V zadevi nemškega šiilvereina. Po mestik ao ae povsod nižje ia srednje šole že začele ia otrok vam mesta le mrgolijo, žal, da je med ajimi tudi tacih, ki težko zakrivajo avoja gola trapla; aemtertje pa se jim tadi vidi. da trpe glad. Lepo ja torej od oae goapode, ki ae trudi iz golega asmiljeaja, tacira otrokom priskrbeti hraae, ali tadi potrebaega oblačila. V vaakem mesta je tako društvo za uboge otroke; otima jih tako revščiae pa tudi večkrat dušae pogube. Tacih društev aaio iz arca veaeli ia kjer je mogoi-e, radi jih podpiramo, ali zdi se aam, da ao taka društva, vsaj iz večiae, mlaČBa, prav gotovo pa se izve BjiL delovaaje vae premalo. v To je škoda. Čisto drugače je z nemakim aulvereiaom, za njeoovo delovaaje, Bajvečkrat pogubao delovanje akrbi se jih veliko in aapeljano je vae tako, da ae izve od eaega kota do drugega. Vrhovno vodetvo pa ima v avstrijskem ceaarstvu dr. AVeitlof, če ae ne motimo, je advokat na Daaaja, pa advokatura mu ae nese dosta, vsaj poala ae, kajti on ae vozi, kakor kakov geaeral po OBih krajih, kjer že šalvereia ima šole ali pa jih še le aamerava vpeljati. Vse vajeti šalvereina so torej v njegovih rokali. Tedaj pa tudi sme človek vprašati: Kaj je dr. Weitlot in kaj aamerava oa v imeau šalvereina? Za odgovor na ti vpraaaaji aaj stoje te-le vratice: Daaajski katoliški daevaik je že večkrat omeBil in prav povdarjal, da je dr. Weitlof, predsednik aemškega šalvereiaa. framasoa ali frajmavrar, tedaj ad društva, ki je še naše dai, vsaj aa papirja, prepovedaao. Da bi bil mož tema oporekel, aismo aikjer brali in kaj moramo mi tedaj o njem mialiti? Ravao tako vemo vsi Sloveaci, kako ao av. Oče avarili v avojein slavBozaaBem pisma z dne 20. meseca aprila 1884, biti ali poatati ad tega draštva. Eaako so atorili tadi avstrijaki škofje v avojem skupBem paatirskem lista z dae 2. marcija meseca 1885. Iz tega lehko vemo, kako da naj mislimo o tem tajaem društvu ia ajegovili udili pa njegovili napravah. Ia kaj gre rei-i drnatva, katerema je tak razapiti mož aa čelu? To ae leliko ugaae. Z Bemškiai aulvereinom pa stoji tako. Sulvereia pač razpošilja kajigo, v nemškem ia 8lovenskem jezika. v kateri kaje do nebea avoje početje. V ajej pripoveduje, koliko da skrbi za poduk otrok, ki ajegove šole obiskajejo, tadi v krŠL-aaakem Bauku. Vse prav je to, ali človek le naj ae vpraša, zakaj ia kako da ae godi to podačevaaje! Naj bi pa tudi tega ne vedeli, toliko je za aas gotovo: če je glavar šalvereiaa frajmavrar, pomaga tudi šulvereia in vsak ud tega šulvereiaa framasoaatvu. Taki ljadje, udje šulvereiaa. aiso samo za botra pri poaemčevaaju aloveaskih otrok, ampak, kar je veliko težje, tak človek izpodkopava tla krščaaaki veri ia katoliški cerkvi. Nobeae druge cerkve ae aovraži framasoastvo v toliki meri, kakor ravao katoliško cerkev, le-te je zakleti sovražaik. Ali se bomo tedaj čudili, če sv. cerkev vae take pahae iz avoje družbe, ki ao kakor koli framasoastvu aa pomoč? Castiti bralci lehko sami skleBejo iz tega, kako stopiBjo stori kristijaa, ki ae vdeležaje v djanju pri naredbah, ki jib vpeljuje framasoastvo. Ce šalvereia tudi ni očitao delo frajmavrarjev, ali to, da mu je mož, kakor je dr. VVeitlof, na čela, kaže dovolj, čegav da je otrok. Mi vam pa tedaj, l.jabi Sloveaci, kličemo, pač prav iz daa srca: Varajte se šalvereiaa; če hodi prav v ovčjem oblačilu, zBotraj mu vae eao ni yae dobro. Mi aodimo, da sta ai aemški aulvereia pa framasoastvo v bliŽBJem rodu. (?)