesantno je, da je danes več Srbov (3,736,006) pod habsburško dinastijo kakor pod Karadžoiževici (2.500.000). Bolgari. Bolgari niso pravzaprav čisto slovansko pleme. V šestem in sedmem stoletju so prodirale neprestano ugrijske ali hunske vojne čete proti tedanjemu bizantinskemu cesarstvu. Podvrgli so si podunavske Slovane, se navzeli njih jezika in običajev, tako da že v devetem stoletju ni bilo nobenega Jdrugega sledu o teh nekdanjih četah, kakor v tipu te rase. V vsem drugera je postala slovauska. Izpod turškega jarma, ki so mu kasneje zapadli, so jih oprostili šele Eumuni in Eusi 1. 1877. Bolgari imenujejo radi sami sebe BBelgijce vzhoda". Z vztrajnostjo, žilavostjo in pridnostjo so se povzdignili prebivalci Belgije v svojem poljedelstvu kakor v s?oji industriji do jako ugledne stopnje — po teh stopnjah hočejo tudi Bolgari. V resnici so Bolgari med Jugoslovani najobrtnejši; v politiki poizkušajo posnemati hladno realnost Angležev. Do leta 1872. so stali v cerkvenem oziru pod grškim patriarhom v Oarigradu. Na pritisk Busije jim je dovolil tedanji suitan ločitev v svojo narodno bolgarsko cerkev pod lastnim eksarhom. Zaradi te cerkvene shizme vlada tudi veliko sovraštvo med grškimi patriaršisti ia bolgarskimi eksaršisti. Vseh Bolgarov utegne biti do 5,200.000. Od teh jih je danes še vedno okolo 1,700.000 pod turškim sultanom. Fregled o JngoslOTanlh. Označimo li vsa štiri jugoslovanska plemena ia sicer Slovence s l1/«, Hr?ate s S, Srbe s 6% in Bolgare s 5 milijoni, potem do- Dalje v prilogi. bimo okroglo število 16 milijonov ali na- tančneje: Sioveneev . . . 1,370.000 Hrvatov . . . 2,864.000 Srbov .... 6,466.000 Bolgarov . . . 5.200.000 Skupno . . . 15,900.000 Jugoslovani tvorijo torej trikrat toliko prebivalstva, kakor ga ima evropska Turčijaali cela^Avstralija, za polovico manj jib. je od Italije in za tretjino Japoneev. Po številnem razmerju odgovarjajo Ogrski brez Hrvaške in Slavonije. T.