66. številka.
Letnik VIL
Maribor, dne 20. avgusta 1915.
Inserat! ali oznanil«
se računajo po 12 w*. od 6 redne pefHvrst* : pri večkratnih oznanShvafll — popuši —
„Straža* brinja v pe+ deljek in petek popoida«.
Rokopisi se ne vračaj«
U^OdUIvo 1« spravriH««! Maribor Storoik« uitsa* S. — T®S«fo® it. 113.
Neodvisen političm'lisrza slovensko Ifudshro. I ^“kr*
■MIW‘lulini^Trwff-niTOiwr”^it'-M^——r -r" ivwa>rwtifi «i «Jii wn imrr*
uredidMwoi se more goveđi
dan od 11.12. «re dopold»*.
M#wf srditi lio j i ita Goriške
Italijani šestkrat napadli obmostje pri Tolmina — Vsi napadi krvavo odbiti. — Brest— Litowsk od zahodne strani obkoljen. — Avstrijci s naskokom vzeli prednje brest-litowske utrdbe. — Trdnjava Kowno padla. — Dve severni utrdbi Nowo-Georgiewska zavzete.
Savinjčani !
Savinjsko prebivalstvo si želi prilike, da Aa viden in slovesen način da izraza svojim vferskim, narodnim in domoljubnim čustvom ob sedan.fili velikih dogodkih, katere doživljamo. Ker pa se vsled prometnih težav ni moglo udeležiti vseslovenskega romanja na Brezje, zato se priredi za Savinjsko dolino in sosede p
v nedello, dne 29« avgusta 1913 veliko domoljubno romanje k Materi Solil na Oljko.
Prosili bomo, na tem priljubljenem romarskem kraju Mailer Božjo, da priporoča naše molitve za pre-svitlega cesarja, za zmago hrabre naše armade, za ljubo Avstrijo in našo milo slovensko domovino Vsemogočnemu v uslišanje.
Glavno sv,, opravilo s slovesno pridigo (prof. dr. J. Hohnjec) bo ob %11. uri predpoldne. Priporoča se, da pridejo če. gg. dušni pastirji s procesijami.
Savinjski romarski odbor.
Mijsko-italpsiio bojišče.
Mo va ofenziva Italijanov v Krnskem pogorju.
-
Uradno se razglaša:
Dne 16. avgusta.
Na tirolski fronti je pričela sovražna artilerija včeraj po dolgem odmoru zopet streljati na naše u-trdbe in posebno na one na prelazu Tìonale in pa na planotah Lavorone in Fdlgarija. Napadalni poskusi italijanske pehote ob cesti Tonale, na postojanko Be-pena (izhodno Schluderbaicha) in v ozemlju Dreizin-nen so bili odbiti.
Istotako so se izjalovili na primorski črti. novi napadi sovražnika v ozemlju južno Krna, kakor tudi napad na prednji del Doberdobske planote.
Dne 17. avgusta.
Ogenj italijanske težke artilerije nia naše tirolske utrdbe je trajal včeraj celi dan. 'Slabejši sovražni pehotni oddelki, ki so dospeli v Val sugami do Coreana (severoizhodno Borgaj), so bili vrženi čez Maso nazaj.
Nia primorski fronti so nadaljevali Italijani svoje sunke na našo pozicijo med Krnom in Tolminom z močnejšimi silami, bili pa so povsod krvavo odbiti. Doberdobska gorska planota je bila včeraj zopet pod ljutim ognjem težkih topov*
Dne 18. avgusta.
Na laškem bojišču so se vršili včeraj na primorski bojni črti hudi boji, dočim je vladal na koroškem obmejnem ozemlju razmeroma mir. Na Tirolskem je nadaljeval sovražnik težki artilerijski boj, in se je vršilo nekaj manjših infanterijskih bitk.
Na Goriškem so bili štirje na Sv. Martin izvršeni italijanski napadi odbiti. Preld goriškim obmost-jem vlada slej kot prej preoejšen mir, pač pa se vrši za tolminsko obmostje srdit boj. Tudi tukaj so se izjalovili štirje sovraži ni napadi. Istotako so se izjalovili vsi sunki na naše vilinske poštojanke na severni strani tolminskega obmostja.
Na tirolskem obmejnem ozemlju so bili laški napadi na Döblinger Riedel (ozemlje Dreizinnen) in proti Milegni (gorska planota Vielgereut) odbiti. Namestnik načelnika generalnega Štaba; pl. Holer,
po’đmaršal.
Napad naših zrakoplovov na Benetke.
Uradno se razglaša:
Dunaj, 16. avgusta.
Eden naših hidroplanov je dne 15. avgusta po-] oldne metal bombe na štiri obrežne utrdbe Benetk. Razvem ene so vse bombe eksplodirale znotraj utrdb. Od petih italijanskih letalcev, Mi so se dvignili v svr-ho zasledovanja, sta bila dva prisiljena s strojnimi j uškami, da sta se obrnila, in pristala, dva sta kmalu opustila zasledovanje, dočim je zadnji sovražni letalec sledil našemu letalcu do istrskega; obrežja-, koder se je moral, ne da bi dosegel kak uspeh, takoj obrniti. Naše pomorsko letalo se je kljub srditemu obstreljevanju s sovražnih vojnih ladij in z utrdb, vrnilo nepoškodovano.
Nove italijanske baterije pri Kirnu.
Po poročilih pariških listov so Italijani zadnje 14 dni spravili veliko število novih baterij v krnsko ozemlje, da bi tem uspešnejše obstreljevali.
talijanski minister o bojih pri Gorici.
Italijanski minister O riandò, ki se je nekaj časa mudil na bojni fronti, se jè napram zastopniku nekega sicilijanskega lista zelo pesimistično izrazil o stališču Italijanov pri Gorici in ob Doberdob, o ki gorski planoti. Njegove izjave objavlja sedaj list „Corriere della Sera“ in sicer precej obširno, Orlando pravi:
Te dni sem dobil toliko novih utisov, da isti pomenijo za me novo življenje. V resnici pa se je zgodilo več, kakor sem pričakoval. Toliko se je govorilo o utrjenem g o r i § k e m o >b m o s t j u in o Done r d o b s k i' gorski p-1 a n o t i, ki so v očeh aših častnikov skoro n e z a v z et na enot a. Po-kožaj pa si moremo prav predstaviti še le tedaj, ako. mamo ta sistem naravnih in umetnih trdnjav, ki se spenjajo kvišku kot nezavaetni zid, pred seboj. Te trdnjave predstavljajo nekako drzno izzivanje, katero se zoperstavlja tudi najmočnejšemu napadalnemu srdu. V teh utrdbah imaš pravcato sliko izvanredno v fenke g a navdušenja in trdne volje naših sovražnikov.
Kdor opazuje bojno Črto, ki varuje levi breg eke Soče, dobi skoro utis, da je Bog pri svojem tvarjenju vzel nekako na pomoč častnika avstrijskega generalnega štaba in je vse tako uredili; da je s svojo nevidno in vsemogočno modrostjo olajšal ob-ambo teh postojank v psti meri m na isti način, da de . napad na to ozemlje od italijanske strani strašno otežkočen. Že način, kako so .gore in hribi urejeni a sestavljeni, smer gorskih črt, razširjen sistem na-» vaili utrdb, narava tamošnjih skal, njih razpokli-ne, naprej moleči robovi in globočine ter končno ne-arnostipolna bližina deroče in globoke reke, se' zdijo, kot bi bilo vse to ustvarjeno z dobro premišljeno v Oljijo za to, da zakličejo vsakemu, ki bi hotel iskati rehod čez nje, krepki „S t oj!“
Kakor so napravljene nabavne ovire v tem o-zemlju, tako so skoro urejene tudi utrdbe, Id jih je postavila človeška roka, O Avstrijcih gre glas, da so mojstri pri grajd n ji takšnih) u,-t r ‘d b , a pri delu utrdb na Goriškem pa so celo sami sebe prekosili. Strelski jarki,
katere so sezidali v dolgih mescih, ko se je z veljko skrbjo pripravljalo na vojsko, so najmodernejši in naj popolnejši izdelek, ki si ga moderna vjojna tehnika sploh more misliti- Način gradnje je trpežen, Skrivališča varna«, mehanizem pa žfeniplno izvrš|en. Av-trijca so vse iznajdbe ..hudobnega duha“ izvabili proti nam in Še nekaj: Napravili so nam zanjke in rafinirane zapeljive priprave, na katere poprej nihče , iti mislil ni.
Pri majorju Turuiliji.
Voj ni poročevalec piše z južnega bojišča-:
Zajahal sem šarca in jezdil k majorju Turudiji. "o poti sem srečal vojake : Odkod si? — Iz Dalmacije - Vprašam drugega - isti) odgovor. — Ali si že pikaj od početka vojne? — Da, sem! Ali malo nas je fikih. V mojem vodu smo štirje, Ali kaj se hoče, leto o dolgo. — Citaš mu z lioa žalost za padlimi tovari-■ ;[. — 86 težkih spopadov smo imeli, pač mora kdo pati ali biti ranjen. In našteva, boje v Bosni, Srbiji in končno proti izdajalski Italifi. Ei ako bi bile še ona ehe tu, kako bi tekel Italijan. Neki dan je sedem I-taiijanov napadlo enega izmed nas, pa ga niso prenaglili.
Prispel sem v kraj, kjer sem od daleč opazil majorja. Pozdravim družbo. Grem k njemu, pri njem e nekaj oficirjev. Govorili simo ngjprvo o itaJjijan-stkem bojišču, Tu rudi (a je orisal razvoj bitke pri Inveli in Podgori, pri Doberdobu, kateri je on prisostvoval kot povoljnih enega bataljona. Spominja se sv.ojth izgub in italijanskih. Na stotine in stotine ja stalo mrtvih Italijanov, pri njem malo število. „V oznejšem času bo mislil kdo, da so bite to bajke — uno zaključili, ali v resnici je bilo tako. Vedno sem bil prepričan, in sedaj sem istotako, da« ne odločuje število. Vodstvo, prisotnost duha in neustrašenost et, kakor so naše, potem se lahko dela čudeže, kamr jih delamo mi.“
Pomolim: pri takem voditelju morajo biti voj ar-ki hrabri. „Naš major zna elekitrizirati in pri navalu o kakor vsak Infanterist“ — tako 'se izražajo o njem ojaki. Ako bi hotel opisati vsa njegova junaštva, ki si jih moštvo pripoveduje, bi trajalo to dolgo. Pa ka-
0	on ceni tudi najpriprostejšega inf autori sta. Razume se samo po sebi, da on visoko ceni svoje oficirje, koliko mi je pripovedoval o nadporočniku Marku Sosiču. Padel je kot junak na: bojnem polju, ne sme o-. tati pozabljeno njegovo ime. —’Tumidija: „E, da je moj Marko sedaj tu!“ Spomnil se Je tudi Lendiča:
. .Bil je to infanterist ali v junaštvu mu ni bilo para* Ob Drini je umrli junaške smrti, prodno je izdihnil, e rekel: „Pozdravite mi Turudija!“ Vojsiia se za-lju-bi v svojega voditelja, voditelj v vojake. — Sedaj je raktičen boj proti Italijanom — kakor pravi naš Tu-udija — prej je bil sama teorija.
Ko se tako razgovaramo, pride majorju ukaz : ..Z bataljonom ob 1. uri popoldan v ...“ 'Želel sem družbi vojno srečo, ošinem šaroa, ali ni bilo treba, • sam je tekel domov. V dvajsetih minutah sem hit v
1	Tirici . . . Peš odidem nato na Kalvarijo: Ko to pikam«, mi letajo čez glavo topovska ztrna in pehota je
ičela močno streljati . . .
Grozote vojne oh Soči.
Italijanski vojni poročevalec Luigi Barzini opimi je med drugim bojišče ob Soči sledeče:	•
Vejiko bojno ozemlje je spoznati le v obrisih, osameznosti sploh ni mogoče ' opaziti'. Grmenje in - to je vse, kar je slišati in videti. Linij modernega boja v teh «dolgih oddelkih sploh ni mogoče spoznati-Toda z vseh postojank prihajajo ki nam poročila*
! ru,tka, lakonična. Kraji, ki! se imenujejo v teh porodih, so zagrnjeni v bledo meglo. Njihova imena nam zvene prijazno ali pa sovražino, vseeno, ali divje ali grozeče, vse po poročilih, ki jih dobivlamo o njih. In t ;ko postane priroda v dolgjem okrožju bojnega pasu.
sama živa. Vse ozemlje je prenapolnjen» z demon- f »kim, dihajočim življenjem, Profil Podgore se nap zdi | grozen in uporen in mračni, visoki Sabotin je za | stražo, kakor kak vohun. Zadaj pa se dviga Sveta | gora. V današnji vojni so postali vojaki nevidni. Oni I so majhni v velikanskem obsegu polja svojega delo- | vanja. Toda v dozdevni zapuščenosti bojišča so si I postali kraji z različnimi utisi pokrajinske slike ta- | korekoč sami pravi bojni nasprotniki, To so pošastni | bojevniki, polni divjosti, strhsli in sile. Od gore do | gore odmeva ta gigantski dvoboj v valečih se glaso- I vih grmenja.	j
Italijani ustrelili tržičkega dekana.
.„IJnione“, glasilo italijanske krščanske stranke v Trstu, prinaša v št. 62. pismo, ki ga je pisala teta ; bivšega dekana v Tržiču (Monfaloome) Janeza Kren.
V tem pismu se potrjuje, da so „odrešitelji“ predzadnjo nedeljo res ustreliji dekana Krena, Drugi dan po njegovi usmrtitvi je počilo njegovi stari materi srce od žalosti nad strašno sinovo izgubo. Dekan je bil jako izobražen mož, izvrsten cerkveni govornik, sociaL £ no delaven in pobožen duhovnik. Po rodu je l^il Fur- ' lan. Kaj se je pregrešil proti „pdr|eši|teljem“ ni ^nano, ,najbrž je bil na lifeti, da je avstrijskega mišljen- ; ja. Iredentisti se hočejo na ta način maščevati nad svojimi domačimi dušnimi paštirji, da jih v Italiji zar tožijo kot goreče Avstrijce in takoj so na listi. Ali pa morda po nedolžnem usmrčeni župnik ni hotel,po z- i gledu svojega bottega v Gradežu, Italijanom izdati cerkvenega zaklada? Grdo, da, prostaško za italijansko „Veličanstvo“ Emanuellovo, da se da prodati sodrgi tatov in cerkvenih roparjev. Gradeškeum župniku, ki noče pokazati Viktorju Emanuelu cerkvene zakladnice, stisne ravno tisti Viktor hinavsko roko in se prisrčno poslovi. Drugi dan pa dobi župnik kara-binerje v hišo, ki ga odvedo vi italijansko blaženstvo. Ako se godijo po Furlaniji, 'deželi, ki je bila vjedino znana kot hvalevredno dinastična, taka izdajstva, kaj bi bilo pričakovati še le v Istri, kjer je bila iredenta posebno po malik trgih tako mogočno razpredena? No, upamo, da je Victorio Emanuele gledal Trst samo z zvpnika Campanile, vanj in v, Istro pa nikdar ne pride !
Naši napadi na italijansko obal razburjajo Italijane.
Italijanski list „Corriere della Puglie“ piše, da je odposlal meščanski pomožni odbor mesta Bari, ki je bilo, kakor smo že poročali, opetovano obstreljevano od našega vojnega brodovja, sledečo brzojavko 1-taiijanskemu ministrskemu predsednika Sa|andri : Meščanski pomožni odbor mesita Bari smatra za svojo dolžnost, da opozarja Vašo ekscelenco na veliko razburjenje mestnega prebivalstva, ker je izpostavljeno neprestanim napadam 'avstrijskega brodovja in avstrijskih zračnih ladij, čeprav je prebivalstvo zagotavljalo, da sovražnik mesta od morske strani ne bo mogel obstreljevati. Pomožni odbor nujno prosi Vašo ekscelenco za potrebno odredbo, da ne bo prišlo do kakega večjega podvzetja.
Koliko stane Italijo vojna?
\
V „Stampi“ priobčuje Maggiorino Ferraris za-rimiv članek o italijanskih državjnih financah in zlasti o vojnih trošldh Italije. Izdatkov za armado in mornarico je bilo leta 1914 skupno 14? milijonov lir, v juniju 1915 so narasli že na 463 milijonov. Povprečno je troškov ha mesec okoli 500 milijonov 'ali 17 mi-liionov vsak dan, in sicer od 1, julija 1915 dalje. Do
31.	decembra 1915 bo stroškov okoli treh milijard. Priprave za vojno so stale tri milijarde. ’ Ferraris pravi, da kritje z normalnimi dohodki in z vojnimi posojili seže do konca septembra. iZa prihodnje se zanaša Italija na Anglijo, M pa ne bo mogla dati zadostnih sredstev; Italija bo morala poseči torej po novih sredstvih: izdati bo morala nove bankovce na račin državnega zaklada in zateči se k novemu državnemu posojilu,
Ha morja.
Tretji avstrijski napad na Pelagruž.
Uradno se razglaša:
Dunaj, 18. avgusta.
Dne 17. avgusta zjutraj je obstreljeval oddelek našega vojnega brodovja tretjič otok Pelagruž, katerega so zasedli Italijani. Istočasno je naš zrakoDlov obstreljeval otok z bombami, strojnimi puškami in s pšicami. Svetilnik, katerega si je sovražnik od zadnjega obstreljevanja preuredil za stanovanje, je bil porušen, razstreljeni in požgane so bile barake in Šotori ter porušeno skladišče za topove. Uničenih je bilo več vojaških skladišč, nekaj kupov na dbrežju naloženega vojnega gradiva ter več čolnov. Posadka otoka se je poskrila v strelske jarke in v podzemeljske rove in ni oddala nobenega strela. Prikazala se ni nobena sovražna vojna ladja.
Mornariško poveljstvo.
Kako se ]e potopil naš „IT IH“.
Rim, 16, avgusta. Rimski časniki opisujejo pomp našega podmorskega čolna „Ubili.“ takale: Dno PA avgusta zjutraj je avstrijski podmorski čoln „TJ III.“ napadel neko našo križarko. Z uspešnim manevrom se je križairka izognila dvema torpedoma in zadela čoln, ki ga ni potopila. Brodovjiu našli torped- . I uih lovcev, med njimi je bil tudi iraneoskr „Bissen“, se je naročilo, naj zasleduje čoln, Erie 13,. avgusta zjutraj se je „Bissonu“ posrečijo zaslediti „U III.“,
Si je bil poškodovan, in ga s strelihtopo'r potopiti, „ßisson“ je rešil poveljnikovega narn'estniha ki 11 mož.,
Nemški napadi na morju in v
zraku.
Dne IT, avgusta ob 10. uri zvečer m mapadlcr®] pet nemških podmorskih čolnov pri Horusu ob zahod- • ; ai morski obali Jiitiandije enee. angleško novodobno -ni zgrajeno majhno križarko in osem torpednih rušilce v? • ter so potopili s torpednimi streli angleške križarko,. Potopljen je bil tudi eden sovražni torpedni' rušile®..:.-Nemški podmorski Čolni niso imeli nobenih izgub.
V noči od 17, na 18, avgusta so London vnovič' . napadle nemške zračne ladje,. Izdatno so metale bom- ; be na londonsko citadelo in na važne naprave ob re-- ? ki Themsi. Opazovalo se je, da je bil učinek vrženih. : bomb dober. Vrhutega so metale zelo uspešno, bombe* na tovarne in plavže pri Woocfhridgu in Ipswicku. Nemške zračne ladje niso imele kljub močnemu obstreljevanju nobenih poškodb in so se vse vrnile..
Vežbanje v raetanju bomb.
Vojni dopisnik Roda,-Roda opisuje? v JAz Bsttt“ vežbanje v metanju bomb nad nekim jezerom: Sredi jezera so izobesili zastavo, Ta je imela biti cilj za bombe iz zrakoplova. Gori visoko nad nami se jA čul ropot motorja. Od nag. je» oddaljen veš' milj. Skopo pa se nam približuje in leti. kot netopir. Sedaj je 2000 m nad nami, pravi častnik. Naenkrat se opazi, kako je vrgel častnik iz aeroplana vrečico, polno peska. Padla je in ni je bilo več;, kakor da je je požrla zemlja. Gledali smo, kam je padla vreča. Ali je padla? v gozd namesto v jezero ? Za, nekaj minut je voda v jezeru visoko pljusknila, peščena bomba je padla 209' metrov proč ocl cilja. Naenkrat smo žačuli iz daljave; nekako eksplozijo. Očitno to ni bilo vežfeataje, to so bili glasovi z bojišča. Med tem je avijatik ponovno. vrgel; vrečo s peskom. Tudi ta je padla v jezero.. V takem metanju se je vežhalo Več avljatihov, eden za drugim, ali niti efden ni dosegel cilja,, sto metrov je bilo vedno razlike. Zadnji avijatik pa je pogodil cilj. In častnik, ki je pazil pri vežbi, mu je nvznanil to s strelom iz revolverja.. Tlako je trajalo (vežbanje ves dan, daleč za fronto, nad pustim jezerom.
flystpi]sko-FUsko bojišče.
Položaj dne 19. avgusta.	i
Fronta na severu je dan za dnevom krajša. Veliki ovinek, ki se je poprej razprostiral v daljšem polkrogu od Dnjestra do južno od Visle ter od zahodne: strani ok/roževal Varšavo in se potem raztezal ob Izhodni Prusiji do Izhodnega morja, se je sedaj po naši ofenzivi tako skrčil, da je fronta od Dnjestra, mimo Zlote Lipe in ob Bugu proti Nare-wu dokaj, izravnana, in skrajšana.
Ako vzamemo črto, na kateri stoje armade generalov Below, Eichhorn, Schölte in Gallwitz, vidimo,- da znaša fronta teh Hindenburgovih čet v okrožjih Kurlandija, ]£owno, Suwalki, Lomza in Siedine 6 0 0 km dalj ave. Trdnjava Nowo-Georgiewsk, ki l6ži izven fronte, ni všteta. Ta fronta je najdaljša črta na sedanjem ruskem bojišča.
Hindenbiirgova armada je razpostavljena od zaliva pri Rigi do izliva reke Nurez v Bug. Pred Rigo so boji dobili zadnji čas značaj oblegovalnih borb, Ker so Rusi tamošnje ozemlje nepričakovano na trdnjavski način utrdili in poslali tudi svcie brodovje v boj zoper nemške čete.
■Trdnjava K o w n o, na katero so Rusi, kakor je bilo posneti iz poročil nam sovražnih listov, smatrali za nezavzetno, je v torek, dne 17. avgusta, padla Nemcem v roke.
Sosednji del bojišča v okrožju Suwalki je v daljavi 150 km radi močno močvirnatega ozemlja manj sposoben za uspešno bojevanje. V varstvu tega močvirja ležita mala trdnjava Olita in velika trdnjava Grodno. Do te postojanke je železniški promet v Petrograd, kakor poročajo zrakoplovci, sicer zelo nakopičen, vrši se pa vendar dokaj v redu., Nadaljni železniški promet do Bjelostoka pa radi nemških zračnih bombnih napadov na progo in radi preobloženo-sti zelo trpi ter je tudi večkrat popolnoma prekinjen.
Od Oso wie c, katero trdnjavo še Rusi kljub
20.	avgusta 1916:
..    »—M »m--i nTT' im i n I  -mTTir—riniii Mlinu. Min ,nn »m   i I II »I
....t----- "
I nemškemu obleganj n krepko- držijo, se ima nemška; l armada boriti ob rekah Bohr, Wiznia in Biely z rao-I Snimi naravnimi zaprekami. D## krilo Hindenbur-! gove armadne skupine je pa že prekoračilo železnico I Varšava—Petrograd.
\ Proti Bugu prodira od zahoda armadna sku-I pina bavarskega princa Leopolda. Fronta te armade j se je radi izredno: naglega prodiranja s k r a j Š al a * n a 8 0 k m.'
Armada generala Woyrscha je po zasedenju ’ mesta Siedine prodrla severozahodno od Varšavo —
; preko Buga.
V zvezi z Woyrsehevemi četami, koraka naša armadna skupina generala Köwes ob železnici Iwan-goro d—Brest-Litowsk in že stoji pred v r at m i ; b r e strl i t o-w s k e t: r d n j a v e.
Armada nadvojvode Jožef Ferdinanda in maršala Mackensena je radi prodiranja s k r a j Š a 1 a svojo fronto na 70 km.. Ta armada od juga in jugozahodne strani ogrožuje Brest-Litowsk»
Del Maokensenovih čet pa je južno od Wloda-we prekoračil reko Bug in polagoma prodira vi izhodni smeri v ozemlje Rokitno-močvirja.
Ob Zlati Lipi in ob Dnjestru se vršie le manjše praske.
Rusko-Poljske ni.
Rusko-Poljske ni več, kajti kar je bil® rusko, je sedaj v rokah zaveznikov. Povsod so Rusi vrženi i Z:'Rusko-Poljske. Za seboj puščajo opustošene kraje, v katere se vračajo nekoliko1 časa od Rusov, seboj v-zeti prebivalci. Beda teh, ljudi: je sedaj nepopisna.
Kowno v n mskih rokah.
Važna ruska trdnjava Kowno ob Nj'émenu, ki i J'v'lpjra >ot do železni ške ga; krijžališča Willi», je v n o-I či dne 18. avgusta padla Nemcem v roko. Plen je iz-.
! redno velik. Uplenila, se je nepregledna množina vojnega gradiva in 400 topov.
Boj za Brest-Litowsk.
„Deutsche Tageszeitung“ poroča iz Haaga : V londonskih vladnih, krogih so v velikih, skrbeh radi: vojnega položaja v Rusiji. Minister Grey je baje 'izjavil nasproti več poslancem, da pričakuje velike (rilo®»© bito pri BresfeLitewsku še ta,s teden.
Nova ruska obrambna érta.
Z osvojitvijo posloiasjk ob Visli iNarewu m spodnjem Bugu se je ruski- deželni obrambni sistem,' v kolikor se nanaša na t©* prvo črto,, zrušil. Ruške, ar-. made, močno omajane, so potisnjene proti drugi o--bramimi' črti» ki: leži v vrsti trdnjav Kowno—Grodno? —Brest-Litowsk—Luck— Dobno—Rown%
Središče te obrambne črte tvori trdnjava prve. e rste Brest-Litowsk, katero sO Rusi utrjevali od leta, 1831. Obramb»: te trdnjav« olajšujtejt, močvirja, ki jo? obdajajo od juga, izhoda iin deloma tudi od zahoda.. Jedro trdnjave tvori z mogočnim zidovjem obdana naj, Rugovom otoku ležeča osrednja: utrdba, ki je obdana*, od Topespplske, VolLynskte in Kobrinske fronte. Žen iezniški most čez Bug brani utrdba „Grof Bug“., ®o jedro obdaja v 'daljah 5 km 12 tortoV, od, katerih polovica na levem bregu Bug» ferirà fe novejšega ča_ sa.
.Trdnjavski trikot Rowna—Dubno—Luck je na-j: er jen proti Avstriji. Vse tri trdnjave so obdane z močnimi forti.
Grodno leži ob Njcmenn in je ob železnicah Varšava—ViSlna in Grodno—Su,wall|.,. Utrjeno je bilo. že koncem 19, stoletja. Od leta 1909 so zastareli trdnjavi posvečali posebno pozornost in jo spremenili v moderno mostišče.. Premer znaša 9; km, trdnjavski pas tvori 7 fortov.
Kowno, katerega so napadale nemške čete in je dne 18, avgusta padel, je moderno utrjena trdnjava. Od .9 fortov leže štirje na levem, pet pa na desnem, bregu Njemena. Pas je ojačen z mnogimi pcCJšikimi utrdbami.
Kowno je glavno mesto istoimenske gubernije in šteje 75.000 prebivalcev (polovica je Židov), Leži ob Gljivu reke Vilije v Njeraen, katerega 60 m visoki bregovi obdajajo mesto.
Ustanovljeno je bilo mesto v IB. stoletju. Pod Vladislavom Jagelonom je prišlo pod Poljsko, Leta 1655 so Rusi pod carjem Al,ekšijem mesto oplenili in požgali. Pri tretji delitvi Poljske leta 1795 je pripadlo mesto Rusiji.
Velike težave ruskega umikanja.
Vojaški sotrudnik norveškega listai „fAltenposten“ piše: Napadi zavezniških armad na ruskem bojišču še niso dosegli svojega viška. Res je, da še ni prišlo do popolne ruske katastrofe, vendar je z ozirom na srdite napade nemške artilerije in njih dalekosežnih topov postalo nemogoče, da bi Rusi svoje u-mikanje skozi trdnjave Grodno, Bjelostok in Brest— Litowsk izpeljali z majhnimi žrtvami in tako prišli v trdnjavski trikot Luck, Rowno, Dugno. Da bi to dosagli, morali bi Rusi žrtvovati velikansko množino streliva, katera • bi s tem prišla v roke zavezniških armad- Ruska armada, ki se umika od juga prati izhodu, bo menda omenjeni trdnjavski trikot še dosegla. Veliko težavnejši pa je položaj za rusko središče, ki se umika proti severu in severoizhodu. Rusom je namreč, odkar je padla Lomza, zelo otežkočeno se posluževati železnice, ki vodi čez Bjelostok, Wilno in D vi tisk v Petrograd. Sedaj je le še vprašanje nekaterih dni, ko se bo za Ruse možnost umikanja ,po lej železnici popolnoma nehala.
Poveljniki in organizacija ruske armade.
Vojni poročevalci opisujejo organizacijo in po- , velj.nike ruskih armad sledeče :
Vsi ruski,častniki zatrjujejo, da so velikanske j izgube, katere je imela ruska armada v Karpatih, v-zrok, iz katerega je morala ruskai armada izgubiti — : vse svoje dosedanje velike vojaške pridobitve. Po bojih v Karpatih se je znižalo število ruskih čet, ki se nahajajo na glavnem bojišču na, prostem polju — izvzete so trdnjavske Čete in one Čete, ki so namenjene sza varstvo železnic — na dva milijona mož. Neštevil-ne vlake z ranjenci niso spravljali takrat skozi Rus-ko-Poljsko v notranjost Rusije, ampak sk|ozi izhodni del Galicije v južno Rusijo.
Ko se je pričela velika ofenziva zavezniških čet proti segeru, je razdelila Rusija svojo armado na tri velike fronte. Najvažnejši južno-zahodni ruski fronti, torej približno črta od 'V a r š a v e d o B n g a, j,e poveljeval general Iwanow,, njegov štabni načelnik je Ml general Dragomirow. Za podpoveljnika armade, ki se je nahajala med Vislo in Wieprzom nasproti naši armadi nadvojvode Jožefa Ferdinandu, je imenoval general Iwanow generala j u n a k o w,a, if-egar stan se je nahajal dalje časa v LubV-nu.
Ruski armadi med [Wieprzom in B u g o m, ki so jo nahajala nasproti nemškemu generalu feld-maršalu pl. Mackensenu, je poveljeval general E -worth. Spomladi je bil imenovan general Ewerth na mesto generala barona S alza za poveljnika četrte ruske armade, kjer je z železno roko zabranjeval z-inešnjavo, ki je grozila armadi po porazu pri Krasniku. Ves tren ruske armade je takrat bežal notri de Lublina in generala barona Salz je ruski vrhovni poveljnik odstavil takrat s kratkimi besedami: ,„Naprej, nli pFiöß f ■“
Ruski armali izhodno od Bug a poveljuje general Miščenko.
S e v e r n o - z a h o d n i ruski f r o n t i je poveljeval general Russkiji, njegov štabni načelnik je Ml general D a n i 1 & w. ÌT a fronta je segala ®d Varšave do reke Njemen. V zadnjem času je bil imenovan general Russkij za poveljnika skrajnega ruskega, desnega krila. Tei fronti, približno pred Petrogradom, ki je zajedno strategična glavna, rezerva, je poveljeval dosedaj general pl. Filet.
Ruska armada na Kavkazu je tvorila lastno fronto, O tej armadi je poročal pred kratkim ruski častnik, ki je došel v Lublin,, da je prodiranje turških armad na Kavkazu uspešno.
General Radko Dimitriew je baja kot izboren vojskovodja Še vedno zelo priljubljen. Nesrečo, katero je imel v začetku naše ofenzive mesca majnilda, je pripisati spletjcarijam generala Dragomirowa, -štabne4, ga načelnika generala Iwanowa, zoper njega. General Radko Dimitriew, je zaprosil takrat, ko je zvedel za splošno ofenzivo naših armad, generala Iwanowa, da mu pošlje na pomoč nekaj divizij. Dotično brzojavko je pa general D ra gemi rov zadrževal in je ni izročil generalu Iwanowu. Med generalom Dragomiro-■vom, ki je bil svoj čas podrejen generalu Dimitrije-wu, in med poslednjim vlada baje neprijateljstvo. — Generalu Dimitrijewu je še tudi sedaj izročeno neko višje poveljstvo.
Vrhovni ruski armadni poveljnik Nikolaj Nikolajevič, strah svojih lastnih generalov, je ljubljenec častnikovi, ki se nahajajo na fronti. Nikolaj Nikolajevič se pojavlja s svojim štabom sedaj n!a tej, sedaj na oni fronti, najti ga je povsod.
V celi ruski armadi je nastalo očividno pomanj-/ kanje častnikov, vojaštvo je pa utrujeno vsled vojske in nezadostne oskrbe z živili.
Neprestani boji oh bnkoviliski meji.
Iz Cernendo se dne 17. avgussta poroča: Včeraj so se vršili ob besarabski meji večji spopadi, Te-
kom popoldneva se Ho našim posrečilo Ruse nepričakovano“ napasti in jih vreči iz pyd&njrh postojank. Rusi st' skušali izgubljene postojanke tekom noči na. gani zopet iztrgati, ;a ruski naskok je Ml brezuspešen, il 'ri dobi jeni strelski janki so ©stali v naši posesti.
Poljesje.
Kakor je raar/idno iz uradnih poročil, je dos-: pelo desno krilo M ackensenovih armad do veükan-I iškega-.močvirja, ki je najdemo na zemljevidih ozna-; Učeno ikot Roki tensln močvirje. Pravo ime tega največ-■ Joga evropepskega. oarja je Roljesje. Poljesje se na-Phaja na meji poljskega*, velikoruskega ip malioruske-ga ozemlja iu je tako veliko, kakor polovica Rumuni-; je. Na sapadu meji na reko Bug, na Izhodu na reko IDnjepr. ■: Od zapada; proti izhodu teče po Poljesju reka Pripjat, v katero sa izlivajo na obeh straneh močni pritoki. Gelo 1 ’oljesie je pdluo malih in večjih jezer, •močvirij in barij, M tvonfó® zlasti izhodno od mestu Minsk praven to nečbstopno morje blata-' V Pdljesiu so seveda vsake večje vojne operacije izključene, prodi-1 ran j e je tam nemogoče, umikanje tudL, Ge bi se po-, tsreöilo Mackensen,ovim ödtam potisnili del ruskih vojsk pariti Eoljesjii, potem bi nastala za Ruse tam Se .'hujša, situacija, kakor svoj čas v< Mazovskih jezerih.
Vsak Jan SIMM) ujetnikov.
•Švicarskemu Istu „Tagesanzeiger“ se poroča sz ruske fronte:: Neprestano umikanje ruske armade Móna v tem oziru nebelne primere v svetovni zgodovini Rusi;izgubijo vsak dan okrog ;8D00 mož samo kot. vojne ujetnike/To znaša v, enem mescu toliko moštva, kakor ga obsega .šest armadnih zborov v vojski-nesB [času. Tako velik poraiz), kakor ga je dožiivela sedaj Rusija, še ni zadel nobene evropske velesile.
Tajno na ved Mo ruske vlade.
.„Mossisene Zeitung“ je izvedela, da je ruska vlada tajno naročila guverner jem, naj vse dragocenosti iz mest, ki so v nevarnosti, prenesejo ne v Petrograd, ampak v, Moskvo.
Rusija ne sklene posebnega miru.
Ratrograjski list „Nowoje Wremja“ piše; Vesti, M se razširjaj® v Moskvi in Petrogradu, češ, Rusija namerava skleniti poseben mir, so napačne, Rusija ši želi zmage, teda nobenega posebnega miru. Dokler ne zmaga Rusija, nadaljuje omenjeni list, ne more bdi o miru nobenega govora. Komično pa, tako izjavlja „Nowoje Wremja“, ne more Rusija v smislu sklenjene pogodbe skleniti nobenega posebnega miru, je torej vsako razmotrivanjo tega vprašanja popolna ma nedopustno.
Rusi mlatijo žito.
Kakor se poroča iz Cernovic, Rusi zadnje dm v južno-zahodnih okrožjih Besarabije, Chersona Po-dolije in Južne Wolhynije zelo 'hitijo z mlatvijo, žita. ! Domneva se, da so Rusi pripravljeni te kraje izprazniti. Priprave za zimsko setev pa so opustim
*
Izmenjava invalidov med Av-strijo-Nemčijo in Rusijo.
Posredovanje papeža Benedikta XV., da se izmenjajo avstrijski in nemški invalidi, ki se nahajajo v ruskem ujetništvu, z ruskimi invalijdi v našem in v nemškem ujetništvu, je imelo popolen uspeh. Za kraj, kjer bi se naj vršila izmenjava invalidov, je bilo določeno švedsko mesto Sasnitz. Prihod prvih avstrijskih in nemških invalidov, ki so se nahajali v ruskem ujetništvu, na švedska tla, opisuje berolins-ki list „Berliner TagblaCt“ sledeče:
Ko je bilo pred dnevi odposlanih več ladij z ruskimi invalidi na krovu, da se jih spravi v Rusijo, je priplula dne 16. avgusta prva ladja z nemškimi in avstrijskimi invalidi, ki so se nahajali v ruskem u-jetništvu, v pristanišče Sasnitz. Švedsko prebivalst-vo je avstrijske in nemške invalide sprejelo nad vse prisrčno. Vse hiše so bile okrašene z avstrijskimi in nemškimi zastavami. Vse-ulice, ki vodijo v pristanišče in tudi pristanišče samo je bilo okrašeno s cvetlicami in zastavami. Prebivalstvo je hitelo kar trumoma proti pristanišču in srečnega se je štel, kdor je mogel dobiti prostora v pristanišču. Ko je priplul prvi parnik z invalidi, v pristanišče, je zasviraìa godba avstrijsko, in nemško cesarsko pesem. Na glavnem jamboru parnika je plapolala zastava Rudečega križa, Navdušenje prebivalstva je doseglo višek, ko je priplul nekoliko pozneje š‘e en parnik z ranjenci v pristanišče. Vse je klicalo invalidom: „Dobrodošli!“ Pogled na množico, ki je burno pozdravljala invalide, vmes glasen jok in ihtenje, je napravi! nepozabljiv ußs. Veselje in radost invalidov ob pogledu na tisočero množico, ki jim je pripravila) tako sijajen s-prejem, je bilo nepopisno. Marsikateremu v hudih bojih utrjenemu invalidu so zaigrale solze v očeh. Pogled na težko ranjene invalide je bil srce pretresu-joč. Nekemu vojaku sta otrpneli obe roki. Dve sestri-usmlljenkj sta ga spremljali iz parnika. Veliko invalidov v mladeniški dobi je bilo grozno pohabljenih. Čeprav so kazali invalidi le vesel obraz, se je vendar marsikateremu čitalo na obrazu, koliko bolečin in 1
trpljenja je moral prestati. Mnogim častnikom, kojih prsa so dičile hrabrostne kolajne in zaslužni križci, so 'igrale solze radosti v očeh. Mlademu avstrijskemu konjeniku je odbila granata obe nogi in eno roko, a kljub temu je bil vesel, le da se more vrniti vi svojo domovino. Vsi invalidi so bili z okrepčili prav. bogato obdarovani. Prenočili so v raznih hotelih tega mesta.
Švedski kralj Gustav je odposlal povodom prihoda prvih invalidov na švedska, tla našemu in nemškemu cesarju brzojavno čestitko, v kateri jima izrar ža svoje veliko veselje, katero občuti on in tudi vse švedsko prebivalstvo, ker se vrši izmenjava invalidov na švedski zemlji. Oba vladarja sta se v toplih besedah brzojavno zahvalila švedskemu kralju in narodu za gostoljubni sprejem invalidov na Švedski zemlji.
Vatikan in mirovna pogajanja.
„Kölnische Zeitung“ poroča: „Secolo“ piše, da se prejšnji monakooski nuncij kardinal Maroettii nahaja v Sv,tel. Pripraviti namerava vse potrebno za udeležbo Vatikana pri bodočih mirovnih pogajanjih, hi se bodo vršila v Svici.
«rr
V Svici se ustanovi švedsko poslaništvo.
Švicarski list „Baseler Nachrichten“ poroča, da je zaprosila švedska vlada Svico, če bi ji bilo všeč, da se ustanovi švedsko poslaništvo v Svici. Švicarska vlada je nato odgovorila, da bi jo veselilo, če se bi v Svici ustanovilo švedsko poslaništvo.
Ob Dardanelah.
Pri veliki ofenzivi angldŠkoJrancoski h čet dne
14.	avgusta so baje znašale njih izgube 10.000 mož
Vojni minister Enver-paša je izjavil, da je vojna med Turčijo in Italijo neizogibna.
Bolgarski poslanik v Berolinu, dr. Rizov, se je izrazil, da se bodo turško-bolgarska pogajanja prav kmalu zl ugodnimi uspehom končate.
Cetverosporazum o usodi Carigrada in Dardanelah.
Dunajski list „Wiener Allgemeine Zeitung“ pi-
še:	Danes smo v položaju objaviti na pbdlagi poro-
čil, ki so nam došla iz Stockholma, iz popolnoma zar nesljivega vira, vsebino pogodbe, Id je Lila sklenjena po zimi lanskega leta med Francop, Anglijo in Rusijo glede usode Carigrada in Dardanel. Dosiedaj se je sicer opetovano zatrjevalo in tudi za.nik(alo, da je bila sklenjena kakšna tozadevna1 pogodba, vendar se pa obstoj pogodbe za resno ni nikdar dvomil. Tozadevna pogodba vsebuje sledeča bistvena določila, pri čemur se še pripomni, da je bila pogodba sklenjena mesca desembra 1914. Dotična določila se pa glasijo:
L Anglija in Francija si bosta, z naporom vseh svojih sil prizadevali udreti skjozi ! Dardanele in si napraviti prosto pot do Carigrada, ter končno zavzeti še Carigrad.
2.	Rusija mora, če ji bo mogoče, podpirati le-to podvzetjejiz Bospora, toda poslednje ni njena brezpogojna obveznost.
3.	Carigrad in Dardanele pridejo pod rusko o-
blast.
4.	Iz ozira na, Rumenijo mora ostati ta pogodba tajna, ker bi sicer neugodno upi iva] o na stališče Rumunije, če bi se pogodba spravila v javnost.
o.	Rusija se pa zaveže, da bo predrla najpozneje do mesca marca 1915i do Berolina,
Kakor znano, ni Rusija mogla izpolniti zadnje točke pogodbe, ni pa znano, ali je dobila Rusija od Anglije in Francije podaljšanje tega roka,, toda bržčas ga je dobila, kajti tudi Dardanele in Carigrad Še niso v oblasti Anglije in Francije in se vrše za nje še sedaj hudi boji.
Pogodba, ki je bila sklenjena med Četverospo-razumom, se sicer čuje prav lepo, toda manjka ji Še glavnega dela — izpolnjena še ni prav nobena točka, nasprotno, zavezniške čete prodirajo neprestano v Rusijo, Anglija in Francija si pa brezuspešno razbijata glavo Ob Dardanelah.
Napetost med Turčijo in Italijo.
Švicarskemu brzojavnemu uradu se poroča iz Milana:
Po uradnem razglasu, izdanem dne 14. avgust ia, so Združene držajve Severne Ameriko prevzele varstvo italijanskih podanikov v Turčiji.
' Italijanski list „Giornale d’Italia,“ piše: Turčija je sicer dovolila, da sme 700 iz Beiruta, Morsine,
Jaffe, Aleksanjdrette in Smyrne v Italijo odpoklicanih italijanskih podanikov zapustiti Turčijo, toda to dovoljenje je zopet preklicala. Vlada Združenih držav, je sicer odposlala dve vojni ladji, ida vzameta na krov italijanske podanike, toda obstrukcija turških i>
blasti je dosedaj preprečila ukrcan j e italijanskih podanikov. Italija je sicer nameravala odposlati za prevažanje svojih podanikov- trgovske ladje v turško vodovje, toda opustila je to misel, le da bi ne vzbujala nezaupnosti Turčije. Postopanje fljurčije spravlja, od-nošaje mejd obema državama v skrajno nevarnost. Je tudi dokazano, da pošilja (Turčija v Libijo v enomer orožje, denar in razne oklice za upor. Popustljivost in potrpežljivost Italije nap ram turškemu izzivanju se maščuje vedno bolj. Sedaj je mera polna in upati je, da bo storila Italija konec turškim izzivanjem.
1000 mož se potopilo.
Iz Londona se uradno poroča, da se angleška transportna ladja, katero je dne 14, t. m. nemški podmorski čoln v Egejskem morju potopil, imenuje ..Royal Edward“, 'Na potopljeni ladji je bilo 200 mož posadke, 1350 vojakov ter 32 častnikov, namenjenih za za napadalne čete na Galipolu. Rešilo se je blizu 600 mož, tako, da se je 1000 in ne 3000 mož potopilo.
Italijanski nacionalizem.
SvojjeÖalsno je bil izjšel v „Neue Züricher Zeitung“ Članek nekega „.Nemca“, ki je razpravljal o nalogi Nemčije in Italije. Pisec je hvjaljl Italijo in nje „naoijonalno vojno“. Sedaj je odgovoril v istem listu dr, Maks Reel, ki pravi med drugim: Italija je izsto-pila iz trozveze in je prestopila k trosporazumu. Ta izstop ne pomenja nadaljevanja v doseganju italijanskih idealov — ampak konec tega ideala! Mesto da bi Italija, dosledno svoji narodni politiki „osvobojala“ le Čisto italijanske kraje, si hoče — ne oziraje se na narodni princip, prisvajati popolnoma slovanske kraje : hoče dobiti obal' Jadrana od Pule do Spiča, Italijanski narod maršira pač za „osvobojenje“ neosvo-vobojenih krajev. Italijanska vlada pa se je odrekla osvpbojevalne.ga ideala in je1 krenila na pot, po kateri bi hotela dobijti kraje južnih Slovanov, Albancev in morda Grkov. Potemtakem vodi pdlitično, a ne nacionalne vojne!
Balkan pred odločitvijo.
Na Balkanu bodo padle te dni važne odločitve. Srbija in Grčija bosta mortui na vprašanje četvero-sporazuma, je-li hočeta odstopiti macedonsko ozemlje Bolgariji, dati definitiven odgovor. Srbija bli naj odstopila Bolgariji izhodni del Macedonie z mesti ©koplje in Kočano, Grčija pa mesto in pristanišče Kava-lo z zasledjem. Bolgarija bi naj dobila, pravico, da sme takoj zasesti to ozemlje, zato bi pa morala napovedati Turčiji vojsko in pomagati čet ve r o spor a z umu ;pri zavzetju Dardanel, Srbska zbornica je imela pretečeni ponddljek prvo sejo, v kateri se je vršilo posvetovanje glede zahtev četverosporazuma. Grška zbornica je pa imela dne 16. 'avgusta prvo sejo v zasedanju, v katerem se naj bavi z zahtevami četvero-sporazuma. V grškem ministrstvu je prišlo do ministrske krize. Zbornica si je izvolila za predsednika pristaša Vendzelosa, nakar je odstopilo ministrstvo Gun ar is, Grški kralj je vzel odstop Gunarisa na Znanje. Kralj je poklical pretečeno stoadb Venjizelosa k sebi na razgovor. V pogovorih z Gunarisom se je kralj izjavil, da ne odstopi niti pedi grškega ozemlja. V Srbiji nasprotuje armada, Ida bi Srbija odstopila Bolgariji zahtevane dele Macedpnije.
Med Albanci, Crnogorci in Srbi se vrše neprestani hudi boji. V teh bojih zmagujejo Albanci.
Srbska armada odklanja odstop macedonskega , ozemlja Bolgariji.
Po poročilih iz Niša je bila prva seja srbske zbornice pretečeni pondeljek le samo formalnega značaja. Torkova seja se je začela ob 9. uri dopoldne. Srbskega kralja, je v zbornici zastopal prestolonaslednik Aleksander, ki se je pripeljal s 'Bašičem iz mesta Kragujevac. Seje se je tudi udeležil načelnik srbskega generalnega Štaba, vojvoda Putnik s; tremi generali, da pprjoča o vojaškem položaju. Seje so tajne. V dobro poučenih krogih je pa znano, da se bo Pa-šiČ omejil z izjavo, da bo odgovor na noto četvero-sporazuma odvisen od odločitve zbornice. Vendar jo pa on, kakor tudi vrhovni poveljnik armade Putnik brezpogojno zoper to, da se odstopi Bolgariji mace-donsko ozemlje. Za slučaj, če bi se kljub temu izrekla zbornica, da Srbija odstopi Bolgariji macedonsko ozemlje, bi moral iz tega izvajati posledice on kjakor tudi ves srbski generalni štab.
Ministrska kriza na Francoskem.
Ministrstvo Viviani se maja. Parlament očita vojnemu ministru, socijalistu 'Millerandu, da. je on kriv, ker sta saniteta in dobava municije tako zelo pomanjkljivo urejeni. Ker se je vse ministrstvo Viviani izreklo solidarnim z Millerandom^ preti celemu ministrstvu nevarnost. Kriza se je raztegnila celo na, predsednika republike, Poincareja, ker se trudi, da bi se kriza poravnala mirnim potom in ne s padcem ministrstva. Sedaj so še našli en izhod, ki bi jih mo-
gel rešiti. Začeli so hujskati proti „klerikalnemu“ Jollru. Ta je baje vsega kriv in ne Millerand. Hujskanja je tem nevarnejša za Joffra, ker mu framazo-ni ne morejo odpustiti, da jje odstavil njihovega generala Sarrajla. Seveda se ljudstvu ne pove, da je Sarrail izgubival v Argonih kos zemlje za kosom. In tako je mogoče, da se ministrska kriza spremeni v Joffrovo krizo, kajti že vstaja v ozadju podoba generala Gallienija, sedanjega vojnega guvernerja v Parizu. V njem vidijo mnogi bodočega francoskega ge-neralisima.
Francija in Rusija.
Iz Kodanja poročajo, da so na Francoskem jako nezadovoljni z RušGja. Francoski diplomat' tudi pravijo, da dobi francoska politika po vojni, novo smer in da skoro gotovo Francija ne bo obnovila svoje zveze z Rusijo.
Narodni register v Angliji.
V nedeljo se je vršilo na Angleškem vpisovanje je v s,narodni register“, ki naj Ida vladi možnost na-tankega pregleda, koliko izurjenih moči za razne panoge deželne obrambe je na razpolago. Zpisovanje se ni vršilo povsod gladko. Ponekod so delavci insulti-rali uradnike vpisovalnih. iiradqv. Qrugod so se zopet delavci rajše priglasili kot prostovoljci k angleški armadi, kakor da bi se dali siliti v municijske tovarne.	i
Amerika in Mehika.
Severnoameriški prezident Wilson se je sporaz-umil z A B C državami (Argentinca, Brazilija, Chile), da poseže v sedanje zmedene razmere v Mehiki, in določi Madera za provizoričnega predsednika republike. Pod njem bi se naj vršila volitev novega predsednika.
Juanšikaj cesar Kitajske?
„Rječ“ poroča: Pričakuje se, da proglase Ju-anšikaja za cesarja Kitajske, Vstaj se ne boje. Japonska b4 bila zadovoljna, ker upa, da bi potem Kitajci zopet kupovali japonsko blago.
Cesarski teden.
Tako bi se smel imenovati za lavantinsko škofijo in zlasti za mariborsko mesto tekoči teden, v katerem srno praznovali 85, rojstni god svojega iskreno ljubljenega cesarja Franca Jožefa I, Na veseli praznik Marijinega vnebovzetja se je po lavantinskih cerkvah bral spomina vredni pastirski list našega pre-vzvišenega g. knezoškofa, kar je vernike primerno pripravilo za slavnostni cesarjev dan. V torek zvečer je slovesno zvonjenje, združeno z razsvetljavami, godbo, bakljadami itd. oznanjevalo za Avstrijo tako znameniti dan. V sredo se je vršila zahvalna služba božja za cesarja, V četrtek so se opravile po vsej škofiji slovesne mrtvašnice za rajme naše vojščake. Po mnogih cerkvah bo nalmesto v sredo še le v nedelo dne 22. avgusta cesarska slavnost. Tako ves teden nekako velja prevzivišeni osebi našega častitljivega vladar jan ubil ar j a.
V Mariboru bo sijaj teh slovesnosti nedvomno ostal vtisnjen spominu vseh udeležencev. Že na predvečer je bilo mesto v raznobarvnih zastavah in ko se je zmračilo, so zalesketala vsa okna v žaru ne-številnih lučic in 'lampijonov. Samo na okniji kn.-šk. palače smo jih našteli nad 60 in približno toliko na; drugih dveh duhovskih hijšah na Stolnem 'trgu. Vojaška gpdba je svirala po ulicah mesta; pred stanovanji najvišjih mariborskih dostojanstvenikov se je med navdušenimi vskliki spremljajočih množic ustavila. Pred knezo,škofijsko palačo se je to zgodilo po 1410. uri zvečer.
Na slavnostni dan je med raznimi prireditvami zavzemala prvo mesto pontifikatom, služba božja v stolnici. Ob polni asistenci so jo opravili naš prevzvišeni gospod knezožkof dr. Mihael NhpOtnik vpričo najvišjih zastopnikov vojaških, civilnih in mestnih u-radov ter vpričo pobožnega domoljubnega občinstva, ki je polnilo vse prostore prostorne stolne cerkve. Po zadnjem evangelju pred zahvalno pesmijo je pnemilo-stljivi Nadpastir v višeduhovniškem ornatu izpred altarja z mogočnim glasom razložil cerkveno molitev, povzeto po 19. Davidovem psalmu:	S ahum lac, De-
in ne, imperatorem nostrum, ohrani, o Gospod, našega. cesarja Franca Jožefa I. in usliši nas na dan, ob katerem Te za njega prosimo! Ohrani ga, ker nam je bil v m i r n i h č a s i h vzor močnovernega moža, bil je nam častitljivi vladar, izmed čigar 85 let življenja je bilo 67 let posvečenih občni blaginji avstrijskih ljudstev, bil je knez miru ne le n,am, marveč vsej Evropi, celemu svetu. Ohrani, o Gospod, našega cesarja, ker on nam je zdaj občasuvojsjce svetel vzgled neomajno trdnega zaupanja na Boga, nato požrtvovalnejše ljubezni do, bližnjega, neustrašenega Viteškega junaštva. Ohrani nam; o Gospod, našega cesarja, da nam bo po srečno končani-vojski slaven zmagovaleo-triumfator ; zmaga, radost in blagoslovljen mir bodi plačilo močnovernemu, v za-
upanju ueomaMjlvemu» v ljubezni požrtvovalnemu cesarju Francu Jožefu I, !
Cesarska pesem in cestarska himna, ki sta sledili za tem v srce segajočim vlšep astir skim govorom, sta zaključili cferkveno slovesnost tega pomenljivega cesarskega praznika, Samo v stolnici je bilo pri tej priložnosti za domoljubne namene darovanih do 450 iron. Skupni obed približno 120 gostov, katerega so se udeležili tudi naš prevzvišeni nadpastir, je združil najvišje zastopnike raznih uradov in stanov v navdušenem slavju cesarskega rojstnega blagdana.
Naslednje jutro 19. avgusta so zaplapolale s knezoškofijske palače in z duhovskih hiš črne zastave. Kaj neki pomeni to, so radovedno povpraševali mimoidoči. Tedaj je zapel veliki zvon stolne cerkve, vabeč vernike k pretolažljivi pobožnosti z,a naše rajne, v prvem letu vo.,iske padle vojake. In kmalu je Mia stolnica polna pobožnih .v-elrnikod, in kakor prejšjaji dan je premilostijivi nadpastir.vpričo zastopnikov Vaznih oblastev služil slovesni Requiem za naše mrtve vojakenjunake - • . Solze v očeh pričujočih so pričale, kako iz srca prihaja vsem višeduhovniš.ka molitev ob mrtvaškem odru: Z nebeško raso. ohladj. . , z nebeško dišavo okrepi vaše duše Boa Oče in Sin in Sveti Duh ... !
Prevzvišeni vladar na habsburškem tronu, tukaj v Mariboru, pri nas v lavantinski škofij ii bijejo za Te Tebi in dragi Avstriji zvesta, do smrti zvesta srca !
Raznoterosti. *
Naš cesar čestita papežu Benediktu XV. Iz
Amsterdama se poroča: Papežev državni tajnik kardinal Gasparri je bil poklican v nujnih zadevah nar zaj v Rim. Papež je baje prejel od našega cesarja lar stnoročno pismo, /v katerem čestita papežu za mirov’ no podvzetje.
Cesar, ki je slavil v sredo, dne 18. avgusta t. 1. svojo 851etuico, je najstarejši vladar sveta, pa tudi najdalje vladajoči. Dne 2. avgusta t. 1. sta potekli dve tretjinki stoletja, odkar ga diči habsburška krona — torej 66 let in 8 mescev. Izmed njegovih prednikov je vladal najdalje cesar Friderik IV, v 15, stoletju; namreč 53 let, 6 mescev in 17 dni. 'Med njegovimi vrstniki mu je po dolgosti vlade najbližja umrla angleška kraljica Viktorija, ki je sedela na angleškem prestolu 63 let, 7 mescev in 2 dni. Cesar je tudi najstarejši član habsburške hiše ter najstarejši vladar svetovne zgodovine sploh. Francoski kralj Ludo-vik XIV, je vladal sicer nominalno 72 let (1643-1715), toda le zato, ker je podčrtoval francosko krono že s petim letom svoje starosti. Dejansko je nastopil vlado šele leta 1653 in je torej vladal 62 let. Nemški cesar in pruski kralj Viljem I. je umrl sicer, v visoki starosti 91 let, toda vladaj je le 30 let, oziroma kakor nemški cesar 17 let. Od sedanjih evropskih vladarjev sta le dva, ki vladata že nad. 50 let: knez Ivan Li-chtensteinski (od leta 1858) in kralj Nikolaj črnogorski (od leta 1860).
Naša armada in mornarica čestitata cesarju.
Naš vrhovni poveljnik feldmaršal nadvojvoda Friderik je đošel dne 17. avgusta s severnega bojišča na Dunaj, da osebno čestita v imenu naše armade in mornarice Njegovemu Veličanstvu cesarju povodom njegovega rojstnega dneva.
Cesarski namestnik grof Clary odlikovan. — Štajerski cesarski namestnik 'Manfred grof Clary, je bil povodom cesarjevega rojstnega dne odlikovan z velikim križcem Leopoldovegai reda.
Nadškof v Cikagu nmrl. V mestu Rochester je umrl čikaški nadškof Janez Eduard Quigley. Rajni škof je bil rojen leta 1854.
Minister Morawski tajni svetnik. Cesar je podelil poljskemu ministru vitezu dr. iMorawskemu dostojanstvo tajnega svetnika. S tem so ovržene tudi o-ne vesti, ki so hotele vedeti, da je minister Moraiws-ki zarajdi Forsterjevega železniškega odloka podal demisijo.
Umrl je v Marienbadu bivši avstrijski poslanik v Albaniji, vitez Löwenthal pl. Linau, v 45. letu svoje starosti. Svoja posestvia ima prj Spodnji Sv. Kungoti. Bil je vrl katoliški mož. Svoje težavno mesto v Albaniji je izvrševal z veliko spretnostjo. Imel je veliko prihodnost, toda zahrbtna smrt je prerano uničila vse njegove načrte in upe.
Kolomari Szell f. Na svojem posestvu blizu Budimpešte je umrl bivši ogrski ministrski predsednik Koloma n Szell. 'Szellovo ime je znano izza časa pa-godbenih sporov Avstrije z Ogrsko.
Romanje k Mariji pomagaj na Brezje. Patrion tičnega romanjlai na Brezje se je udeležilo nad 10.000 Slovencev. Tudi lepo število Štajercev je bilo zraven, razven iz mariborskega glavarstva, kjer okrajni gla-var ni dovolil za potovanje potrebnih izkaznic. Romarji so preSvitlemu cesarju brzojavili udanostno poklonitev,. na kar je došel sledeči odgovor: „Nj. c. in lcr. apostolsko Veličanstvo se n a j p r i s r jč n e j š e zahvaljuje na božji poti Marije na Brezjah zbranim slovenskim romarjem za pobožne molitve, in za izraz Aveste udanosti. Na najvišje povelje: baron Schiess.“
Duhovniške vesti. Nastavljeni eč. gg. novoma-šnild kot kaplani : Josip 'Jeraj v Celje, Konrad Jarh v Galicijo, Maks Šlander v Dramlje, Josip Rehar v Laporje. — Prestavljen je č. g. kaplan Anton Čečko iz Dramelj v Poljčane.
STRAŽA.
ska ♦— ruski častnik, ki je pobegnil iz ujetniškega far
Frančiškani v vojni.1 Po dosedanjih seznamih se udeležuje vojske na strani Avstrije in Nemčije 1124 frančiškanov in sicer: 203 duhovnikov '(116 vojnih kuratov in 87 .članov zdravniških oddelkov), 180 klerikov (52 sanitejoev in 128 vojaikbv), 741 bratov (112 sanitejoev in 629 vojakov). Padlo je' do sedaj že BO, ranjenih pa je 120 članov frančiškanskega reda. 34 frančiškanskih samostanov v Avstriji in Nemčiji je spremenjenih v vojaške bolnišnice.
Odlikovanja radi zaslug za Rudečl križ. Nadvojvoda Prane Salvator je podelil bronastno častno kolajno Rudečega križa sledečim osebam: orožniškima strašmojstroma Alfonzu Jurše v Planini in Janezu Katic v Postojni, orožniku Janezu Kopič v Postojni. mornarju Ljudo)viku Kuhar v Poli, orožnikoma Jar nezu Oven v St. Petru in Alojziju Podgoršek v Postojni, stražmojstru Ferdinandu Savoren v Planini, orožnikom Francu Setina v St1. Petru in Vincencu Sladič v Planini ter mornarju Ambrožu Stojkovič v Poli.
Nadporočnik Jos. Zidanšek. 'O nadporočniku Zidanšeku, učitelju na slovenski šoli v St. Juriju ob juž. žel., je pisal njegovemu stricu prof, Zidanšeku vojni kurat Januš Goleč to-le püsmo: Velečastiti gospod profesor! Dovolite, da Vam sporočim nekaj vrst o Vašem nečaku. Pri našem polku je služboval kot rezervni častnik Vaš vrli nečak. Se sedaj vidim na ustih vseh, ko smo ga prvič ugledali, nekak pritajen smeh, češ, kaj so nam poslali tega debeluha na fronto, saj v par dneh jo bo itak popihal 'v domovino. Pa nikdar se nismo mogli v sodbi 'takta zmotiti, kakor tokrat. G, nečak, obilen po zunanjosti, je tudi poln vojaškega duha in ljubezni do domovine. Po sodbi nas vseh in tudi polkovnika samega, je bil najboljši rezervni častnik pri polku. Vse ga je ljubilo, častniki kot moštvo. Kar se njegove hrabrosti tiče, bil je na. ravnost občudovanja vreden, Vsikdlar se je smehljal pri napadu in z nekakim veseljem kot malokateri se je podal v boj. G. major Giraldi ga je ljubil nad vse in mu poyjerjal najtežavnejše naloge, katere je vse do pičice natanko izpolnil, V spodbudo je bil vsem pri prenašanju naporov in težav. Nikoli ni jezdil, dm s; je poveljeval stotnijo, ampak vsikdar jo je rezal ves poten peš. Nikoli ni omajal na potu, nikdar ni marodiral. Kaj junaško so je vedel pri zadnjem napadu, kjer je bil ,tudi ranjen. Pri pogledu na ranjenega i Zidanšeka. je vsklikjnil polkovnik:	njim je
naš polk zgubil najboljšega častnika,“, Celo težko ranjen, ni stokal, ampak smehljaje se je poslovil: „(Zdravo fantje, težko, mogoče na svidenje!“ Trikrat j,e bil predlagan v naj višje iju res zasluženo odlikovanje. Ravno danes, ko Vam pišem, smo dobili obvestilo, da je odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem. Vsi smo pa trdo prepričani, da mu sledi v kratkem ge vsaj eno odlikovanje. Res ponosni ste lahko, da ste strip tako vrlega slovenskega junaka. Vas je ljubil nad v-se in pred vsako bitko mi je stisnil roko z naročilom: „Januš, Če bi se mi kaj zgodilo, obvesti strica.“ Ce se snideta po okrevanju, sporočite mu, da ga prav iz srca pozdravljam in mu častitam jaz in vsi častniki, našega polka k zaslužnemu odlikovanju. Udane bojne pozdrave Vam pošilja Januš Goleč, vojni kurat. Bojno polje, 6. avgusta 1915.
Odlikovani slovenski častniki. Red; železne kroge III. razreda z vojnim okraskbm je dobil stotnik Henrik Vovko. Srebrni signum laudis je dobil nadporočnik 1. topničarskegaj polka. Viktor Goigar. Signum laudis so dobili: poročnik 48. pešpolka. Gustav Horvatič, rezervni poročnik 70. pešpolka Teodor Romih, asisteočni zdravnik |5l2. pešpolka dr, 'M. Jakobo-vič in rezervni poročnik 16, topničarskega polka Iv. Rojko. Vojaški zaslužni križec III. vrste z vojnim o-kraskom go dobili: stotnik 29. lovskega bataljona J. Laurič, stotnik 27. pešpolka Leon Detela, nadporočnik 27. pešpolka Wilfried Groder in stotnik 14. topničarskega polka !M!aks Saralbon. Ponovno najvišje zahvalno priznanje sta dobila stotnik 7. lovskega bataljona 0;skar vitez Tonkli in nadporočnik 97. pešpolka Alojzij Radagli a. Red železne krone III. vrste z vojnim okraskom) je dobil podpolkovnik 27. domobranskega pešpolka Ivan Brückner, in major 27, domobr. pešpolka Belizar Szlavik, poveljnik, nekega črnovoj-f niškega bataljona. Duhovniški zaslužni križec II. vrste na belorudečem traku je dobil vojni kurat v rez.
5.	domobranskega pešpolka Leopold Turšič, pridel-jen 27. domobranskem pešpolku. Naj višje ■ pohvalno priznanje je dobil stotnik 37. domobranskega pešpolka Franc Topolšek, stotnik 26. domobranskega pešpolka Edvard Teichmann, nadporočnik 26, domobranskega pješpjolka Leon Lindtner, nadporočnik 27, domobranskega pešpolka dr. jur. Pavel Skaberne pri 152, črnovojniškem bataljonu, poročnik 97. pešp. J. Oošič pri 156. črnovojniškem bataljonu.
Zdravniki se naj ,zglasijo. C. kr. namestništvo razglaša,, da se morajo vsi nevojaški zdravniki in ranocelniki, ki stanujejo na Štajerskem, nemudoma javiti osebno ali pismeno pri politični okrajni oblasti svojega bivališča, v kolikor so to' etosedaj opustili.
Žene kot varuhinje. Justični minister je pred kratkim izdal nov odlok, s katerim se poziva občinstvo, naj predlaga sodniji, da se za varuhe mladih dečkov in deklic imenujejo ženske. 'Ministrski odlok pravi, da je dolžnost žen, da skrbijo za osirotele o-troke.
V ženski obleki. Na kolodvoru v Linču je neki črnovojnik, stoječ na straži, zagledal sumljivo žensko, ki se je hotela odpeljati na Dunaj. Žensko so u-stavili in jo preiskali in izkazalo se je, fda je ta žen-
bora v Wegscheidu.
Vojna in ženska nečimurnost. Zagrebške „Novine“ poročajo, da se je na Reki razvila uprav že škandalozna potratnost v ženskih oblekah. „Vojno i-marno, revščina trka na naša vrata, to vsi vemo“, — pišejo „ATovine.“! „Toda ženski svet se ne briga za-vse to. Ženske se oblačijo toli potratno, kakor še nikoli poprej. Za-nje ni vojne; one hočejo bahariti, pa naj velja kar hoče. Enake tožbe se dvigajo proti nedostojni potratnosti po vseh večjih mestih, a manda ostaja, vise le pri jalovih tožbah. Tudi na Reki se je že p,isalo proti temu, a zopet utihnilo. Med tem goji pa ženstvo dalje svoj luksus v oblačenju, kakoršae-ga še nismo videli. Kdor vidi eleganco dam, more težko razumeti, kako da se ljubi hčeram, sestram, za’ ročnicam in ženam naših vojakov, ki so dan na dan v smrtni nevarnosti, tako lišpati se. Težka beda trka nia naša vrata, toda lahkomiselnost ne pozna mej m nečimurnost žensk triumf ira celo mail grobovi,“ Tako pišejo „Novine,“ — Zagrebške „(Male Novine“ pa poročajo po ši ben iški „Hrvatske Misli“, da se je razvil v Šibeniku nov čuden šport:	nove obleke gospa
in gospodičen obrizgavajo z različnimi tekočinami, črnilom, vinom i. dr., a to delajo — „neke ženske“, ki jih zdaj lovi policija. Te „Peke ženske“ so pač — uboge piare, ki se jeze nad nečimurnostjo tovarišic, ki imajo preveč demarja.
•	a
Koliko je še civilnega prebivalstva v .Gorici»
ugibajo nemški in slovenski listi v cenzuriranih poročilih, Eni menijo, da je civilnega prebivalstva še o-koli 5000, drugi navajajo 4000, tretji 3000. Zadnje čase se je Gorica tako izpraznila, da Število civilnega prebivalstva danes ne iznašal niti 3000 'duš več.
Kako živijo ljudje, ki so ostali v Gorici? Kjer imajo doma kaj moke, kuhajo po previdnosti, serijin-tja se dobiva malo mleka* sočivja, tako, dbi se prebije od dneva do dneva. Vojaštvo je dobro in pomaga rado marsikateremu revežu. V hotelu je seveda vse drago, pa da bi le bilo dobiti, Česar človek želi! Jajca so se dobivala zadnje dni po 30 vinarjev ena.
Evakuiranci iz Istre. Z Dunaja poročajo, da so evakuirance iz Istre začeli preseljevati z Ogrske na Štajersko, Gornjo Avstrijsko in 'Moravsko, kar bo izvršeno po priliki do dne 20. t. m. Za sedaj jim ne kaže pisati, dokler se ne zglase liz novegèi kraja, kjer bodo nameščeni.
Slovenske zastave v Trstu. Iz Trsta poročajo, tla so povodom cesarjevega rojstnega dne na mnogih krajih vihrale tudi naše slovenske trobojnice (belo-modro-rudeče), bkrašene s črnožoltim trakom ali pa poleg črno-žolte zastave. Naša pravica je bila torej močnejša, kot pa nameni nekaternikov.
Verdija ni več. Tržaška „'Edinost“ z dne 18. t.
m.	piše: Trg sv. Ivana je bil sinoči prazen:	Spo-
menika Josipa Verdija ni bilo več tam, ker so ga že tekom včerajšnjega dneva popolnoma razdrli. in odpeljali. Edino, kar je še sinoči spominjalo na Verdijev spomenik, je bila železna ograja trivoglatega vr-tiča okoli spomenika; tudi vrtiča ni bilo več,. ker je bil razjdrt še prej, nego spomenik šbm.
Velik morski pes. Dne 10. avgusta t. 1. so v splitski luki v Dalmaciji opazili tri metre dolgega — morskega psa. Opazovalec na stražnici ob luki je o-pazil psa, ko se je pojavil kakih 150 metrov proč od obali na morski gladini in je ostal približno eno uro na površini. Zdravstveno poglavarstvo splitske luke je opozorilo občinstvo, ki se koplje v i morju blizu mesta Split, naj se ne poda predaleč na morje.
*
• *
Mietev žita. Cesarska namestnija nam naznanja, da so s 15, avgustom stopile določbe glede mlet-ve žita, ki so določale, da se mora iz Vseh vrst žita izmleti najvišjo mero moke in se je taikjo proizvajalo več črne moke, izven veljajve. Odslej smejo mleti'mlinarji zopet na isti način kot navadno.
Boljši kruh. Cesarska namestnija i razglaša: Do 15. avgusta se je vsled cesarske naredbe "pekel kruh iz moke, kateri se je moralo- primešati 50% raznih pridatkov (ječmenova, koruzna, krompirjeva, riževa in druge vrste mok). Odslej pa se sme peči kruh iz čiste krušne moke. Peki še -sicer smejo tudi odslej prim-ešavati h krušni moki razne pridatke, a ti morajo biti lahko zavžitni in se mora tudi javno naznaniti, da je k)ruhu primešana moka iz raznih pridatkov. Fina pšenična moka se za peko tudi odslej ne sme rabiti.
Drobno pecivo. Kakor se nam uradno poroča, je še tudi v bodoče prepovedano peči drobno pecivo,
n.	pr, žemlje itd. Peči se sme samo kruh v hlebih in Štrucah. Slaščičarji pa smejo za pecivo odslej rabiti 30% fine pšenične moke.
Draženje cen. Vrhovno sodišče na Dunaju je izreklo, da je zločinski namen pri draženju cen že s fern podan, če prodajalec zahtevfai cene, ki so v primeri z proizvajalnimi sredstvi očividno previsoke, d e vse eno, če je kupec zadovoljen z zahtevano ceno — kajti v tem oziru se ne gre z-a varstvo posameznega kupca, ampak za varstvo splošnih koristi. Jatvnost bo to razsodbo pozdravila, ker vsakdo, kdor izrablja stisko ljudstva, zasluži strogo kazen. Želeti pa je, da si državni pravđnik za predmet svoje obtožbe ne izbere samo kmetov in malih trgovcev, ampak še tudi razne veletrgovce, ki so pravi umetniki v izrabljanju ljudske stiske.
Kmečki kotli za kuhanje žganja se morajo oddati. Ministrska naredba določa, da morajo kmetje
oddati državi svoje kotle za kuhanje žganja. Županstva so že dobila rok, do katerega se morajo oddati kodi-
Bombaževina vojno gradivo. Velika Britanija» Francija, Rusija, Italija in Belgija so sporazumno določile, da se smatra bombaževina odslej kot vojno gradivo. Kako stališče bo v tem oziru zavzela Japonska, še danes ni jasno. Domneva se, da se oe bode pridružila stališču četverosporazuma, Gorej imenovane države pričakujejo, da bodo .Združene države Solerne Amerike protestirale proti temu, da se bomba-ževina proglasi za vojno gradivo.
Surovo in kameno olje zaseženo. S cesarsko naredbo z dne 10. avgusta je avstrijska vlada zasegla surovo in kameno olje. Dunajska „Wiener Zeitung“ je to odredbo izvršilne določbe objavila dne 18. avgusta. Na podlagi te cesarske naredbe se je z dnevom razglasitve vso surovo olje, ki se pridela v naši državi, zaseglo na korist države. Z ozirom na ve-ievažne javne interesa, ki zahtevajo, da se pridelovanje surovega- olja nemoteno nadaljuje, doiioča cesarska naredba, da se lahko vsakega lastnika jam, 'z katerih se dobiva kameno olje, pribili, da svoj o-brat nadaljuje. Cesarska naredba tuđi določa, da ima minister za javna dela sporazumno z ministrom za trgovino pravico, da določi surovo olje za gotova mesta v izčiščevanje. Na ta način je mogoče, da se vsaka čistilnica preskrbi s surovim oljem.. Določitev cen za surovo olje se prepusti prostovoljni ureditvi od strani interesentov (lastnikov jam in čistilnic), Le tedaj, če se cene ne morejo sporazumno določiti, se bodo cene za surovo olje določile po ministru za javna dela. sporazumno s trgovinskim in finančnim ministrom. Pri določitvi oen se bo oziiralo na strokovnjaška mnenja.
Dopisi«
*	Maribor. Dne 16. t. m. je naznanil delavec Franc Kitajk oblasti, da se je moralo v stanovanju zakonskih Adolfa Pobska in njegove žene v Pobreški ulici štev. 15 v Mariboru nekaj hudega pripetiti, A-dolf Potiska* ki je po poklicu slikar, je črnovojnik in bi moral odriniti proti jugu. Na podlagi podatkov Franca K itak se je podala vojjiaška komisija, in sicer nadporočnik Kolačik, poročnik Oeh in zdravnik na dotično stanovanje, ki je pa bilo zaklenjeno in poklicati so morali ključavničarja.. Ko so odprli stanovanje Potiska, se je nudil, komisiji groz-en prizor. Oba zakonska Poliska sta ležala mrtva na tleh. Potiska je Ustrelil najpoprej svojo ženo in naito siamega sebe. V pismu, katero je pisal svoji materi, piše, da izvrši iunior in samomor vsled tega, ker je neozdravljivo bolan. Trupli so prenesli! v mrtvašnico v Pobrežje.
*	Maribor. Prihodnja izdaja krušnih kart se bo vršila v soboto dne 28, avgusta med 4, in 7. uro popoldne. Za osebe, ki so se naselile med tem časom v Mariboru, morajo priti1 po krušne karte zìa samostojne najemnike hišni gospodarji, ali njihovi namestniki in za podnajemnike pa njihovi najemniki in sicer ob pondeljkih, sredah in petkih med %9. in 9, uro predpoldne v pisarni Stolni trg, dekliška meščanska šola. Krušne karte so veljavne tudi, za moko, zdrob in polento.
Maribor, C. kr. okrožna sodnija razpisuje dobavo kuriva (premoga in drv). Ponuldbe je poslati do dne 3. septembra 1915 na predsedstvo okrožne sodnije. Natančni pogoji se dobijo njai okrožni sodniji, soba štev. 9.
Maribor. Dne 16. avgusta je umrl tukajšnji mesar Frane Krajnc.
Maribor. Danes, dne 20. avgusta, popoldne se je na koroškem kolodvoru prodajalo tri vagone stisnjene slame, katera se ni pripustila k eksportu, — Včeraj, ob 3. uri popoldne, pia se je v blagovnem skladišču glavnega kolodvora prodajalo en; vagon svežih kož. Kože so se zaplenile nekemu tujemu pre-kupcu.
St. IIj v ,Slov. gor. Daleč naokoli se ni tako lepo obhajal cesarjev rojstni dan, kakor pri nas. Cel St. Ilj je bil na predvečer krasno razsvetljen, a najlepše pač Slovenski Dom. Na griču nad župniščem so bujnjo žarele v zraku inicijale: F. J. I. Nad njimi je plapolala v raznih barvah številka: 85. Rakete so se spuščale, pokalo je, da se je na daleč razlegalo. Vmes pet so se slišali zbrani glasovi naših slovenskih pevcev. Vse je bilo v St. liju na nogah in je gledalo in poslušalo strme. Drugi dan so bile vse hiše v zastavah. jOpazili smo tudi veliko slovenskih zastav, ki so plapolale iz hiš združene s cesarskimi. Pri cesarski maši pa je bila cerkev natlačeno polna občinstva. Celo nasprotniki so pravili : Šentiljski Slovenci so pač patriotični!
*	Račje. Pretečeni petek je umrl Franc BazaL ka, sin oskrbnika G. Babnike v starosti 25 let.
Št. Vid pri Planini. (Občina Planinska vas je imenovala; tukajšnjega nadučitelja g. Frana Bračiča čaistnim občanom. To je že četrta tukaj všolanih občin, ki mu je izkazala tekom njegovega 351etnega delovanja na tej šoli naj višjo čast.
*	Dramlje. Ubogi Hrastnik! Po noči pred Jako-povim je na Vrheh pri Hrastniku strella kozolec už-• gala» Dva dni pred Veliko 'Gospojnjco pa je prejšnja gospodinja utonila, sin gospodar pa fe hudo zbolel. Peljala sta se iz Žič pjroti Za.lckloštru. Tam se je oblak utrgal in strašna nesreča je bila v trenutku gotova. Ubogo mater so našli še ie v soboto v jutro pod jezom Dberskjega. Cela fara obžaluje nesrečneže-
Celje. Odseku Rubečega križa za celjsko okolico sta 'darovala gospod in gospa Rammel, graščaka na Freienbergu, povodom rojstnega dne Njegovega Veličanstva 50 K.
Celje. Javno pohvalo je dobil od deželnega o-rožniškega poveljstvi orožniški sira žm oj st er Ivan Donko, ker je potegnil, ne meneč se za nevarnost lastnega življenja nekega mrtveca iz deroče reke. Odlikovanec je doma iz J'arenine.
Celje. Ker se je med ranjenci, ki so došli z južnega bojišča, pojavilo nekaj slučajev kolere, je vojaško poveljstvo sporazumno z zdravstveno oblastjo odredilo strogo snago v vojašnicah in vojaških bolnišnicah, Posebno pozornost se mora obračati na pitno vodo.
Gornjigrad. Izvanreden in redek slučaj 85, rojstnega dne našega toli izkušenega, zato toli bolj ljubljenega vladarja, cesarja Franca Jožefa I. je tudi naša dolina obhajala,. Priredil je zato sestavljen odbor lepo slavnost v .Gornjemgradu dne 15. avgusta z godbo, slavnostnim govorom, deklamacij ami in tombolo. Ta in razne druge stvari dale so Čistega dohodkja čez 500 K za vojaške namene. Daj Bog, da se s tem sicer majhnim darom nekaj pomaga, omiliti težave naših hrabrih vojakov, vojskujočih se za vero, dom, cesarja!
Brežice. C. kr. okrajno gi h varstvo v Brežicah nam pošilja naslednji oklic: V nedeljo, dne 22. avg. 1915, se vrši v Brežicah o priliki 85. rojstnega dne Njegovega Veličajnstva velika jvojno-oskrbovalna slavnost, katere čisti-donesek se bo obirnil v prid ranjencev v Brežicah se nahajajoče e. in kr. rezervne bolnišnice Karansebes, zaostalim v vojski padlih iz brežiškega političnega okraja in vojno-oskrbovalnemu uradu. Godba se bo preskrbela od c. in kr, vojaškega godbenega zbora. Za razveseljevanje vsake vrste, kakor: živi kino, sreeolov, vojska: z korijan|doli, kegljišče, dunajski godci, tekanje v, vrečah, egiptovska vedeževalka, zabavališče za mladino itd., kakor tudi za jedila in pijačo je preskrbljeno. Pri nastopu noči veliki umetni ogenj. Po grozoviti borbi -se je izkazala naša armalda kot nepremagljiva. Naša dolž- • nost je, izkazati našim hrabrim vojakom hvaležnost, in zaceliti zadobljene rane. Hočemo torej obhajati to ljudsko slavnost v čast armadi, v tolažbo od usode prizadetih. Nikdo naj ne izostane od te patrijotične Ijudomile slavnosti. Udeležite se torej v velikem številu! Vsak naj prispeva po svoji moči za popolni u-« speh te veselice! Začetek ob 8. uri popoldne. Vstopnina:	posamezne vstopnice 60 vin., za vsakega na-
daljnega rodbinskega uda 20 vin. Krajji slavnosti pri lepem vremenu: Hraistinca; pri slabem vremenu pa brežiški grad. Odbor: dr. V. Nemvirth, uradovodja c. kr. okrajnega glavarstva v Brežicah; dr. J. Ke-meny, poveljnik c. in kr. bolnišnice Karansebes jv Brežicah; dekan I. Mešiček, dr. F. Horvat, dr. K. Leusehner, H. Sohniederschitseh, inž. R. Sernec, J. Sitter.
Zadnja poročila došls y petek dne ZO. avgusta.
Najnovejše avstrijsko uradno poročilo.
Dunaj, 19. avgusta.
Uradno se razglaša:
Rusko bojišče.
A V(-s r i j s k e čet C,. kate rhu poveljujeta nadvojvoda Jože! Ferdinand in general pl. Eöwjess, so si izvojevale severno od Janowa in Konstantin owa prehod čez reko Bug. Niemi. row in drugi kraji na, severnem bregu so bili z naskokom zavzeti. Sovražnik je pognan v beg, naše čete ga zasledujejo.
Cete, katere obkoljujejo Brest-Lit o w s k, med katerimi se nahajajo tudi divizije podmaršala pl. A r z -, so odvzele sovražniku nekaj prednjih bi r e s t -1 it h m s k 'i h utrdb.
Pri Wladymir-Wolynsìkiju in v izhodnem delu Galicije nič novega.
Italijansko bojišče.
Italijanska težka artilerija je še tudi včeraj po dnevu in nocoj po noči nadaljevala obstreljevanje naših t i r o 1 s k i h utrdb.
Napad dveh sovražnih bataljonov na naše prednje postojanke pri gorski planoti Folgairija je bil odbit.
H u d i1 b o j i na severnem ozemlju* primorske bojne črte se nadaljujejo. Močnejši napad na' Mrzli vrh je bil odbit, kakor vsi poprejšnji. Južni del t o 1 m i n s k e g a o b m o s t j a so napadli Italijani popoldne in zvečer šestkrat brezuspešno. Tiudi po noči so se vršili, hudi boji. G b m o s t j e je ostalo slejkoprej trdno v n a -š i h rokah. Najmanj 600 še nepokopanih italijanskih mrličev leži pred našimi jarki.
Na Goriškem se nadaljuje topovski ogenj. Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl. Höier,
podmaršal.
*
* *-Solkanski mest.
Svetovnoznani solkanski most je bil pretečen teden hudo obstreljevan od našega bivšega zaveznika, A zgodilo se mu vendar ni ni$, ker so posegli naši topničarji s svojimi možnarji v boj in prisilili sovražnika k molku. Res, škoda, da bi bil ta krasni umotvor razrušen.
Najnovejše nemško uradno poročilo.
U i n d e n b u r g o v a a| r m a d na skupi-n a. Pri zavzetju trdnjave Kowno je prišlo še 30 častnikov in 3900 mož v nemško ujetništvo. Po padcu Ko wna so Rusi izpraznili svoje postojanke nasproti Kal-warjPSuwaliki. Nemške čete so jim sledile. Dalje proti jugu* so Nemci izhodno od Pykocina prekoračili Na. rew. in so pri tem ujeli 800 Rusov. 'Armada generala Galhvitza jie napredovala v, izhodni smeri. Severno od Bielska so dosegle čete železniško progo Bìalystok-Bres|t-Litawsk, Ujetih je bilo 2000 Rusov, Na severno-izhodnem ozemlju Nowo-Georglewskega so prčkoračii-le nemške čete ozemlje reke Wkra. Dve predutrdbd severne fronte sta bili z naskokom zavzeti. Ujetih je bilo čez 1000 Rusov In zaplenjenih 125 topov.
Armadna skupina p, r i n o - a DeiopoL d a b a v a r s k e g a. Levo krilo je podilo v boju sovražnika pred seboj in je zvečer prikorakalo na ozemlje zahodno in ■ ju.žno-zahodno od Miele(jcžyc. Desno krilo, ki je pri Mielmku prekoračilo reko Bug, je sovražnika iz močnih postojank na tem ozemlju zapodilo v beg in nadaljuje svoje prodiranje.
Armadna skupina g e n e r a 1 a) -j f e 1 d -m a r š a i a M a c k e n s e n, a,. Tudi ta armadna skup;1 na je med Miemirowom in Janowom prekoračila reko Bug. Pri mestu R o k i t n o (iužnoizhodrio od Janowa) so udrle nemške čete v prednje postojanke brest-litowske trdnjave. Izhodno od Wlodawe so nemške/ čete zasledovale poraženega sovražnika. Vsletl pritiska nemškega prodiranja je sovražnik zapustil izhodni breg réke Bug tudi ha spodnji in gornji strani Wlodawe, Sovražnika nemške čete zasledujejo-
ifovo-Georgi©wsk zavzet.
Uradno se z dne 20. avgusta razglaša: fPrdnja-va Nowo-Georgiewsk, zadnja sovražnikova postojanka na Poljskem, je bila po vročem boju zavzeta. Cela posadka, od katere jih je bilo že včeraj v zadnjem boju nad 20 000 ujetih, in nepregledno vojno gradivo je prišlo v nlajše roke.
Kam gredo Nemci?
„Morningpost“ javlja iz Petrograda: Ker se je nemška fronta skrajšala, so mnogoštietvilne nemške Čete na razpolago, ki se sedaj pošiljajo na bojišče ob N j e m e n u in ob D v i n i., Tamkajšnje operacije postajajo nevarne in zelo pomenljive. Mogoče je, da je sovražnikov cilj Petrograd. (A’ ruski vojni strokovnjaki menijo, da bi Nemci potrebovali eno leto, predno bi dosegli rusko prestolnico, razven, Če bi se posrečilo nemški mornarici, da zavlada nad Izhodnim morjem.
Ranjeni, padli in ujeti.
•	Pešpolk štev. 87;
j	Ujeto moštvo:
Bacii Franc, nadomestni rezerVist; Badiö Franc, pešec; j Beioh Avgust, desetnik ticularni ßetovodja; Beich Vinko, nado-1 mestni rezervist; Kozar Jernej, pešec; Bezec Anton, nadomestni rezervist; Bigelnik Janez, pešec; Bobnik Janez, pešec; Boč-nik Gregor, pešec; Bozer Jakob, nadomestni rezervist; Budnik ; Avgust, poddesetnik;
i	Sekolee Budolf, poddesetnik; Sikošek Franc, nadomestni
S rezervist; Sivera Frane, desetnik titularni ßetovodja; Skublja j Valentin, nadomestni rezervist; Smolar. Budolf, pešec; Sošter i Vinko, nadomestni, rezervist; Špindler Lovro, desetnik;, Štor F.,
•j ßetovodja; Stefanovič Budolf, rezervist: Slinjek Anton, podde-I setnik; Stvarnik Anton, ßetovodja; Šuligoj Janez, pešec; Sven« šek Anton, pešec;
Teršek Alojzij, pešec; Tkavc Anton, častniški sluga; Nikolaj Tojc, nadomestni rezervist; Tominšek Janez, nadomestni • rezervist; iTiratnik Anton, pešec; Trop Janez, pešec; Tschank Jožef, nadomestni rezervist;
Verbič Janez, častniški sluga; Verbnik Alojzij, nadomestni rezervist; Veronik Andrej, nadomestni rezervist; "Vertovšek Franc, pešec; Veselko Martin, nadomestni rezervist; Virant F., titularni ßetovodja; Voršič Franc, titulami četfljvodja; Vuk Mar-, tin, desetnik; Vreže Janez, pešec;
Zabukovnik Alojzij, pešec; Zager Franc, pešec; Zajko Janez, pešec; Zakšek Anton,, pešoe; ;Zalar Jakob, nadomestni rezervist ; Železnik Jožef,, pešec ; ‘Zeldč Karol, pešec v rezervi; Zidarič Franc, pešec;, Žlender Franc, pešec; Žlender Vincenc, pešec; Žmagar Frane, poddesetnik; Žnidarič Franc, pešec; F, Znideric, nadomestni rezervist; Žohar Jernej, nadomestni rezervist; Zorec Janez, peške; Zorko Martin, pešec; Žugan Avguš-tin, pešec; Žuljan Jožef, nadomestni rezervist; Zupanc Jožef,, nadomestni rezervist, titularni poddesetnik; Zupančič Filip, de* setnik; Zvikl Jožef, poddesetnik.
Domobranski pešpolk štev. 26:
Mrtvo moštvo:
Divjak Alojzij, pešec, Maribor;
' Friedrich Bok, desetnik, Konjice, padel dne 13. junija;
Jager Jakob, pešec, Sv. Jurij, Celje, padel dne 13. iun.;
Klinger Jožef, pešec, Ptuj, padel dne 13., junija; Košič An« ton, pešec, Poljčane, padel dne 13. junija;' Kramberger Franc, pešec, Maribor, padel dne 13. junija;
Majcen Alojzij, pešec, Ptuj,, padel dnie 13. junija; Mirti J., pešec, Brežice, padel dne 13. junija;
Meško Martin, pešec, domobranski pešpolk štev. 26, mrtev,
Petrin Anton, pešec, Sv. Krištof, padel dne 9. juniju; A, Prijatelj, pešec, dne 7. junijja; Purgaj Avgust, pešec, Banče, padel dne 10. junija;
Vračko Budolf, pešec, Selnica ob Dravi, padel dne 8. ju*
nija;
Zdolšek Franc, pešec, Ponikva, padel dne 9. junija; Žnidarič Jožef, jpešec, Ptuj, Obriž, .padel dne 11. junija.
Pešpolk štev. 97:
Ujeto moštvo:
Kocjančič Pavel, pešec;
Medved Ljudovik, pešec; Malalan Alojzij, pešec;
Sepie Ernest, narednik; Šinigoj Jožef, pešec;. StumiloviS Janez, pešec;
Vodinčič Janez, pešec;
Zajc Jožef, ßetovodja.
Pešpolk štev. 68:
Padlo moštvo:
Bajc Alojzij, pešec; Benedikt Leopold, (pešec, Badgsona;
Cernčič Mihael, pešec;
Ust Franc, pešec, Badgona;
Mlaker Janez, pešec;
Pertot Karol, pešec, Gorica; Planinec MHijan. enoletni prostovoljec, Postiojina;
Bober Gašpar, pešec, Maribor, Zabljek; Bubin Matevž, pešec, Maribor;
Stof Martin, pešec, Lipnica;
Vogrinc Anton, pešec, Primorje;
Zorko Ignacij, pešec, Ptuj.
Ujeto moštvo:
Muršič An,ton, pešec, Maribor;
Schmieder Andrej* pešec, Slov. Bistrica; Simmerl Benr., pešec, Sv. Peter, Maribor;
Tomažič Anton, Gornja Bistrica, Maribor.
Pešpolk štev. 87:
Ujeto moStvo:
Božič Avguštin, desetnik, pešpolk štev. 87, ujet, Samarijas Busija;
Črepinšek Alojzij, pešpolk Štev. 87, ujet, Orenburg* Bus.;
Godina Alojzij, četovodja, pešpolk 'štev^ 87, ujet, Skobele* wo, Turkestan;	i
Svenšek Jakob, desetnik, pešpolk štev. 87, ujet, Karačkal, Turkestan;
Zupančič Martin, pešec, pešpolk štev. 87, ujet, Skoklew, Busija;	i
Žerjav Anton, pešec, pešpolk štev. 87, ujet, Skobelew, Ru* sija, Turkestan;
Dragonski polk štev. 6:
Nemški državni kancelar.
V nemškem "državnem zboru, M je dne 19. t. ra. zopet začel zborovati, se je nemški đržiavni kancelar v svojem govoru najprej spominjal 85| letnice našega presvitlega ciesarja. Zahvaljeval se je nevtralnim državam za pomoč, ki jo nujajo pri izmenjavi invalidov ter rekel:
S tem združim zajedno posebno zahvalo Njegovi papeški Svetosti (pritrjevanje), ki je sprožil misel, da se ujetniki izmenjavajo*, in ki je med vojsko v tolikih slučajih z nedoseženo prisrčnostjo doprinašal dela ljubezni do .bližnjega ter druge k temu spodbujal in ki nam je še pred kratkim poslal velikodušno da-rilo, da se omili bieda v'Izhodni Prusiji. (Pritrjevanje-)
Po kanclerjevem govoru je državni zbor odka-zal predlog za 10 m i li i 'j a r. ä v o j h e g a p o s o -j i I a budgetnemu, odseku.
V enizelosu poverjena kabinetna sestava.
Kralj Konstantin je poveril Venizelosu, da sestavi novi kabinet. Venizelos je zaprosil 4 dni pomisleka., kar mu je kralj dovolil.
Goučdan (?), Ciril, dragonski polk štev. 5, ""ujet, Krasno« jarsk, Sibirija;
Legovič Štefan, dragonski polk štev,. 5, mrtev;
Pešpolk štev. 27:
C a s t n i k i:
Kovač Alfonz, poročnik, pešpolk) Štev. 27, r;
Liebezeit Karol, praporščak, pešpolk štev. 27, Maribor, r; Moštvo:
Kopriva J'anez, desetnik, pešpolk štev. 27, mrtev;
Sinko Franc, pešec, pešpolk štev. 27, ujet;
Razni:
U j e t i č a s t n itki:
Dr. Egon vitez Artens, poročnik, 3. domobranski pešpolk, ujet v Dauriji, Busko.
Saperski bataljon štev. 3:
Mrtvo moštvo:
Lončarič Alojzij, s'ajpersM bataljon štev. 3, Ptuj, mrtev; Strgar Bok, pešec, saperski bataljon štev. 3, Bogateč, mr« tev;	*
Ujeto moštvo:
Anžel Ferdinand, MJaribor, Sv. Anton, ujet;
Bog Franc, Bogateč, ujet;
Debevec Mihael, poddesetnik, P|tuj„ ujet;
EJakovčer Janez, Kozje; Komar Janez; Koruza Andrej; Kožišnik Jožef;
Lugarič -Franc ;
Marinko Franc, pešec; Maruša Alojzij, Brežice;; Mlinar®
Jožef;
Pavlin Budolf; Pavlovič Alojzij, Brežice;
Skarič Jožef, Buše, Slemenšek Franc, Mozirje.
ovčjo oprano io neoprano kupim vsako množino po najvišji ceni proti takojšnjemu plačilu, ter plačam vožnjo sam. Večjo množino pošljem potnika o-sebno prevzeti.
yel6trp?iia R. Stermeclci,
Celje štev. 19, Štajersko.
L'šeaca za trgovino z mešanim blagom sprejme Miloš Oset, Muta.
Lovski pes, bel in rjav, seje zgubil-Kdo ga dobi, naj ga odda pri g. Lukman, Ulandgassa 8, Maribor.
Froda 80 1 */s orala veliko posestvo */i ure d&left od Lsmbaha pri Mariboru. Več se izve v Urbanski ulici 1.1 Maribc-r.
2 pomočnika spretna prodajalca, slovenskega in nemškega jezika vešča, sprejmeta se s I. septembr. ali pa tudi takoj pri Jožef Ullaga Maribor.	481
4 Čevljarske p®«*
moinike za vojaško delo sprejme takoj Valentin Glušič, čevljarski mojster. Maribor, Tegettfaoffstr. štev. 32.
Diru mmum
iz bolj <5 hiše z dobrimi šolskimi spričevali se takoj sprejmeta v modni in manufakturni trgovini J. N. Šoštarič, Maribor, Gosposka ulica 5.
lep nov Singer-šivalni stroj .
se zaradi odpotovanja proda poceni v Maribora, Gdtkestrasse 2, II. nsd-fltr., vrata IS.
Oznanilo 1 Stalna dobra služba za pridno dekle ! Naslov in pogoji v upravništvu „Straže“.

nil m uti
Tstf im »brek«. • tostr. as*	
eastenj. - Sraaefi»]	29—288 K
	. K 996
Prilito srebra» m	K r-
Oriffàtal Maegs ko Knhiaiok» «ra	K »— I SV—
Sadika »ikiaste	K *~
Pora« prstmi	K &•-
Srsbnw verižice	K 9-—
▼«žtetoo jaBtstv®.	
Masi Disfingdr
Itesi FehrenM
wm la sèsia?
umi, bbspisš» tim
kopaj »«a ristate® la »ra&ra.
tamanim
Kupujem
seno, slamo, fižol in sploh vse poljske pridelke
p® najviljih cenah
Kut. Birkmaier
Heriher» delfska cesta 29 (Meuingerstr.)
Urei Urei
¥ veliki izbiri in p© niskih cenah«
Srebrne ure za fante od 7 K Srebrne are damske od 8 K Srebrne verižice od K 2-40 Sreb. verižice damske K 3-80 Zlate damske ure od 26 K
Za vsako uro se jamčil
Frecizijske ure, Schafhaussn, Zenith, Omega, Eterne
06ala: Za kratkovidne nova, zboljšana stekla.
ffr-gMo Bureš Maribor
tirar, zl&tomer in očalar,
Tegstthofova cesta 39. Pni arar ad glai.hladiara.
BLEKE
za ženske, moške in otroke, kakor tudi krila, vrhne jope, bluze, zimske moške suknje in raglane, se dobijo v velikanski izbiri in po najnižjih cenah v veletrgovini
R. STERMECKI V CELJU St. 301
Pišite po cenik, oc

9?
Slovenski Gospodar“
in
se prodajata v naslednjih prodajalnah in tobakarnah:
V Mariboru :
Prodajalna tiskarne sv. Cirila, ^Koroška ulica št. 5.
Papirna prodajalna g. Pristernik, Tegetthoffova ulica.
Trafika na Glav. trgu (zraven rotovža). * v Gosposki ul. (nasproti hotelu nadvojvoda Ivan),
Trafika v Grajski ulici.
»	» Tegetthoff-ovi ulici (g. Žifko,
blizu glavnega kolodvora).
Trafika g. Handl v Tegetthoff-ovi ulici. Trafika na Tržaški cesti (nasproti mag-dalenski cerkvi),
Brežice «
Trgovina g. Antona Umek.
Celje :
Papirna trgovina Goričar & Leskošek, Trafika v Narodnem Domu.
Knjigama gosp. Adler.
Celovec :
Trgovina g. J.Vajncerl, Velikovška cesta 5.
Sv. Duh-Lofe:
Gosp. Josip Zalar (organist).
Dobje pri Planini:
Trgovina g. Amalije Tržan.
Fram:
Trgovina gosp. Janeza Kodrič.
Fohnsdorf:
Trgovina gosp. Jurija Gajšek.
Gornja Radgona :
Trgovina gosp. Antona Korošec.
„	„ Franca Korošec.
Gultanj (Koroško):
Trgovina g. Vinko Brandula.
Sv. Jakob v Slov. gor. :
Trgovina g, Frid. Zinauer.
Sv. Jurij ob iuž. žel. :
Trgovina g. Janko Artmana.
Kozje:
Trgovina gospoda Druškoviča.
Sv, Lenart v Slovjgor.:
Trgovina gosp. Antona Zemljič.
Ljutomer :
Trgovina g. Alojzija Vršič.
Luže v Sav. dol. :
Posestnik g. Franc Dežurna
Muta:
Trgovina gosp. J. Oset.
Ptuj:
Papirna trgovina g. J. N. Peteršič.
Podlehnik pri Ptuju:
Trgovina gosp. Mateja Zorko.
V Slov. Bistrici :
Prodajalna g. Roze PičL
Slov. Gradec *
Trgovina g. Bastjančič.
Staritrg :
Trgovina g. Ignaca Uršič.
StlidOVa (Prekmursko):
Gosp. Peter Kovačič.
Smartin na Pohorju:
Trgovina g. Janeza Kos.
Šoštanj ;
Trgovina g. Ane Tcpolnik.
Sv. Trojica v Slov. gor.!:
Trgovina g. Terezije Cauš.
Sv. Vid pri Ptuju :
Mostninar g. Anton Kmetec.
Veržej :
Trgovina gosp. Marije Koroša.
Vojnik :
Trgovina g. A. Brezovnik.
Žetale:
Trgovina gosp. Mat. Berlisg.
»Slovenski Gospodar“
izhaja vsak četrtek in stane za celo v	’Ss*	jet0 4 k, za pol leta 2 K, za četrt
leta 1 K. Naročnina se najložje pošilja po poštni nakaznici pod naslovom: Uprav-ništ¥G „Slov. Gospodarja“, Maribor.
izhaja vsak pondeljek in petek popoldne. Naročnina za »Stražoc znaša za celo leto 10 K, za pol leta 5 K in za četrt leta K 2‘50. Naslov za pošiljatev naročnine: Upravništvo lista „Straža“, Maribor.
„Straža“
Kdor še ni naročen na »Slov. Gospodar« in »Stražo«, naj to takoj stori. Oba lista prinašata zanimive novice iz domačih krajev, z bojišč, iz tujine, objavljate važne uradne odredbe, cene živini in pridelkom itd. itd. Naročajte naše liste vojakom na bojišču
vsaj za četrt leta!
Ako hočeš kako reč dobro prodati ali najti kupca, inseriraj v »Slov. Gosp.« in »Straži«.
Opomba: Ce kdo hoče prodajati naše liste, naj naznani tiskarni sv. Cirila, Maribor, Koroška cesta 5. — Prodajalci dobijo dalekosežen popust.
1 tadu&tfivi .kefecte» Slrotli* %***1nm
ncdutto •
* wänl otročiči feale^j^nkui« » t u^odrwu vapnom n»9&a&rà počuii
%. V&&k, bi 9rpi n« fnajnem kezfclju
laži« I® ©fcw»ro*e« se feoi®fi»«yw«^o ja itewvsjj X Oseb» s kronfünim ke/amm bfonkij«^,
k! s StrotJnom eedrevva.
Gradcu po zelo nizkih cenah.
Je ofcfr/ r $ vseh lekarnah ä K.U.-
Suhe gobe, fižol, vinski kamen
ter sploh vse deželne pridelke, kakor tudi prazne dobro ohranjene vreče kupi veletrgovina Anton Kolenc Celje Graška cesta 22,
Prva in največja delavnica za cerkvena dela na slovenskem
jugu
K. Trainili
Specialist v izdelovanja cerkvenega orodja in posode
Maribor Pfarrh©fg*3
se priporočam prečastiti duhovščini zà naročila vsakovrstnih monštranc, kelihov, lestencev, svečnikov itd. Staro cerkveno orodje popravljam, pozlatim in posrebrim v ognju. — Za vsako delo jamčim. — Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
Minama, umetnin® im iniisikeliie«
Goričar & Leskovšek -— Celie —
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča : trgovcem in preprodajalcem velikansko iz bero dopisnic jC5C Po raznih cenah.
Zrn gostiSniiarie: Papirnate servijete vsled novih predpisov namestniie v
POZOR!
POZORI
Ker je sedaj mnogo obitelj, katere pogrešajo moške, kateri so bili poklicani pod orožje, podpora pa zadostuje komaj za hrano, bo mnogim zelo težko kuoiti otrokom najpotrebnejšega perila in obleko za šolo. Da se omili v teh revnih časih splošno bedo, se je odločil trgovec
J. N. Šoštarič
Maribor,
Gosposka Pika 5,. da Im za časa vojne prodajal vse blago veliko ceneje, kakor popreje Kdor torej želi kupiti za majhen denar dobro blago, naj se nemudoma oglasi pri omenjenemu trgovcu Vzorci in ceniki se pošljejo «astonj.
Pozor kmetovalci I
Preskrbite si pravočasno, posebno sedaj v vojskinem času, jamčena, zanesljiva in kaljiva semena, n. pr.: domačo, nemško (Lucerna), kamnito deteljo, travo, peso rumeno in rodečo, sploh vsa poljska, kakor tudi vrtna in cvetlična semena od znane in odlikovane tvrdke Mautbner, ki se dobivajo pri p domači tvrdki
RAVNIKAR :-s CELJE
Trgovina s špecerijskim blagom, z barvami in deželnimi pridelki ter zaloga vseh vrst mineralnih voda.
p- Solidna in točna postrežba.
Edina štajerska steklarska narodna trgovin
Ma debelo!	Na drobno!
FRANC STRUPI ::: CELJE
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene In por« celanasie posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za oodobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in stavbah.
Nafsolidrtefša in točna postrežba.
Spodnješiaj.lfudska posojilnica v Mariboru v.«.».».
Stolna ulica št. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo)
/a, proti temerai odpovedi po 4*/*•/(
__„	...	_	.	_ r«j w
Zn aaltgai^e po polti, e« potoc brattila® položnice (87.078) a* ràapolag*. Rsat»!	pké» pósojiìaie»
tff'SBOTÜm?	gmq* njszegemsjs vsskag». la m obrestujta : aavadna po 4‘/
»“ «ZlalialW ” &%?& i. je,»u«ja in 1. jolijii T*»kegs, 1st». Er «mila* ksjiiiee se sprejemno kat gotov denar, ®e da bi se ajife efejfMtoviffiji fc*j
Obrimti m p*iptes$*j® k
Posojila 80 dajafo 5%%^»» mL	Kadili* izposojuje ni zastavo 'vrednostnih papijav.
ati papilarni varnosti po 8V»9/« tftd«0j« izposoji
prevzame p«»ejilaiofš v sv«$# iact gs-aCd povmitvi gotovih «trolkev, W f» nikdar b« presegajo 7 krón.
m vknjižbo sploh p« S1/*0/», m vitejikis® in pt-roštae p» Dolgove pri dragih tesaraSJe aav«Ä Prošnje m vknjižbo dela poaojibdca brezplačno, stranka plažo le tesSka.
Uradne 1SF€£ “	¥ri'*.!i '°	od 8. sta IS, m* depelàue tl» vsako soboto »d 8. do 12. are dopoldne fcsvaemši pravnik«. T srodssik mak se
Pojasnila SU dal al ö 01	vsak detevsÄ od 8. d» 12. we dopoldne in od 2. do 6. «re popoli»«.
■* *	K*S9*" Pesojllelea Sata ttsdi mm razpolago	te®ati*»® nsbtralnike,
Ljudska hranilnica in posojilnica v Cel ji resistrcnrciiB s@cšni@» 1 w@©if$® Emm®				1MK 1
	m m m m	obrastui* Hranilna «iosa m Daje posolilo Uradne ure ” na vknjižbo, m »sebni kredit in na zastav® • »S it) vrednostnih listin pod zde ugodnimi pogoji. m 3*ran*r‘a vsasc delavnik ©d 9. d® IS. ure	M m m g	
		od dneva vloga do dneva vzdiga. Prošnje za vknjižb® dela posojilnica brez- dopoldne. Bentlli da¥ek plaös posojilnem $&H&, plačno, stranka plača le koleke. - Posojilnica daje tudi domače hranilnike, -		
1« Rastni hiši (Hotsl .Pri baleni volu*) v Celiti. Graške cesta 9» l.nad:>w.				
Izdajatelj in založnik: Konaorcij „Straža.“	Odgovorni urednik: Franjo Zebot,	Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru,