Nftslor — Addf«M:
NOVA doba
St. Clulr Am. CleTtland, Ohio.
(Te>- Henderson 3889)
(NEW ERA)
Dvajset tisoč članov v J. S. K. Jednoti je lopo število, toda 25,000 bi se slišalo še lepše!
Ah
H2.
ŠTEV. 42
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OP THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
‘Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, 0„ Under The Act of March 3rd, 1870. — Accepted for ^nailing at special ra'.e of postage, provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, OCTOBER lfiTH 1929 — SREDA, 16. OKTOBRA 1929
VOL. V.
LETNIK V.
EDISONU
)lfeAJ A K N I C A llA/,-»A|\ ŽP- ? P0T NAPREI) A 4 !°L STOLETJA
jwn ,so dni s spošto-P#ža ,. Valežn°stjo spomi-itoletj, “ll:Gre£a iznajdba že JTa * feti napredku sve-111», i,7Z jo Thomas Alva Fki j0 mitel.) električne žar-.fe bilSl Poznamo. Usoda fifiil:, "‘^lonjena in ga je 'eK» in nenavadno
S®T*,elekJ*dl vUlti jubilej r 2l	(:ne žarnice.
rvemi ?bra 1879 ie v fBisii,	oratoriju v Men--
r-i-f1* eleU J!’ prvic' uspešno ■ !lcna žarnica. Da-i..iU,!e m^i.)one domov,
3 K °V itd- Edisono-'jJsCPnih 'Prav tako doma v A W	bogatinov,
lir;,,)-,	1 hišicah delav-
- Kh 'b, Wa" Street,, in
1 i>itiA ZOmeljsl<ih rovih.
Btiij /Anicah, muzejih, >fjj>fl|ikih j!'1. P°stajah, vlakih 'Jjfi bj]a V ^ektrična žar-k v	v Ame-
r Civil; .!kU Par let osv°-
r Prp i !rani svet- Tež-|v tolik Stavljati iznajdbo, fWl,,,meri služila na-
op'd^nico (!0:Setlot,lico elek' W I Eilkr ’	-1e izum Ame-
i,lwna’ ^ne 21. okto-avljal ves civili-meriška vlada je ]-*flW''l'ga 'ulnlt'ia izdala jio'	ki	so
Piaih	oktobra
™Z-
®'Jvna!Ja>a vso zemelj-Velikemu ge-
iHn11 r°Jen n- feb-ct*£ %i0 , .m e s t u Milan.
> ^	Jer Je živel do
0d tam	se	je s
^■■y	''ichiu..	Preselil	v	Port
S8ean' kot enajst-»^ičtt-6 Ukvar-ial z raz-1	Poskusi.	V
S/L	Ntfi	°ma si -ie napra-
W	^Hne.	Denar	za na-
-S	materijala	si
•jCd	JCajalec časnikov
" it
C("	tisočerih	iz-
S	iR	ajvečjih, če	ne
h	1ZUrtl	električne
1^2 j Ju uspel, ko je
’	. Su	j star-
i	^Umu	Pa ni bila
med nji'
I J '* Cp5 ’ So se niu
#!* 's iZS0'
J 51, le'ta* .2a nasvet-rt im! ^ ip t *Zumljena že ^	*'a	nePorabna
p*Jt°	stanovanj	in
p!. svrhe> kjer Qp pC ls°n°ve elek-družbe
<yl^tovale	zarnic	SO
f it ' Edison
ISt ko je Edison to,t!* I V	■p0g°ie žarni-
pravi ■»'<! elektrii.
J>oskušal .ie
^ io Vapir-'em- to-x i-avi'-^r° uničila. t0 |>H S cei0‘enimi drugi-t >fvn% ,s ^oveškimi pnf,l»l '^nitj°, ke. p°skusil z i ►'yfj/	Se	je ob-
K Albomba-
=>	K^	'»« 40 “SP<!Šnem
'** IČV^naiboli
— rtk t NUs°vih Z08'jenelii S3^ |S 'Č- vrst bel- Ker
■ tu ^oli ’ Je za to
t	I H«, ^ Hju Porabno vr
'•	jm 6	2	,le Pomaga
8tr°ni
TEDENSKI PREGLED
ANGL E ŠKI MINISTRSKI PREDSEDNIK Ramsay MacDonald, ki se je nad en teden mudil v Zedinjenih državah, se je podal v Canado, odkoder se v kratkem vrne domov v Anglijo. Pred odhodom iz Washing-tona je izjavil, da je bil z uspehom svojega obiska nad vse zadovoljen in da sta s predsednikom Hooverjem prišla do soglasja v mnogih zadevah, ki se tičejo svetovnega miru.
V Z V E Z N E M, SENATU v VV a s h i n g t o n u se še vedno ukvarjajo z lestvico tarife, toda uspehov se kaže malo. Posebno senatni pododbor preis kuje delo lobistov ali zakulisni-kov v Washingtonu, ki skušajo na en ali drugi način vplivati na posta voda j alee. Ta preiskava se bo tikala vseh zakulisni-kov, vštevši lobiste suhaške, “'mokre,” verske in finančne vrste.
O PROHIBICIJI se vedno dosti govori, prav kot o vremenu Brigadir general Smedley D. Butler, ki je tri leta načeloval policijski sili v Philadelphiji, je pred odborom, kateri preiskuje vzroke za nevpoštevanje postav, izjavil, da je sedanji sistem vsiljevanja prohibicije pod o b en streljanju na vrabce s šest-najstpalčnimi topovi. Po njegovem mnenju vsiljevanje prohibicije ne bo uspešno, doklei bodo ' suhasld agenti stikali za malimi stekleničicami r a k i j e, velike butlegarje, ki trgujejo na debelo, pa pustili v miru.
Zvezno prizivno sodišče je zavrglo odlok distriktnega sodišča v Philadelphiji, glasom katerega bi bila prodajalec in kupovalec opojnih pijač kriva kršenja prohibicijskih postav. Senator Morris Sheppard iz Texasa je vložil predlog za amendment k Volsteadovi postavi, glasom katerega bi bil tudi kupovalec opojnih pijač podvržen kazni.
Organizacija proti prohibiciji, ki se bori za modifikacijo Vol-steadove postave, bo razvila kampanjo za vladno kontrolo o p o j n i h pijač po canadskem vzorcu.
DROBNE VESTI IZ CLEVELANDA
MALE KVOTE ZA ŠTEVILO PROSILCEV
CHARLES A. LINDBERGH se je povrnil v Zedinjene države po tritedenski odsotnosti v Centralni in Južni Ameriki. Lindbergh je načeloval trgovski zračni ekspediciji, katere namen je bil razviti nove zračne črte za potovanje iz Floride v Centralno in Južno Ameriko. Na svojih poletih nad Centralno Ameriko je Lindbergh v do-zdaj še nepreiskanih divjinah našel štiri doslej neznane templje izumrlih Maya Indijancev. Na teli poletih ga je spremljala njegova soproga in nekateri znanstveniki.
Društvo George Washington,
št. 180 J. S. K. Jednote priredi v soboto 19. oktobra zvečer “Barn Dance” v spodnji dvorani Slovenskega Narodnega Doma 11a St. Clair Ave. Društvo George Washington je prvo angleško poslujoče društvo JSKJ, ki je bilo ustanovljeno v Clevelandu, dober, družaben in simpatičen “bunch” naših fantov in deklet. Člani drugih društev JSKJ v Clevelandu naj bi v obilem številu poselili “ples v skednju,” katerega priredi naša mladina, ker bo vsekakor nekaj posebnega in bo nudil obilo zabave vsem udeležencem. Pravilno in pošteno je, ako nam je rast organizacije pri srcu, da damo tej naši mladini vso mogočo moralno in finančno pomoč. Ne pozabimo, da mnogi člani društva George Washington lojalno posečajo prireditve drugih društev J. S. K. Jednote.
*
Igra “Cigan,” s katero je slovensko dramsko društvo Ivan Cankar otvorilo letošnjo sezono v nedeljo 13. oktobra, je v splošnem dobro izpadla in zadovoljila posetnike. Igralci so se pošteno potrudili, toda mestoma se je zdelo, da se ne morejo prav vživeti v nekatere, nekako nesmiselne dele vlog. To kajpak ni bila krivda igralcev, ampak tistega, ki je igro spisal, oziroma prevedel v slovenščino. Igralci so napravili “the best of it.” Nekateri so bili naravnost sijajni, drugi dobri in nekateri vsaj zadovoljivi.
K pestrosti igre so mnogo pripomogle naše lepe in dobro izvajane narodne popevke. Udeležba ni bila baš velika, toda lahko se reče, da je bila povolj-na, če se vpošteva, da je bila igra vprizorjena popoldne- in zvečer. V splošnem se lahko sodi, da so posetniki odnesli dober vtis, kar je velikega pomena ob otvoritvi sezone.
A
Slikar Perušek, naš sloven-sko-ameriški umetnik, je dospel v Cleveland pretečeno soboto in se vrnil domov v Evanston, 111., v pondeljek zvečer. Bili smo veseli videti ga zopet v naši sredini, on pa je pred odhodom izrazil svoje obžalovanje, da ni mogel videti in pozdraviti vseh mnogoštevilnih svojih tukajšnih prijateljev. Povedal je, da namerava meseca decembra nekatera svoja novejša dela razstaviti v Slovenskem Domu v Pittsburghu, in mi mu odkritosrčno želimo vsaj takega uspeha, kot ga je imel svoječasno v Clevelandu.
.A
Pevsko društvo “J a d r a n”
vprizori v nedeljo 20. oktobra krasno spevoigro “Vaška kri” v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo ltd.
Za koncert, katerega priredijo naši domači pevci in glasbeniki v korist Slovenski Narodni Čitalnici, ki ima svoje prostore v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave., naj si rezervirajo nedeljo 27. oktobra rojaki, ki si žele dobrega duševnega užitka in ki cenijo plemenito delo, katero vrši S. N. Čitalnica.
Pretečeno soboto se je oglasil pri družini Frank Leskovec na Glass Ave. baseball igralec Andy Yerina, sin poznanega trgovca in sobrata Antona Yerina v Claridge, Pa. Kot zmagovalci so se ponosni vrnili v Pittsburgh, kjer Andy pohaja
Prošnje za vizo s strani ljudi, ki bi se radi priselili v Ameriko, so v mnogih dešfelah tako številne, da mnogi m-osilei ne pridejo na vrsto za svojih živih dni. Drugi bodo morali čakati leta in leta.
Na primer, turška l|vota znaša 100 na leto, toda j ameriški konzuli na Turškem imajo že sedaj 200,000 prošenj! s strani ljudi, rojenih na Turškem. Da ni več prošenj, bi lelti, ki so dosedaj zaprosili, moriili čakati 2000 let. predno pridejo vsi n;> vrsto.
Sirija ima letno kvoto 1000 in 47,000 Sirijcev čaka na kvoto. Do konca septembra je bi lo v Češkoslovaški, na [Poljskem in v Rusiji 250,000 ljudi, ki so čakali na kvoto, dočim dotične “nove kvote” znašajo $874, odnosno 6524 in 2784. fo pomeli ja, da večina teh (prosilcev sploh nikdar ne pride! v Združene države.
Proti italijanski kvoti 5802 je baje 300,000 prošenj.
Na Nemškem je bi^o sprejetih skupaj 44,290 prošenj za vizo, torej ne	toliko, kolikor je
znašala prejšnja kvota. Ali s sedanjo manjšo kvoto 1(25,975) bodo pač čakali nekoliko več, pa vendarle ne predolgo.
Položaj kvote v drugih deželah je lahko razvideii iz sledečih številk:
Dežela	Kvota	Prošenj
za vizo
Belgija	1,304	10,000
Dansko	1,181	15,000
Francija	3,086	4,882
Anglija	65,721	141,260
Norveška	2,327	68.000
Švedska	3,314	15.000
Avstrija	1,413	30,000
Finska	569	12,000
Madžarska	869	30,000
Latvija	236	50,000
Litvinska	386	20,000
Jugoslavija	845	38.000
V mnogih	deželah morajo ce-
lo oni,, ki uživajo prednost v kvoti, čakati nekoliko let, predno pridejo na vrsto, in vsa kvota je le zanje na razpolago.
FLIS
LIST ZA LISTOM PADA. ..
VRTNARSKI NASVETI
NASEDEL NA PEČINE je canadski parnik Empress of Canada v ožinah Juan de Fuca v Pacifiku. Dva vlačilna parnika Salvage King in Salvage Queen sta prepeljala vseh dvesto potnikov na varno.
NEMŠKA VLADA je razpustila narodno militaristično organizacijo “Jeklenih čelad” in je zaplenila njeno blagajno. Nedavno je omenjena organizacija vprizorila nekake vojaške manevre v Porenju, kar je predstavljalo kršitev mirovne pogodbe. Organizacija je štela skoro milijon članov, med njimi tudi mnogo vplivnih oseb.
Iz mesteca Diamondville, Wyoming, je došlo poročilo, da je tam dne 3. oktobra zatisnil oči za vedno sobrat Anton Z. Arko. Da je bil eden pijonir-jev J. S. K. Jednote, se razvidi iz dejstva, da je bil njen član 28 let. Bil je razumen možak redkih besedi, pod nekako hladno skorjo pa se je skrivalo mehko in pošteno slovensko srce.
Pokojni Arko je bil splošno spoštovan in priljubljen v Diamondville in sosednih slovenskih naselbinah, mnogo sobratov po drugih krajih ga je poznalo pa s konvencij J. S. K. Jednote, katerim je prisosto-val. Skoro na vsaki konvenciji je prevzel posel vratarja, ter je istega opravljal tudi na XIII. konvenciji v Ely, Minn.
Bodi možu poštenjaku in agilnemu članu in pionirju J. S. K. Jednote ohranjen blag spomin !
Carnegie Tech višjo šolo.
A
Zadnja dva registracijska dneva v Clevelandu sta 18. in 19. oktobra. Kdor se ni registriral 3. ali 10. oktobra, in hoče voliti meseca novembra, naj ne pozabi se registrirati 18. ali 19. oktobra.
Listje, ki pada v tem času z dreves, porablja narava prav koristno, če se ji pusti njena pot. Pozimi tvori to listje primerno odejo, ki obvaruje pred prehudim mrazom marsikatero manjšo rastlinico, pa tudi plitvo ležeče drevesne korenine. Na pomlad tvori gnilo listje dobro gnojilo. Potrata je torej na vrtu pograbljeno listje sežgati, kar se marsikje godi. Lepo suho listje se more v jeseni porabiti za pokritje gred endivije, da ta okusna jesenska salata bela postane. Endivija pobeli v enem tednu ali prej, torej se naj jo z listjem pokriva v presledkih, kajti če je predolgo pokrita, morda začne gniti. Endivija, katero hočemo spraviti v klet za zimo, naj se ne pokriva.
V krajih, kjer ni prehude zime, zadostuje drevesno listje za pokritje rožnih grmov ali vrtnic. V clevelandskih javnih parkih vrtnice na ta način pokrijejo v pozni jeseni, in na vadno dobro prezimijo. V7 krajih, kjer so zime hujše, naj se vrtnice pokrije s suhim gno jem, in če še to ne zadostuje, naj se na debelo zasujejo z zemljo. Seveda se sme to zgoditi šele, ko so močne slane že opali le listje vrtnic.
V zemljo zakopano listje tvori tudi dober gnoj. Ako je na vrtu kakšen primeren kot, se lahko tam listje zmeče na kup in malo pokrije z zemljo. V par letih nam da ta kompost fino vrtno zemljo za različno porabo. Ako imamo količkaj vrta, je drevesno listje sežigati potrata.
V jeseni je priporočljivo vsa drevesa pobeliti z apnom, ne samo debla, ampak tudi debelejše veje, kar mogoče visoko. V starem kraju so takemu beležu dodali še nekolike krvi in petroleja, da mladih drevesc v hudi zimi niso oglodali zajci. Kjer se ni bati zajčje nadloge, zadostuje sam apneni belež. Starejša drevesa je dobro pred bdenjem malo ostrgati, da proč stoječa skorja odpade. Odrgnjena skorja naj se sežge, ker se v isti navadno nahaja zalega različnih mrče-sov. Beliti je treba tako, da pride apno v vsako razpoko.
Namen beljenja dreves v jeseni je dvojen. Prvič apno uniči mnogo zalege različnih mrče-sov, ki se skriva v razpokah drevesne skorje. Beljenje pa je koristno tudi proti drevesni bolezni, ki jo sadjarji imenujejo “pereči ogenj.” V gorkih zimskih dneh, recimo v februarju, ko so dnevi že precej dolgi, se včasi solncu izpostavljeno drevesno deblo razgreje tako, da se začne pod skorjo gibati drevesni sok. Sledi mrzla noč, otajani sok zmrzne in na drevesu nastane nekaka opeklina. Koža na dotičnem mestu umrje in odstopi in tako dobi drevo hudo rano. Posebno drevesa z mlado, tanko kožo so zelo podvržena tej bolezni.
Ako je koža dobro pobeljena z apnom, se skoro nikdar tako ne razgreje, da bi nastal “pereči ogenj.” Vsakemu je znano, da bela barva ne vpiva toliko solnčne toplote, kot temna. Poleg tega tvori apneni belež na deblu še nekako vrhnjo suknjo.
Lepo, zdravo sadno ali lepo-tično drevo je kras vsakega vrta, da o koristi niti ne govorimo. Drevesa ni mogoče vzgojiti v enem letu, zato se izplača nuditi mu nekoliko protek-(Dalje na 2. strani)
GLASOVI Z RODNE GRUDE
Poročano je že bilo, da je jugoslovanski kralj Aleksander s posebnim ukazom izpremeni) neokretno ime “kraljevina Srba. Hrvata in Slovenaca” v Jugoslavijo. Zdaj se poroča o drugem še bolj važnem koraku, ki ga namerava storiti kralj, namreč, da se po vsej državi vpelje latinica. Slovenci in Hrvati rabijo latinico že od začetka, medtem ko so se Srbi držali cirilice. Izenačenje abecede bo gotovo privedlo do hitrejšega zbližanja vseh treh jugoslovanskih plemen, ob enem pa bo postavilo Jugoslavijo v vrsto drugih civiliziranih narodov, ki se skoro izključno poslužujejo latinice v pisavi.
Dne 30. septembra je posebno odposlanstvo občinskega sveta ljubljanskega izročilo trnovskemu župniku v pokoju g. Ivanu Vrhovniku diplomo častnega meščanstva. Častitljivi starček je mnogo storil za narodno šolstvo in za mesto Ljubljano.
Napoleonov spomenik v Ljubljani. ki bo odkrit ob 120-letnici “Ilirije oživljene,” bo stal okoli 100,000 dinarjev, z vsemi potrebnimi regulacijami ulic vred. Stroške bodo nosili mestna zbornica, Glasbena Matica in Francoski institut.
Po statističnih podatkih Izseljeniškega komisarijata v Zagrebu se je iz Jugoslavije izselilo v prekomorske dežele leta 1928. 27,789 oseb—187 oseb manj kakor leta 1927. Največ izseljencev (7484) je šlo v Argentino, kjer je sedaj nad 100,-000 jugoslovanskih državljanov.
V Kanado, kjer je sedaj približno 35,000 jugoslovanskih emigrantov, se je lansko leto izselilo 5,925 oseb, v Zedinjene države Severne Amerike pa 4,796. Jugoslovanskih državljanov je v Zedinjenih državah nad 60,000.
V Uruguaj se je izselilo 1,892 Jugoslovanov, v Chile 375, v Brazilijo pa 500 oseb. V Avstralijo jih je šlo 436, v New Zealand 130, Južno Afriko 90, v Mehiko, Bolivijo in Peru približno 50. Iz Slovenije sta se izselili 3,102 osebi, največ v Kanado in Zedinjene države. V evropske države se je lani izselilo 12,538 oseb in sicer v Francijo 1,728, v Grčijo 1,470, v Ru-munijo 1,383, v Belgijo 1,380, v Turčijo 1,369, v Avstrijo 980, v Nemčijo 534, v Luksenburg 467, v Bolgarijo 366, na Madžarsko 358, v Italijo 219. Po statistiki Izseljeniškega komisarijata so jugoslovanski emigranti poslali lani v domovino 18,696,592 dolarjev. V povojni dobi se je izselilo naših ljudi okroglo 136,000, vrnilo pa se je, 71,000 oseb.
Ob priliki gradbe vodovoda v Mileševski ulici v Beogradu so delavci te dni naleteli na star vodovod, po katerem se je nekdaj, najbrž še pred priselitvijo Srbov na balkanski polotok, Beograd, nekdanji Singidunum, preskrboval s pitno vodo. Zanimivo je, da se trasa starega vodovoda v dolžini celih sto metrov popolnoma krije s traso, po kateri se polagajo nove vodovodne cevi. Stari vodovod ima obliko ozkega tunela, ki ima 60 centimetrov širine in poldrugi meter višine. Stranice vodovoda so obzidane s apnencem. Vodovod ima podkrožni svod iz lepe opeke.
VSAK PO SVOJE
Jutra postajajo tu ob Erie jezeru ugrizljivo hladna in prav tako ugrizljivi postajamo mi. Drezamo se, prerekamo, izzivamo in drug drugega hočemo prekositi v učenosti. Posledica bo moralni maček v jesi-hovi omaki in za nekaj mesecev ali let prikrajšano življenje.
s!«
Zakaj nas usoda ni postavila na kak lepi otok doli v Južnem morju, kjer sredi večne pomladi cvete le prijateljstvo, petje in smeh! Peli bi in vriskali in hrustali sladke banane, če bi banan slučajno primanjkalo, konštatirali bi samo: “Yes, we have no bananas today,” nakai bi si pomagali s sočnimi oranžami in sadjem krušnega dre vesa.
*
Neki kokošar v Nebraski je baje vzgojil kure brez perutnic če misli, da jim je s tem napravil kakšno uslugo, se moti. Jaz-si mnogokrat želim, da bi imel perutnice, posebno pa v jeseni, da bi mogel s pticami selilkami poleteti na gorki jug, odkoder bi prave in umetne fige kazal zimskim viharjem severa.
*
če je res, kar trdijo nekateri znanstveniki, da vse živali, s človekom vred. izhajajo iz skupnega primitivnega prednika, potem so se moji predniki v nekem daljnem kolenu zmotili.. Mesto, da bi bili šli.za pticami, kar bi bilo njihove potomce vzdignilo v neomejeno svobodo zračnih vjšav, plazili so se proti temnim brlogom jamskega človeka. Ali ne b! bilo lepo, če bi mogli v jeseni, ko dahnejo ledene sape preko poljan, poleteti s pticami selil-kami na jug, kjer bi nas čakale sočne jagode tropičnih krajev'
Na Kitajskem so vpeljali prohibicijo poljubovanje. Posledica bo nedvomno butlegarsko poljubovanje, ki se bo razpaslo tako, kot pri nas uživanje opojnih pijač.
In kitajski prohibicij ski agenti, ki bodo zalezovali po-ljubujoče se parčke, bodo imeli še veliko večje težkoče doprinesti na sodniji dokaz krivde, kot njih ameriški kolegi, posebno če si kitajske krasotic;* ne barvajo ustnic.
*
Na nekem praznem lotu, kjei je na prodaj par ducatov second-hand avtomobilov, sem videl te dni napis: “Živite same enkrat,!” “Yes,” sem dejal sam pri sebi, “in še to ne bo trajalo dolgo, če se bodo avtomobili na cestah množili kot zajci.”
#
V chicaški živalski park so nedavno postavili tudi navadno kravo, češ, da mestni otroci pač poznajo opice, žirafe, slone, bivole, medvede, tigre in krokodile, niso pa še nikoli iz obličja v obličje videli krave, ki jim daje mleko.
Morda bi bilo pametno v zoo-logični park postaviti tudi par pešcev, predno to preganjano kasto popolnoma uniči epidemija steklih avtomobilov.
*
Kakor vsak, si tudi jaz včasi zaželim, da bi bil bogat, da bi se-takole v pustih večerih zabaval s štetjem svetlih dolarjev. Pa sem oni teden moral poslati poštnim oblastim seznam vseh prejemalcev lista, razdeljen na države, province, pristanišča, itd. Štel sem te cenjene sobrate in sosestre dva
.(Dalje na 2. strani). ____
“Jyo'Va Doba99
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote.
IZHAJA VSAKO SREDO
Cene oglasov po dogovoru.
Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2.
OFFICIAL ORGAN
of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje iz 1. strani)
RAZPRAVE O INICIATIVNIH PREDLOGIH
Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50
Advertising rates on agreement
NOVA DOBA,
Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, O.
VOL. V.
NO. 42
POMEN OBLJUB
Obljube so različnih vrst. Imamo malopomembne priložnostne obljube in slovesne obljube, katere včasi naziva-mo tudi prisege. Vsaka resno mišljena in izgovorjena obljuba pa pomeni obveznost, katero drži ali izpolni vsak, ki je “mož-beseda,” če je le mogoče. Kršenja vzajemne obljube od ene prizadetih strank avtomatično odveže obveznost druge stranke. Istotako ni moralno in mnogokrat tudi legalno obvezna obljuba, katero je ena stranka dobila na podlagi napačnih reprezentacij.
Med poštenimi ljudmi velja možata beseda in resna obljuba toliko kot slovesna prisega. Kdor ne drži dane besede, kmalu izgubi med dostojnimi ljudmi ves ugled. V rem oziru smo Slovenci posebno strogi in “figa-mož” je med nami skoro najbolj prezirana osebnost.
Kolike vrednosti in veljave je prisega, storjena na podlagi napačnih reprezentacij ali pod pritiskom grožnje, o tem so mnenja različna. Nikakega dvoma pa ne more biti glede obveznosti prostovoljne obljube ali prisege, posebno dokler jo tudi druga prizadeta stranka drži, oziroma odgovarja temeljnim pogojem.
Slovenci, ki smo se priselili v to deželo, smo po večini postali ameriški državljani. Storili smo to popolnoma prostovoljno. Nihče nas ni prosil naj pridemo v to deželo, nihče nas ni silil, da postanemo njeni državljani. Tudi nismo postali državljani Zedinjenih držav na podlagi napačnih reprezentacij od strani te velike republike, kajti bivati smo morali tu, stalno najmanj pet let, predno smo za-mogli zaprositi za državljanstvo. Prosto nam je bilo vrniti se tja, odkoder smo prišli, vsak čas, in prosto nam je bilo ostati tukaj tudi kot nedržavljanom. Toda mi smo hoteli postati ameriški državljani, pa smo prostovoljno prisegli tej deželi zvestobo. Obljubili smo ljubiti in spoštovati našo novo domovino nad vse druge dežele na svetu, obljubili smo braniti jo v slučaju potrebe in obljubili smo po naših najboljših močeh delovati za njen blagor in ugled.
Ta velika republika pa nam je s podelitvijo državljanstva zajamčila vse pravice, katere imajo tu rojeni državljani, z eno edino izjemo. Ta izjema obstaja v tem, da predsednikom Zedinjenih držav ne more biti izvoljena oseba, ki ni tu rojena.
Od naturaliziranih ameriških državljanov se ne zahteva, da bi zatajili svoj materini jezik ali da bi prezirali deželo, v kateri so bili rojeni. V narodnostnem oziru imamo stokrat več pravic tu, kot jih imajo Slovenci, katere je kruta usoda podredila mejam Italije, dasi so tisti kraji bili njihova last že stoletja.
Pri vsem tem pa je logično, da Slovenci, ki smo prostovoljno postali državljani Zedinjenih držav, ljubimo to republiko nad vse druge države na svetu, in v prvi vrsti delamo za njen ugled in dobrobit. Kdor je postal državljan, pa dela drugače, je krivoprisežnik in figa-mož.
S tem, da ljubimo našo novo domovino, seveda ni rečeno, da se moramo brezpogojno strinjati z obstoječimi razmerami. Če smo res dobri državljani in nam je pri srcu dobrobit dežele, s katero je zvezana naša usoda in usoda naših potomcev, bomo se skušali udejstvovati povsod, kjer more naša pomoč prispevati k splošnemu blagru dežele. Med drugim je važno tudi, da se poslužujemo naše volilne pravice in o prilikah raznih volitev glasujemo za kandidate, ki so po naših nazorih najbolj vredni in kompetentni voditi usodo občin, mest, okrajev, držav in naše velike republike.
Kot člani J. S. K. Jednote bi se morali včasi spomniti tudi obljube, ki smo jo napravili napram tej organizaciji pri vstopu. Obljubili smo, da bomo pri vsaki priliki delali za njen napredek, dobrobit in ugled, da bomo vedno branili njeno dobro ime. Vprašajmo se, da-li smo to svojo prosto voljno obljubo držali, ali smo figamožje. Ali smo storili vse, kar nam je bilo v danih razmerah mogoče, za rast in širjenje organizacije in njenih bratskih idej? Ali nam je bilo osebno zadoščenje več kot dobrobit organizacije? Ali smo se izogibali vsega, oziroma skušali preprečiti vse, kar bi moglo škodovati ugledu in napredku organizacije?
Jugoslovanska'Kat. Jednota je dozdaj še vedno točno zadostila svojim obveznostim napram članstvu. Ne bodimo torej mi figamožje in izpolnjujmo njej dane obljube!
----------o----------
Prav je, da smo resni, kadar prilike to zahtevajo. Tudi nebo ne pooblači, kadar ne pripravlja za dež. Toda vse koristno rastlinstvo potrebuje za zdravo rant dež in solnce; in sicer mnogo več solnca kot dežja.
»Jt	*	*
' Najprej delo, potem zabava! To bi se moralo vpeljati tudi pri naših društvih, če hočemo, du se bodo člani mnogoštevilno udeleževali sej. Najprej opravimo naše dolžnosti, potem se pa zabavajmo!
večera pozno v noč, in naštel sem jih nekaj manj kot 13 tisoč. Ko sem poročilo izgotovil in odposlal, zapalil sem si cigaro in sem bil prvič v življenju na tihem vesel, da nisem tak kot tisti cestninarji, da mi torej ni treba in mi gotovo nikoli ne bo treba šteti dolarjev do take vrtoglave višine.
*
Nekoč sem videl naslikanega paganskega boga, ki je imel žabja usta, oslovska ušesa, kozjo brado, jelenje roge, zajčje oči, ptičji klun. svinjske šetine, opičje roke in konjska kopita, na vratu pa mu je cingljal kravji zvonec. Predstavljal je res vzor takozvane narobe-lepote.
*
Včasi se snidem z rojaki, ki me prej niso še osebno poznali, pa mi pripovedujejo, kakšnega so si me predstavljali. Eden je mislil, da sem velik, drugi si me je predstavljal bolj pritlikave rasti, tretji suhega, četrti debelega, peti je mislil, da sem kosmat kot harambaša, šesti je sodil, da sem plešast od pete dc vrha, sedmi, da sem nosat kot kakadu, osmi je menil, da sem škilast, deveti, da sem obdarjen s krivimi koleni in kurjimi očesi enajsti je mislil, da sem rdečelas kot Friderik Barbarosa, dvanajsti je domneval, da sen; črn kot Kalabrež, itd., itd.
Ne morem se sicer prištevat' med Adonise in takozvane šejke, toda hvaležen sem usodi, da sem tak, kakoršen sem. Če bi bila polovica domnev teh rojakov resnična, bil bi še bolj čuden, kot gori omenjeni pagan-ski bog.	A.	J. T.
 r—o------------
SLAVA EDISONU
(Nadaljevanje iz 1. strani)
njegov prijatelj, pred tremi leti umrli rastlinski “čarovnik" Luther Burbank v Californiji.
Edison	tudi boljši
električni	dinamo, kateri je
omogočil njegovi žarnici, da si je osvojila ves civilizirani svet-Kot znano, je Edison izumi! tudi prvi fonograf, izboljšal br-zojav, izumil prvi sistem električne železnice itd. Na njegovo ime je zapisanih na tisoče najrazličnejših patentov. Toda 82-letni mož še vedno dela in ustvarja nove čudeže.
Naj bi ga dobra usoda ohranila še mnogo let v čast ameriškemu narodu in v korist vsemu človeštvu!
Izum električne žarnice je eden največjih v zgodovini človeštva. Žari slavo izumitelju že pol stoletja in jo bo žarel še daleč v bodočnost.
Ameriški zvezni kongres je Edisonu začetkom tega leta podelil najvišje odlikovanje, katero more ta dežela dati svojemu sinu, namreč kongresno častno medaljo. Na eni strani te medalje so vrezane besede:	“On
je s svojim izumom razsvetli' pot napredka.”
VRTNARSKI NASVETI
Nadaljevanje s prve strani
cije za zimo.
Ko začne padati slana, je čas izkopati gomoljike dalij ali georgin,gladijol, tigrij in kan (cannas). Nekaj palcev nad gomoljikami naj se porežejo stebelca, nato pa naj se jih pusti nekaj ur na solncu, da se osušijo. Šele nato naj se gomoljike spravijo v zračno, suho in hladno klet.
--------o-------
NOVA KONFERENCA za zmanjšanje pomorskega oboroževanja je sklicana po vladah Zedinjenih držav in Anglije za tretji teden v januarju. Konferenco bi tvorili zastopniki Zedinjenih držav, Anglije, Fran cije, Italije in Japonske.
 o-------------
V EVELETHU, MINN., kandidirata v mestni zastop tudi dva Slovenca, namreč Geo. Brince in Jacob Ambrozich.
Pittsburgh, Pa.
Pri svoji zadnji seji meseca julija je glavni odbor iniciati-ral štiri predloge, ki se tičejo nekaterih važnejših točk v pravilih in katere naj bi članstvo amendiralo v smislu priporočil glavnih odbornikov. Predno se člani odločijo, kako bodo glasovali, bi prosil, da to stvar natančno premislijo in da pri tem vpoštevajo tudi to, da glavni odbor ni dal teh vprašanj na glasovanje zato, da okoristi sebe, ampak v prepričanju, da bo to koristilo celokupnemu članstvu. Glavni odborniki niso samo služabniki članstva, ampak tvorijo obenem nekak direkto-rij jednote, katerega dolžnost je, da priporoča članstvu vse take spremembe, ki bi po njegovem mnenju bile v splošno korist organizacije.
Glavni odbor pozna razpoloženje članstva in ve, da nič kaj rado ne dela sprememb med konvencijami, toda včasih se nepričakovano pojavijo problemi, katerih ne moremo odložiti do prihodnje konvencije in katere zamore članstvo najbolj pravično rešiti. Za to pa imamo v naših praviljh pravo direktne zakonodaje. Ce se torej kaka točka v pravilih, ki so bila sprejeta na zadnji konvenciji, po mnenju glavnega odbora, ali po mnenju kakega posameznega društva, ni izkazala dobrim in koristnim, imamo pravico isto potom splošnega glasovanja popraviti.
Popravljati take točke potom splošnega glasovanja se mi zdi pa tudi umestno in priporočljivo, kajti na ta način popravljati in zboljša vati pravila nas stane veliko manj denarja kot na konvencijah. Splošno glasovanje o spremembah, ki jih predlaga glavni odbor, bo stalo kakih dve sto dolarjev, na konvenciji bi nas te razprave znale stati nad tisoč dolarjev. Poleg tega pa ima splošno glasovanje še to prednost, da se razprav in glasovanja lahko vdeleži vsak posamezni član, na konvencijah pa imajo to priložnost in pravico samo delegatje. Naj se torej nihče ne jezi, da je odbor dal te stvari na glasovanje, kajti s tem bomo brezdvomno prihranili jednoti mnogo časa in denarja, 'člani bodo pa imeli priliko izraziti svoje mnenje.
Razlogi, ki so napotili glavne odbornike, da so i n i c i a t irali omenjene predloge, so bili že navedeni v glasilu, nekoliko želim pa še sam spregovoriti o njih.
Kar se tiče spremembe prve točke v osmem členu, je stvar jako važna za vse člane. Tisti, ki trdijo, da bi se po predlaganem načrtu godila krivica malim društvom, so v zmoti. Po mnenju glavnega odbora delegatje ne zastopajo društev, ampak člane. Ako bi društva pošiljala delegate, potem bi imela pravo do take reprezentacij e tudi tista društva, ki štejejo manj kot 25 članov. Takih društev je pri jednoti več. Tudi poslanci ali kongresniki v kongres so izvoljeni na podlagi gotovega števila prebivalstva, dasiravno ima vsaka država po dva senatorja, toda senat tvori nekako gospodsko zbornico, kjer se redko kedaj iniciatirajo zakonske predloge. Na razpolago je veliko argumentov pro in con. Fakt je, da je članstvo upravičeno do pravične reprezentaci-je, reprezentacij a pa ni pravična, če pošlje deset društev, ki štejejo skupno 300 članov deset delegatov, društvo, ki šteje 400 ali 500 članov, pa sme poslati samo dva delegata. Ce se bo po novem načrtu godila kaka krivica društvam, se bo godila velikim društvam, ne malim. Mala društva se bodo lahko združila skupaj v svrho volitve delegata, in na ta način bo za njih reprezentacij a pravi čna, članom večjih društev pa bodo njih pravice še vedno prikrajšane, kajti poslati ne bodo mo-
gli več, kot i)o dva delegata. Člani, spadajoči k večjim društvam, ravno tako plačujejo v stroškovni sklad, iz katerega se krijejo stroški konvencije, kot člani malih društev, vendar pa' bodo imeli člani malih društev takozvano sto-procentno reprezentacij o na konvencijah, večja društva v nekaterih slučajih pa komaj trideset-procentno. Bodimo torej nekoliko bolj razsodni in razumni in ne odrekajmo logičnih zahtev članstva. Saj velika društva nikdar ne očitajo malim društvom, koliko so ta prejela podpore iz glavne blagajne, in vendar je nepobit-na resnica, da bi marsikako malo društvo moralo plačati veliko več izredne naklade, če bi ne bilo za prispevke večjih in močnejših društev.
O vprašanju reprezentacij e se je razpravljalo že pri zadnji konvenciji, in tudi pri prejšnih, toda, kot se je izkazalo pozneje, veliko število članstva ni bilo z rešitvijo zadovoljno. Radi tega ni več kot umestno, da to vprašanje članstvo samo reši, in potem ne bo mogel nihče reči, da se stvar ni rešila po volji večine.
Glede predlagane spremembe v točki 4, desetega člena, ne bom veliko argumentiral, ker bi mogoče kdo mislil, da bogve kako rad potujem po naselbinah na jednotine stroške. Reči želim samo to, da dokler je bilo glavnemu odboru dovoljeno pošiljati svoje člane na govorniške ture, je bilo veliko več zanimanja in aktivnosti pri društvih. Kolikor dobička je bilo pri tem, ga je spravila jednota, oziroma društvo, prizadeti glavni odbornik je imel pa zgubo. Ako želite torej, da ostanemo pri tem, kar je sklenila zadnja konvencija, potem bi prosil, da v bodoče ne vabite glavnih odbornikov, na obletnice, kajti odborniki nimamo denarja v take svrhe, da bi ga pa od društev sprejemali, je pa tudi težko, ker smo takozvani “glavni odborniki?’ Če članstvo misli, da naša jednota ne potrebuje več nobene reklame, če misli, da je dosegla že svoj višek v članstvu in denarju in da ji je trajen obstoj absolutno zajamčen, potem bo volilo proti temu predlogu, če pa misli članstvo kot misli glavni odbor, potem bo pa glasovalo za predlog. V enem in drugem slučaju je odgovornost na strani članstva.
Sprememba, ki jo predlaga glavni odbor v prvi točki, XV. člena, tudi ne potrebuje nobenih posebnih zagovorov. Razlogi glavnega odbora so dovolj jasni. Obresti od jednotinih vlog tvorijo glavni vir njenih dohodkov, za to pa moramo gledati, da je naš denar na kolikor mogoče visoke obresti naložen. Paziti pa moramo pri tem, da je tudi glavnica varno naložena. Pisec teh vrstic je imel osem let bančne izkušnje in zadnjih sedem let je že član našega finančnega odseka. Vsak cent, ki smo ga med tem časom investirali, je bil investiran v dobre in sigurne bonde, in to bo naša skrb tudi v naprej.
Pri investiranju odbor vpo-števa prvič, število prebivalstva, drugič, kakovost industrije, tretjič, davčno moč, četrtič, davčno obveznost in petič, mero obresti. V nobenem slučaju se še ni investiralo denarja, kjer je prebivalstvo kraja štelo manj kot deset tisoč ljudi in tega se bo finančni odsek držal tudi za naprej. Odbor je prepričan, da če bi bila država Minnesota ta zakon amendirala • še pred konvencijo, bi bila tudi konvencija to točko v pravilih popravila, radi tega pričakujemo, da bo članstvo uvidelo potrebo spremembe te točke in da bo gornji predlog glavnega odbora osvojilo.
Glede provizije organizatorjem, ki .je določena v točki 1. člena, XVIII, in katero želi glavni odbor potom splošnega glasovanja spremeniti v toliko, da bodo organizatorji deležni provizije tudi za take člane, ki so
Jugoslovanska
Ustanovljena 1. 1898
Kat. Jednc
Inkorporiran* ;
GLAVNI URAD V ELY, MINN.
Glavni odborniki:
Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 5400 Butler St., Pittsburgh, {!' Podpredsednik: PAUL BARTEL, 901 Adams St., Waukegan, Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 410 East Camp St., Ely, M«"'
Vrhovni zdravnik:
DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St. N. S. Pittsburgh, Pa.;
Nadzorni odbor:
Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Clevel»»L
-------------------- ...	2th	Ave.	E.,	Duluth,	^
h C 'ch
1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th ___________________ __	„
2. nadzornik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O-
3. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburg^
4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1900 W. 22nd Place, CB*
sgt
(lc,
Porotni odbor:
Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mi«*1
1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn.
2. porotnik:	ANTON	OKOLISH,	1078	Liberty	Ave..	Barbe^
Jednotino uradno glasilo:
NOVA DOBA, 0117 St. Clair Ave., Cleveland, 0' 1 Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC.
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarji* ^
naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se Posl L sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov ! spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.	j,
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov^ membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 0117 St-Cleveland, Ohio.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Juij sfi ^ za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije) n tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih drU» obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi * članicami.
stari nad 25 let, se strinjam z argumenti, ki jih je navedel zadnji teden sobrat Okolish. Dodam naj samo še to, da vsak član plačuje po starosti. Ako je pričakovana starost 25-let-nega člana višja, plačuje pa toliko manjši asesment. Po mojem mnenju je 35 let star član ravno tako dober risk, kot 24-letni, glavna stvar je, da je ob času pristopa zdrav. Za to pa 35 let star član plačuje višji asesment, ker je njegova pričakovana starost nižja od 24 let starega člana. Provizija naj bi se torej plačevala za vsakega člana, ki je sposoben pristopiti k naši Jednoti, kajti za vsakega je odmerjena lestvica in poV' prečno plačujemo vsi enako.
Tu sem torej navedel nekaj svojih lastnih razlogov zakaj naj bi članstvo spremenilo gornje točke, člane in članice pa ponovno prosim, naj ne odbijajo priporočilo gl. odbornikov brez resnega pomisleka, kajti vsaka stvar je bila na seji temeljito pretresena in odbor je prepričan, da bi bile gornje spremembe v korist in boljši napredek Jugoslovanske Katoliške Jednote.
Anton Zbašnik, predsednik JSKJ.
Chicago, 111.
Kot večletna članica J. S. K. Jednote, si tudi jaz vzamem dovoljenje, da v par vrsticah izrazim svoje mnenje o iniciativnih predlogih, ki jih je predložil glavni odbor. Prepričana sem, da je imel glavni odbor najboljše namene, ko je predložil članstvu omenjene iniciative. Ni pa še s tem rečeno, da se bodo društva z njimi strinjala.
Naše društvo Zvezda, št. 170 JSKJ želi, da istane točka 1. v členu VIII. po starem do prihodnje konvencije. Razlog je ta, da vsako društvo, veliko ali malo, je ponosno o priliki volitev delegatov, če lahko pošlje svojega zastopnika na konvencijo. Ako bo pa ta točka iz-premenjena, bo to pomenilo, da imajo samo velika društva sposobne člane, oziroma delegate za konvencijo. Mala društva bi bila takorekoč dobra samo za plačevanje konvenčnih stroškov. Velika društva bi plačala njim pripadajoči del konvenčnih stroškov in bi bila zato na konvenciji primerno zastopana. Mala društva bi tudi plačala stroške konvencije sorazmerno svojemu članstvu, na konvenciji bi pa sploh ne bila zastopana. Kar se tiče združitve malih društev, je težavna reč. Prvič so društva v mnogih slučajih oddaljena drugo od druzega, se med seboj ne poznajo in posledica bi
or «r,
'ei
Sl
bila, da bi si vsak0 1 ^ Tj stilo pravico, da P°s^. V ka izmed svojih Čla^j N pa, kjer bo združenj Lj več društev, bodo P a^ važnih točkah i'azn?jj, c0y imela razna prip°'ot j % -vodila za skupne^1 j ^vj. Tak revež potem 11,, e of kako naj giasuje.	%
vsem društvom, k8 ,:t V in da dela za doto'* j tl) Da bi bila konvoj \ Šim številom	%
končana in da bi ( %, manjši, je verjeti'0, j %, ho pa bi bila m01, c[1«f prememba, da 110 ^»^ir ne pošlje več kot	is
ta, "ker dva društva imata na'8 j,* poročila in navodi^ ,Fl^ pove, pove navad>l0.J Vsaj pomen je 'st1, 1%, de.	_ pPr t»i
Kar se pa tiče Cq( točk iniciativnih naše društvo	I'I'q
Apeliramo na vse,ejii*1, T; nice, da pazno P1 ativne predloge. ;t\ c tako, da	bo	v
stva	in	za	nap'el	j%i},
Jednote.	.Ji, \
K sklepu P°zd ‘JJl t člane naše dobi-e l6o<>e JSKJ-
K t	ih!
tajnica	II	°1
Društvo sv. C'1’j*l) 'J1
st. i jskj ic "teAs;
seji meseca .,,^1%^ pretres iniciatSft|Ne stavljene od £ . Jof Iniciativni Pre^ °^j?ve ^ člena VIII., je Pj1 na mestu in se ^ P by f strinja z njim-	0),
izpremenjen,	$ i'1-. <
glavnem odborj^f, ^ nosti, ker bo	j s0tr
komerno zast°P‘‘^i/l fJ^ zborovanjih. ip ' J to se bo več dosefcr naših pravil, P0 jji.Pl, . stroški bodo	^
Z izprememb0' .^f k ^
pošiljanja govaJ,,,/!% društvenih	K	1,1 tj,
društvo ne ne bomo naval8 druga društva 1 smislu. Izpred (l('l ^ glede vlaganj^ fl jj, društvo prip°' '|L premembo clCj/| 5 predlagano P° *
Naše druStvo/, JV plača provizij0 /JJJl na, katerekoli ' članu ali °r^‘,uJtv.Wrj t| pridobi za v lajo tudi	‘iti
Kot je bilo ^ LAS no, so ti inici*1 A
Pat
1 J’c de
ali
llis
tl;
th
>i<
Ni,
New Era Supplement
Edited by Louis M. Kolar.
0
¥
All
h’ent
Mi
Current Thought.
lodges have ambitions
SUBMIT ARTICLES
+—
The New Era encourages all of
»11.
pe°Ple are slaves to ambitions. Some belong to the De	become overheated with internal feeling.
- »^an ° ^0ssess an innermost desire to accomplish some f h*0« feat that perhaps requires years of patient and icrf »thasa GC*. e^orts- F01‘ instance, the young musical prodigy iaftjc a.s £°al to become a thorough musician, may develop y°u^ ar desire to become a virtuoso in violin playing. In devel G sPend hour after hour daily practicing in order Dr k ^ec^nique and feeling for tone. At an age where «f»nlv	other boys of his age are passing their time
Oth' 16 devote his efforts to music. love//8 belong t° avera6e “ambitious” type that are jfjkeariea^°Us *n their desire; rather, they maintain a sure •»i®*'as [^	Majority of us “mortals” belong to the latter
iiit<¥®iiiza^ev’(^ence(l by the members that make up our fraternal r bj°nS" ^‘V merely casually observing the activities held (W i(leala?eh ’°dges of our organizations one can get a ictica] What is meant by being ambitious in a small but igo^V.has v'V.a‘V co'°perative ambition, so to speak. Each mem-he .1^lons °f being duly proud of the progress made by ® iai>e s	They	aspire to superior forms of attainment,
' Peif j.a ls^*ed in accomplishing something that is beneficial °w-members as a group.
0 • achievements are shared equally
|^e,Prt)e|1^ri^e and glory that go hand in hand in the accom-# .f6(1 e 01 some particular project is noteworthy in that it is 1Ual*y by all members. There is a certain amount of )	Prevalent among the members that would otherwise
,zna 1 c°ve5 ^a(* just one person attained the end in view. After honor is worthless unless we have someone with Jeviup ,Can share the success of our endeavor. The joy in of.. goal does not rest entirely in the actual perform-!, bribers-at particular feat; rather, the joy is shared among ojn the wholehearted preliminary work necessary. The ^ r thej,. meetinSs that accompany the working of a plan all ! iilW tv, ^°*nts of interest for members. After we have ele	pinnacle	of our achievement, what greater joy is
1 1)1 (fhy Q an that of sharing it with our fellow-members. That ;!)<>• |[iti0 1 Eternal oi’ganization is built upon such concrete °r^	’ Namely, that of brotherly spirit and co-operation.
of tlrie members to further promote friendship and t e^M itj a l.°n to really be of benefit to the lodge as a whole is °Ul8: to perpetuate the life of the S. S. C. U. organ
’SlNG ---------------------«-------------
Supplement j its members to submit articles for publication. News of interest to your lodge or other lodges of the S. S. C. U. may be submitted, although we do not restrict you to only such items. Your football team, or your basketball team in high school may have Slovenian youths on the squad who are noted for their brilliant performance. Write to the New Era about them, as other readers of this paper undoubtedly are interested in such news. Your lodge may be featuring a special program at the next meeting that would be of special benefit to other lodges. By all means do not be backward about expressing your ideas. We assure you that all articles will receive our careful attention. Moreover, the inability to write in newspaper fashion should not keep you from sending in articles, as all contributions to this page are carefully scrutinized for any possible errors. These are all corrected before they appear in print.	Editor.
VKIEFS
LIVE AND LEARN
Joseph II. Gosnell of the Minnesota Fire Prevention Association of Minneapolis addressed the Eveleth Chamber of Commerce last week. He pointed out the importance of the role which fire prevention is playing in the reduction of the heavy losses each year in property and human lives.
Nine false alarms of fire in three days were sent into the Chisholm fire department. In each case some youngsters had deliberately sounded the alarm, sending the department on some wild-goose chase.
Jack “Moley” Malevich, former Eveleth athletic star, captain and fullback of the Catholic University at Washington,
D. C., intercepted a pass to run 50 yards for a touchdown in a game recently played against Boston College. He is making a name for himself on the gridiron, as number of Boston sport writers had nothing but praise for Malevich.
Joliet High School has an athletic association composed of Gale Maxwell, president; Richard Barr, vice president; Bernice Wells, secretary, and Allen Sahler. The association is very active, creating an unusual amount of interest among the students in athletics.
--------o-----—
TURN THE PAGE
--------i
Before you finish perusing this article, be sure to glance at the second page of this edition of the New Era Supplement. Something entirely new is featured in connection with the lodges’ activities. Not even a hint is going to be given here concerning the contents of the irce'xt page, as we feeel that you should read it for yourself. Continued on next page.
 o------------
OBSTACLES IN THE DARK
Another practical reminder that the air age is here are the precautions now being taken to render lofty obstacles to flight visible in the dark. Radio towers are being illuminated solely to keep airplanes from running into them at night. Only a beginning has been made so far. Soon such lighting will be a familiar thing everywhere. Obstacles -will be as clearly marked for aviators along the airways as for motorists on the roads below. Incidentally, this will make night flying more interesting. The illminated ob stacles will serve as landmarks and nocturnal points of interest.
Mark the Pedestrian
The motoring comparison naturally suggests one little detail that has been overlooked so far on the highways. Maybe after the public gets used to the idea of lighting up everything that an airplane can collide with in the dark, something will be done about making pedestrians visible on the highways at night.
------,o--------
When Mrs. Stoutleigh finally managed to step upon the scales to weigh herself two boys curiously looked on. The scales which were out of order registered only 85 pounds.
“Great balls of greased lightning,” exclaimed Bub, “she’s hollow!”
SPORTING BITS
THOMAS A. EDISON
lil»’
“When a man stops learning, he stops living.” Did you ever stop to think how much truth is contained in this maxim? Every moment of one’s life presents new truths, new ideas, and, when one disregards these new truths, he is cheating himself of the opportunities which broaden his mind. New stimuli for thought are continually uncovered to the one who takes the time and trouble to acquaint himself of new ideas that continually spring up.
MAKES ONE THINK Science, for instance, presents a perplexing problem which must be solved. A study of a foreign language institutes a knowledge of the ways and custom^ of a nation other than one’s own. Literature and composition, on ithev other hand, teach one to develop the best means of communication through speech and writing. With this new thought-provoking material a student is “burdened” with the task of thinking and, thereby! is put through a rigid training of the mind which broadens his outlook on life.
IS NATURAL
nfi°ut the summer just ice jicow°ns °f people have ft fjj rselve antly immersing sti*i:yW *n water. Most of /se	va	are now able to
^sf^the I ^ave keen willing ’ ’n.t'C'V,<!olCianeers °t surf, un-01 j A iNua ,•Und Peril °f death )r® FSu,	ms- They have
t? ^eai't. and we be-)0Z C« to y have been re-Jre I °(W°Ur ar>cestral home
.fO •
A€ t C ns of years ago,
‘	arth	was in the
I. ^ses°rrnat^on> two prin-fhvri °ated around;
. * vt *W*en oxygen, It tu Coinbined make t^lS Whe" the earth Mer form most of it
■pdlo^l? ^itJ!ft,er- The first
no ^ #i ^	*s supposed
e dVf? bla je»yfish. Some VI>WS ^ere left on
V <10 lajitu1e^tides’ stayed
•a	W became less
aft g0t to moving > ItiN ? r a lot^. long l° climb "rrty’“d feKi	fl™s is un-
•s8wimmi"8 is »V«'”’/IV'“"»toi ,?f° eV‘de”Ce C»eh the>'
|lh'^'‘^yacPam:

je 4sl y who bl'ine«
|and idle
nli stt«»e K°ne away as
AtPe°-
11 „	inSs	“in	con-
V i^‘r '?il1	better left ržeP0!’rC c0nf.,SUl’e to tell
> Is*5'11- T»r’,’ 'vhat
6,f	^-bearing
lje o* ft Qfne a' G°ssip and an^ go.
FLYING IS UNNATURAL
People look at airplanes with instinctive wonder, marveling that such things can be, but contemplate pretty girls in bathing suits with enjoyment and pleased acceptance. That is why men say it is “going agin nature” to fly, but take to water like fish. Our great-great-grandpa, the jellyfish, had a lot of children. Some stayed in the water, it seems, and became everything from starfishes to whales. Some stayed on land and became everything from mice to elephants. And of those on land some eventually went into the air and became birds. But that was long ago, and our cousinship with the birds is remote ; probably we are something like their 270millionth cousins.
That is why we think, in spite Of all the sanguine prophets say, that flying is not going to be as common as swimming. Flying will continue to increase and to be more widely accepted as a means of travel, but for man it will always be an effort of the will, which is not true of swimming.
 (0------------
FORDS IN LEAD
With substantially one in every three cars registered this year being a Ford, the automobile market has been undergoing an upheaval, as Ford registrations last year averaged only one in twelve. The first seven months of the fiscal year show that 40 per cent of the aggregate of all makes are Fords. July was the biggest month in Ford sales, judging by total of 151,542 registrations recorded throughout the United States. Michigan leads all states in registrations, having G6,000. Ohio, with about 55,000, is second and Texas, with 52,000, is third. California, Pennsylvania and Illinois are not far behind.
Monday, Oct. 21, will mark the 50th year since the invention of the incandescent lamp by the famous inventor, Thomas A. Edison. To commemorate the anniversary, Mr. Edison will reproduce his original experiment that brought the electric lamp to the world. At Dearborn, Mich., the historical village that Henry Ford is creating on a 120-acre site to reproduce the “community of yesterday,” preparations have been made to honor Edison. The small railway station, brought to Dearborn, and where legend has it Edison once was thrown off a train near Port Huron, will be specially decorated. The U. S. government has also acknowledged honor to the inventor by issuing special 2-cent postage stamps with the electric lamp engraved upon it. No doubt, progress has been contingent more or less upon the invention of the incandescent lamp.
 o------------
ORGANIZE TEAMS FOR GIRLS
Girls’ bowling and basketball teams should be organized in the lodges of the S. S. C. U. Comparatively little has been heard from the girls in conncction with bowling and basketball. In this modern age, where women are the equal of men, it should be no great task for the girls to arrange teams that would represent their respective lodges.
In time past, it has been the custom for the girls to come out and cheer for the boys’ teams; that was considered their duty, and the girls nobly bowed to the prevailing practice. Now girls are considered just as important as men, and as such they want to be represented on an equal basis. If the boys are going to have a bowling and basketball team, why couldn’t the girls be represented as well? No doubt this is the cry of all the fair sex.
Hence, girls, express your opinions about such an arrangement: at your next meeting, and through this paper. Boost your lodges through your activities. Sports is one of the best means of advertising. By all means, take advantage of it.
 ,0--------------------
STAR
BOWLERS
TEAM
ON
COMRADES LOSE
JOLIET j. S. K.J.’S WIN
IN DEBT
We owe ourselves the most. We may become learned in a profession, profit from experience, and think that we owe something to that particular field of endeavor. Yet who can ever hope to pay off the obligations we owj to ourselves for the mistakes we have made; errors in passing judgment, failure to take advantage of the opportunities form but part of the grievances of life. We should not be discouraged, however, as such mistakes should | be an incentive to change our manner of life and improving ourselves, thereby swelling our assets of life.
Big mistakes are Often made by big people. Only they have a tendency to forget the errors and let bygones be bygones. The trouble with most of us is that we brood over some minor grievance that eventually leads to a major ailment. Each'of us is composed of complicated pieces of machinery. Each of us is a distinct separate being. No two are exactly alike, as our personalities so carefully distinguish one being from another. Each and every one of us is therefore dependent upon ourselves alone. To do as we please.
Skoff Turns in Score of 604 for Losers
Waukegan Comrades suffered an unfortunate defeat at the hands of the Libertyville five, the total score being 2807 to 2590. Unquestionably, fate was against the boys, as a number of splits, caiusqd their downfall. One bright spot illuminated the match; that of Andy Skoff, who made the following scores: 198, 180 and 226. That is some score in any “man’s country,” especially when one considers the fact that when spectators are present a player feels somewhat uneasy.
If the boys had bowled the first two games as well as they had in the last the result would have been different. The score in the final game was 937 for the Comrades. A. Korenin made 204 in the final stanza, L. Petrovič 184, F. Repp 17.‘), J. Zorc 150 and A. Skoff 226. This gives the reader a rough idea of how good the Waukegan Comrades’ bowling team really is. The defeat of this venture is no indication of the brand of the team.
Next Sunday night the Comrades will meet the Libertyville five in a return match at the Waukegan Recreation floor. John Petrovič, Comrades.
 o ------------
Customer: I’d like to buy a lawn-mower.
Clerk: Sorry, but we don’t handle lawn-mowers.
Customer: Well, this is a fine drug store,!
-------o—------
COLONEL LINDBERGH and his wife evidently must have got tired of just flying around for pleasure. Recently they have discovered four ancient Maya cities hitherto uncharted in inland Quintana Roo. Mexico. These cities are thought to have flourished a thousand years ago, but due to unfavorable conditions arising from lack of knowledge of the right kind of living casued these ancient cities to die a natural death. It is a known fact that history invariably repeats itself. Like the grand old Roman empire that faded into insignificance, the cities of today may follow the same trend of downfall, if we permit ourselves to just drift with the tide
Average 203 for Three Games
SS. Peter and Paul lodge of Joliet, 111., can rightfully boast of an all-star aggregation of pin-splitters. Johnny Horwath, member of the team, knocked the pins for an average of 203 pins in a game played with the N. E. A. C.’s in the City League. His scores were 205, 222 and 180. Undoubtedly Johnny is quite a wood-picker. Nicholas Kobe, Michael Gregorash and Henry Pluth are the latest additions to the bowling team. All are reputed to be stars in a class by themselves.
Indoor Baseball
A number of Slovenes are represented on indoor baseball teams of Joliet. In about a month a city league will be organized and games will be played inside our gyms. At present the boys are still following the game on outside diamonds. The strong teams now organized are as follows: The Speed Boys A. C., Wayside A. C., N. E. A. C., Star Cleaners, Maloney & Nennessy, Liberty Nationals and Werden Bucks. No doubt a team sponsored by the SS. Peter and Paul Lodge will also place a star aggregation in the city league.
The next regular meeting of SS. Peter and Paul Lodge will be held Sunday. Oct. 20, at 1 o’clock, in the school hall. All members are urgently requested to be present. By having the lull quota of members present at this meeting, we can decide on some matter that will be of benefit to the J. S. K. J. and American Slovenes as a whole.
Jack Zivetz, Secretary, No. 66.
--------O--------
Take Three Games
Joliet J. S. K. J.'s bowling team came out victorious in a match played with the Speed Boys A. C. last Thursday, Oct. 10. The final score was 2322 to 2138 in favor of the members of the SS. Peter and Paul Lodge. For the benefit of those who haven’t been following the bowling write-ups in this paper, 1 want to remind the readers that the SS. Peter and Paul Lodge has entered the West Side Bowling League of Joliet. The team goes under the name of Joliet J. S. K. J.’s. The league’s standing to date is as follows:
W. L.
Ilinz'•Bakery ............ 6	0
J. S. K. J.’s............. 5	1
Joliet Rivals ............ 1	5
Speed Boys A. C  0 (i
As the above figures indicate. our boys are very close to the top. As they are undoubtedly improving with each game played, our team will lead the league. There is every indication for such an occurrence, as record scores will soon be turned in by our warriors. The team consists of an all-star aggregation of Slovenian bowlers.
Folks, bowling as a sport in winter has many advantages. It has a tendency to keep the boys together, since they meet every Thursday night to show their wares in the art of pin-splitting. Members of the different clubs gather to cheer for their teams; thus giving everyone a splendid chance to get acquainted. Last but not least, it offers an unusual opportunity to place our own Slovenian talent before the eyes of the public. There is no question but that the Slovenes of today are putting their best foot forward in any and all undertakings. Not so long ago the Slovenes were contended to be mere spectators, while today il is quite the reverse. No spectacle is complete without some Slovenian name linked with the game. John L. Zivetz Jr., Secretary, No. 66
 0---------------
Join the S. S. C. U. lodges.
 o--------------
Gilbert High Football Team
A number of Slovenian boys are on the varsity squad of the Gilbert High football team. Malkovich, Vucinavich, Marine, Kern, Bombich, Zgonc and Kuhar constitute the bulk of the team. Ely High squad suffered a defeat at the hands of these warriors by a score of 20 to 13. Other stars of the Ovange and Black squad are Pacialti, Gentile, Noble, Rusisteen and Mac-Innis. Johanna Spanko.
MISS JOSEPHINE STRNAD of Cleveland, O., returned from a trip to Europe, visiting the beauty spots of Slovenia. Last June she received the title of “Miss Ljubljana” during a popularity contest held in Euclid Village, O. While in Europe a similar title was awarded her, as she came first again in another popularity contest held under the auspices of a group of merchants in Ljubljana.
-------o-------
GAY DUTCH
There is nothing new in the bright-colored or sun-tan stockings now so popular. Intimate history tells us that a few hundred years ago when New York was a colony of Holland, Dutch women wore yellow, green, blue, scarlet, brown or white stockings. Much that passes for new is revival. Much that passes for progress is merely change.
GEORGE WASHINGTONS TO HOLD BARN DANC
GENUINE FARMERS AND “FARMERETS” TO BE PRESENT AT THE DANCE
George Washington Lodge No. 180 of Cleveland, O., will hold a barn dance on Saturday night, Oct. 19, in the Slovenian National Home on St. Clair Ave. All the necessary preparations have been made to make this a gala affair, as the committee in charge has worked hard to make this dance a huge success. All the members will be dressed in attire that will make even the pessimistic farmer envious. Overalls, straw hats with large rims, blue shirts, and the like, will be prominent at the barn dance.
Implements that only a farmer knows how to use will also be displayed. Plows, hoes, rakes and shovels comprise just a few of the tools that will be seen Saturday night. Who knows, but that somebody may even bring a tractor along. Then we can all take a ride on it and make “lots of whoopee.” And how!
The hall will be decorated so as to depict an actual barn. The kind that you usually see on a farm. Only this “barn” will have a nice, glossy floor, where everyone can glide as smoothly as though they were on ice. Imagine dancing on a floor having the atmosphere of a farm. Why, it will be so realistic that it will remind you of the great open spaces where cows, sheep, chickens, ducks and goats are prone to go for a nice, long walk. You will think that you are actually breathing the fresh country air.
Come one! Come all! Everyone is invited to attend the George Washingtons’ barn dance. A good time is assured. Music will be furnished by the well-known Johnny Gribbons and his Melody Boys, known to all radio fans. Refreshments will be served to the ones who seek a rest between the dances. As an added inducement, pumpkins will be on hand; probably they will be hanging from the ceiling. Anyone that is very hungry can help himself.
------------o------------
GET ACQUAINTED
SPIRIT OF WORK
If you are not yet acquainted with the lodge or any of the members, permit me to offer you a suggestion. This is from one who knows. On Oct. 19 the George-Washington Lodge No. 180 S. S. C. U. is to hold a barn dance in the Slovenian National Home. Come and see for yourself what the activities of the George Washington Lodge are like. Get acquainted with the members. Undoubtedly this is what you will say to yourself: “I wonder why 1 haven’t joined the George Washington Lodge, as they have a congenial crowd that is so pleasant and ready to serve one and all.” After you witness the barn dance you will want to be a member of the George Washington Lodge more than ever before. You will also see that they are active in more respects than one, as is evidenced by the interest taken in sports.
This is the dance of the season, and no doubt you will enjoy it. The committee, consisting of Angela Levstek, August Kikel and Joseph Jaklich, have worked incessantly in order to work out the plans outlined by the members. They want to please all those that are going to attend the dance. Hence, you will regret it very much il you fail to be present at this dance. Don’t cheat yourself out of a good time. The barn dance awaits you with open arms. Charles F. Kikel, Vice President
HOW OUR LODGE STARTED
Everything must have a beginning. Science claims that even good old mother earth had a beginning. Countless number of objects could be listed with very interesting origin. But the most important beginning, and perhaps somewhat more entertaining to the members of the S. S. C. U., is that of the George Washington Lodge. No doubt, some of the members are acquainted with the progress made by the George Washington Lodge. To them this article should be doubly interesting.
Some people get an idea, while others carry the idea out. Well, just such a thing happened when the George Washington Lodge was started. The older folks belonging to the S. S. C. U. conceived the idea of an English-speaking lodge, where the young Slovenes could express themselves much more readily than if they belonged to the lodges where only the Slovenian tongue was spoken. Naturally, this would induce more young people to join our lodges, as the majority of the younger generation were a bit backward about joining lodges because of their inability to express' themselves in the Slovenian language.
-------o--------
A WORD TO THE WISE
If we remember that it is all in a day’s work, no doubt we could get along much better than we are. The harder the job, the more important the matter, and hence it is more necessary to attack the problem before you. It is not necessary to tackle our work all at once; little by little is sufFcient. By following this method, we can improve ourselves, and in this manner reach the “Pinnacle oi Pedestal of Success.”
To do the work of getting new members for the lodge, it requires ambition, spirit and time. These are very essential to attaining the end in view. Now that the George Washington Lodge is giving a barn dance, let us make a 100 per cent appearance for this affair in a farmer’s “regalia.” Tell your friends about the George Washington Lodge barn dance. Come one and all. Make “whoopee” at the grandest barn dance ever given in the Slovenian National Home. Help us make “whoopee.”
Joseph Jaklich,
President.
FOLLOW THE EAGLE
Well, folks, the barn dance to be given by the George Washington Lodge on Oct. 19 is sure to be another success. As I look back at the time when the lodge was in its infancy there was only a faint glimmer of life. But progress W'as made in leaps arid bounds’ I remember the first dance we held as clearly as if it were only yesterday, as the affair was one of the biggest and grandest ever held by our lodge.
The other dances were also big successes. Especially the last dance. At this affair we had a snappy Negro orchestra, who were real musicians. We had a large crowd, in fact it w7as the largest that ever attended a dance in the Slovenian National Home on a week-day for that year. But, let me tell you, folks, this next dance of ours is going to shatter all attendance records. In this dance we will show the English-con-dcted lodges of the S. S. C. U. and also our neighboring lodges the co-operative spirit of the George Washington Lodge, the spirit of “one for all, and all for one.”	Joseph	Jaklich,
President.
All those seeking entertainment at the George Washingtons’ barn dance had better look out for the Eagle. By the way, the Eagle is also a member of the “squirrels club.” To date, the Eagle is still a mysterious being and still somewhat human. He is the organizer of his own club, and will appear at the dance. But you must locate him. When you do, be sure to have a number of questions ready con'cerning the George Washington Lodge. He is well versed in the activities of the lodge. Any history of the lodge is at his finger tips.
The Lone Eagle is a resident of Cleveland, O. He keeps under cover only when he is assured of having a good time, and, believe me, he knows what a good time is. You will easily recognize him at the dance when he makes “whoopee”! as this is his mode of appearance. The Eagle will wear a costume advertising the barn dance. His desire is to make new friends and also members of the George Washington Lodge.
See the writer of this article if you desire the identification of the Eagle. Follow him and make “whoopee” and have a gr-r-r-reat and glorious time. His message is this: “See me at the dance Oct. %), at the Slovenian National Home, in the lower hall.” The writer of this article will appear at the dance some time after 10 o’clock. Dance will be in full force at 8 o’clock. Have a good time and find the Eagle. Goodby until Oct. 19. Wdtch this paper for the name of the Eagle. Who is he?	August Kikel.
 -o-------------
Attend
Dance.
MEMBERS
ATTEND INGS
MEET'
SURVIVAL OF THE FITTEST
-0-
Attcnd the Bain Dance.
Join the S. S. C. U. lodges.
WELFARE CLUB
Community Welfare Club oi’ Cleveland, O., has some noteworthy achievements. The club has been organized to promote social and welfare work in the Slovenian community. Last Christmas the club distributed something like 100 baskets of food to the Slovenes in unfortunate circumstances. The Slovenes of Cleveland are to be complimented on having such an organization that concerns itself only with the happiness of their kindred.
TOAST
I’ve been a good fellow, boys; Made all I spent,
Paid all I borrowed,
Lost all I’ve lent;
I’ve been in love once,
It came to an end.
Get yourself a good dog, boys, He’s always your friend.
* * *
Wine, O Wine,
You’re so divine;
To some you’re not,
To me you’re fine;
You often put me in ragged clothes,
You often made me friends and foes;
But now that you are so close to my nose,
Look out there, tonsils, here she goes.
John Merhar.
Twenty grim riflemen raised their lower sight leads and leveled their pieces toward the wall. Twenty grim riflemen squinted their eyes and hunched their shoulders. They watched the dainty white handkerchief in the captain’s hand. When it fell twenty shots would sing out.
Against the wall a bobhaired damsel leaned faintly.
Once more the captain was speaking:
“What are your last words, miss? You still have time to retract.”
The woman gasped and seemed to waver, but then her teeth snapped into a line with a click. Her head went back proudly.
“I love to see a man smoke a pipe,” she said.
The handkerchief dropped, p roji to!
Members that do not attend meetings must absorb the following into their cranium: Entertainment will follow every meeting. Something like a “blowout” that you are prone to talk about. Be sure to come to the next meeting, as we want to see you enjoy yourself. The meetings will be held in Room No. 1 in the Slovenian National Home (new) instead of in the old building, as was the custom. The date is the same. Every second Tuesday in the month is the date of the regular meeting of the George Washingtons.
Lawrence Burgar.
Survival of the fittest explains many things, and the apprentice mind in its enthusiasm imagines that it explains everything. It does not. The survival of the fittest, the struggle for existence, and the whole law that the physically weak are exterminated and the physically strong survive—all this is true to a certain point. Not to reckon with this moral power is not to be a scientist, but a halfscientist. That is what ails it.
It conceives that the final triumph will rest with “the big, brutal beast,” with those of muscle and ferocity, and with those people who thrust aside all motives of pity and gentleness and concentrate only on material force.
Practice this. It is an art and not to be mastered by mere force. Try it again and again, as patiently, as determinedly, and as lovingly as one practices the violin, or the making of a statue. And after awhile, as virtuosity comes after long trials, there will come to life in you the needed sixth sense. Some day you will get it. It may rise like a strange dawn in your consciousness. It may stir in you as life stirs in the egg.
It may penetrate the deep chambers of your being as a strain of mystic music. This will be the prize of life. You willnot be able to give it to another. Everyone must receive such things by himself. But it will be yours—that which in all your life is most utterly yours.
It'will strengthen you in weakness and cheer you in hours of gloom. When you are at sea and confused, lost in the winds of casuistry, it will shine out like a star.
What each and everyone of us needs is a self-starter. We all go along all right when somebody cranks us up, but that kind of a machine is getting more and more out of style. We all have fine staying qualities, but poor starting qualities. Each and every one of us has patience, perseverance, honesty, fidelity, and so on, but don’t seem to be able to start anything. Good and faithful workers are needed in various fields of work—work whereby something is shown, and attained only by real work.
Joseph Jaklich,
President.
 0--------------
Join the S. S. C. U. lodges.
   o—;---------
FIRE’S POWER
Who is opposed to fire prevention? Who thinks it glorious to burn a building, or reprehensible to keep one for burning? No one, of course, yet quite a strong argument could be made in defense of fire by adopting the logic that some people employ in defense of war. Fire has cleaned out more than one slum district and given birth to a sadly needed construction program in more than one community. Most people believe we have grown sensible enough to do what we ought to, without the spur of such a costly incentive, and that we can unite in an effort to prevent fires, without losing our taste for better buildings, or becoming indifferent to filth.
 o-------------
Attend the Barn Dancc.
 — 0-------------
Inquisitive Woman (eyeing cHtch) : Oh! Poor little fish.
Annoyed Angler: Well, madam, if he’d kept his mouth shut he wouldn’t have got into trouble.
 o-------------
Attend the Barn Dancc.
SS
BE A SELF-STARTER
Join into the field of work that is characterized starters. Something that takes effort and strength. ^ friends who are not yet members of the S. S. C. U., ^ them to join the George Washington Lodge. Plug show others that you have a co-operative spirit by 0 ( new members. Be a faithful member; do not depen j -one person to do everything himself. We must all ge* .J *l-and show that we are a “genius” possessed of high «de f we are willing to co-operate and contribute our »e P called upon.
Brothers and sisters of the George Washington ^ show the older lodges of our Union, as well as our c° d lodges, that we have a backbone, backed up with the willingness to work. In this way we will increase our ^ ship. Lodges of the S. S. C. U. and other denomina*1^ look upon us as an example of success reached only hard work.	Frank	Jaklich	(L®	^
SV$
27 Charter Members
Representatives from lodges Nos. 37 and 137 of the S. S. C. U. held a meeting in Cleveland, O., in February, 1927. They discussed the question of forming an English-conducted lodge. Evidently the idea was carried favorably by each representative, as they all participated in the formation of the new' lodge with 27 new members. They also influenced other young members of the lodges Nos. 37 and 137 to transfer to the new lodge that was organized. Eleven members responded to the request. This swelled the total membership to 37. This was considered a good start for a lodge composed primarily of young men and women. The membership has been steadily increasing.
Charles Kikel, Vice President.
HISTORY OF
V'S1
In the beginning	^
By judicious training- ’££r oped members of the ra,j; _ t could deliver messageS^ % sonably short time by n’.{ eti running relays. The? j % vented horse locom^10 j Hj day somebody perfeC^ stv, locomotive that was & y twenty miles an hou^j some other wizard inve j«! ^ automobile, which speed of about a J ,i ff!< miles an hour. Still la ^ a i the airplane, which c^ |e»i a speed of over five ^ minute.	■	m?'
And so most any expect to hear of soilie jA- ■ ical wizard who	(
spine sort of convey«*11 {m. J will take a man ^ylm r of the city to another( and bounds. Somethi^^l^ seven-league boots	.
hear about every so 0 Ji Icj;’
A»sela p 1}
-------0— pt ^5
Attend the BarI1 iv
 o—■"Tl * jjJ 1
When I let Rhoda drj' y She crossed the road ^ roads are, ^ $ . j„ And staggered in a
nine,	J % j
With nothing buta ^ ^ I And when I called’ w 11 me there, j d li i “Why, Rhoda’s eloS
repair.”	1 da
CIGAR^3 ( Hi, 'k' n\\b Ih),
Let ’em refuse ’e^1 ‘le
em>	., # kti!°
don’t care ^	^
choose ’em, .ji# &v *
But I hate the air0*, )! t.
To their “Than* ’
use ’em."	^
 o—W io Sc
marga^
My love £r0" ^ jt- *\( DeArie you s* J ;% You aRe not - j ,% 1 My loye G>^V, ,% (Your pins * / r < Were not orj c $ ,% My love grozdi f ><
Dearie—yow^/ A’ ----------k *1
SUAVITY is »° „d' ;o k
sign of character jf( ^ noble heart beats ^ jp <•'. terior not cond011 . society. It deve J S Peterson, a Min'ne 0f had the manner^ M L man, loved his , \t ,. vc golf and associ# _ fol ■ These JwlwrV} fe* parole from tn^
It also develop® flu k o was about a» ^ make them, and ^ c( kill as fast	\ v-
crook.
Nlj
Wo,
If;
N
Itj
He
Nl
J1ic:
'Jo j
N
IMPROPER ELIMINATION.
Attend the Barn Dance.
FORD’S MUSEUM at Dearborn received another building for its collection. The old Post-ville Courthouse, made famous by Abraham Lincoln, is being moved to the museum. The Mount Clemens Railway Station, where Thomas A. Edison was put off. is already there. Many other buildings -ire jon their way.
Stones are never thrown at a tree that bears no fruit. Invite criticsms as they are of benefit to nour lodge-
If you permit the carburetor and pipes of your gasoline engine or automobile to become clogged with dirt or foreign material or the cylinders to fill with carbon, you are not surprised when the engine refuses to work. It skips, starts with a jerk, stops suddenly, and may even refuse to go at all. Your body can be compared to that of a machine. Certainly there is no more delicate mechanism than that of the human body. Nature never intended us to misuse this machine. When we neglect to find why it does not function properly, we are neglecting an important duty.
The body wastes are carried off through the skin, the kid neys and the intestines. As soon as one or another of these functions becomes impaired there i an absorption of the toxins or poisons formed through the putrefaction of waste in the intestines. When these toxins are formed and absorbed, the bodily resistance becomes lowered. The result is a chain of mysterious aches and pains and even serious illness. Proper elimination by the intestines does not mean simply that the bowels move once a day. They may even move twice a day and still there may be constipation. Elimination is not complete until the bowel is left reasonably clean.
Our mode of living and the food we eat are the chief reasons for failure of elimination. Regular, systematic exercise each day, sunshine and fresh air and the proper food are the means of promoting it.
Dr. S. Copeland, Cleveland Plain Dealer.
jih
S&HJAVE o inicia-“VNIH predlogih
slSa”fvanl? 17 2 9trani' p0nien g*avni odbor, velikega
da bi +a Zat° Je priporočljivo,
jNa 6 ^redl°ge vsa društva
'sejah 'la ^nevn' red na svojih
"vjaj.In razrn°trivala o njih
2drav? P° SVoJe-” — Bratski po-
Hofea.društvo št. 1 J. S. K. Jed-J°senh o
Preitzer, predsednik;
Josepff .f' Mertel’ tajnik;
,	“• Peshell, zapisnikar.
,	Detroit, Mich.
i Nl0KlaZPravi Je iniciativni l1^ W Za omejitev delegacije K'-fjl, J- S. K. J. Ta pvenci- ftavljen na 13. Kftrgg J1’ Pa je bil po večini
b**kJot raziog s°neka-
Balj^ | „-1e navajali, da se bo |ej, (]aClll^vom godila krivica, Potiven„'.ne k°d° zastopani na |0S ne 1J1' Tudi društvo št. F^ga °C* P 1 r a infektivnega J*loga 12 zSoraj navedenega
^Bratje •
fctnigiit ln sestre> Prosim vas,
^ |%at k Prečitajte pravila ty>’ Palte . 1 ezn° ali nimamo vsi n IH Hi'0.6 in d°lžnosti ? Kar ^"'ca jt aj° zame, ki sem Za i" ravno to dolo-i'vfK ,1]C!ane Št. 108. Zato sc k tist* ?° Zc^’ kje članstvo
V	>'a?J r^v'co’ katero navaja '5lNl(w,	Proti koristnemu
44;
n na° Vs® eno, ako me za-io^.fc	Prihodnji konvenciji
scWtv, *fa društva, ali pa član g°,I Zaston ’i1 V Ely> Minn. Ako jr. ‘J.Httooristi J. S. K. J., /e#! se 'noje interese. To-a « ^ b ne.^° Sodila krivica,
^	^me*a	koristi (ako
atc(!*t)a tollSPrejet)- ker mi bo ca’SKinJ ° manJ Plačati za e je vstroške. Ni važno, »Ve^ij. stevilo delegatov na /"£f De (ie‘j arnPak važno jc, Selnega^e članstvo pošlje, rili ir®fri ^ei' Priliko govoriti z jjp® M p. .('Satorn, neke konven-10,18!■ 1)0Ved°val mi je, da >rK.*	konvenciji. Na
In# tKNel eVn° vprašanje 'ni tl>* rije, t),lrnena dotične orga-0f#iS kjj10 Pa mi je povedal K |Se -*e vršila kon-dot- ° je tak delegat ' jf^ie ' 1Cl11 orSanizaciji?
I'ud;11 Sestre, presodite sa-■ (§v t)ar	konvenciji je
U^ajil1 večina, ki je 'VTi%oV preteklost, kakor
•Ji • gl rt or}?an‘zac;ije- To
at efc’i ^ JrlB?iCo ornejitve delega-.INice e bolniške podpore. det <1? l>a !. ,Žev davno tukaj, ^ m km. °^enJe> da smo p i v manjšini, ime-
0sCd It' Wai?f niso dobri radi-I &i j?L ’ ampak ako ni ■" Pti'^ Se °' ?’ se morajo sto-TS LSr, (j.0 ani delo naših cl bo koristilo nam
the'Tit-&0l'oČa^'Stre’ Jaz vam to’
t’ tn' fSi *m’ da glasujete za ,jJlov * Se f.°£ glavnega od-of' Ji , 4ce omejitve dele n'(S’ L Ko Se° nam vsem v ko-|^°v, n„.pa vršijo volitve
lirj1 s° ShJ članstvo voli ta-
‘ :fe. fc4 Obsb0^11’’ ’n Se Zani_ vs ^ Kh J- t)l"ek organizacije
> ‘Ibati0triem se ni treba ne bo .zast0-, d |fk tijcj:	-11	konvenciji,
d	1)°1')raviti	stavek	v
.X r.f0pisu' ki se je °1- s	^:'etnem	bivanju
'	' 1% |1q en(,i .0ra,° bi se sla-
^*!V' H Ctnem bivanju v tVerri> ali Je tis-It fHeni"Up,ravil Pomoto,
je	brat 'etu	tak°
|Cd J	1 urednik	kriv
-’I/! ‘Vca Mary Bernick, ■’f0V|	^t. 144 JSKJ.
i:| \[) »v1. i>lllsburgh, I’a.
n l ' 1 Je tefana- št. 26
7?ni ^i'' ,V
# Orik sih , azpravljalo
Srldl0gih glav
n***sl V*.'	‘n	P°d"
d i^ii ^ece j a bratskim dru-ii*	^ijative:
VlSka o	spre-
JL’ naj se	spre-
DOPISI
Uniontown, Pa.
Vse člane društva sv. Roka št. 55 JSKJ., vabim, da se udeležijo plesne veselice, ki se bo vršila 26. oktobra v Hrvatski dvorani na Franklin St. Veselica Se bo vršila v korist društvene blagajne, članom in članicam našega društva je znano, da smo si nabavili novo zastavo, katero bomo slovesno razvili v nedeljo 27. oktobra. Vsak član ali članica našega društva, ki ne pride v soboto 26. oktobra na veselico in v nedeljo 27. k slavnosti razvitja zastave, plača globo po pravilih. Veselica v soboto se prične ob šestih zvečer in traja do polnoči. V nedeljo pa se zberejo člani in članice ob devetih zjutraj v dvorani, odkoder odkorakajo k slovesnosti razvitja zastave.
K veselici so prijazno vabljeni vsi tukajšnji rojaki in rojakinje. Mnogo let je že, odkar tukaj nismo imeli slovenska veselice, torej je pravilno, da se enkrat po dolgem času snidemo in se skupno pozabavamo.
Bratski pozdrav in na svidenje!	Urban Rupar,
predsednik dr. št. 55 JSKJ.
Diamondville, Wyo.
Poročati mi je iz naše naselbine žalostno vest, namreč, da smo izgubili iz naših vrst zvestega člana in dolgoletnega tajnika društva št. 27 JSKJ, sobrata Antona Z. Arko. Po par-tedenski mučni bolezni je preminil dne 3. oktobra. Pokojni Alko je bil vseskozi agilen za J. S. K. Jednoto, katere član je bil 28 let.
Pokojni je imel zelo lep pogreb, kar znači, da je bil priljubljen med tukajšnjimi rojaki. Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so se pokojnika spomnili z venci in cvetlicami in ga spremili na njegovi zadnji poti.
Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary Arko, v Ciine, Mont., nečakinjo, v starem kraju pa eno sestro.
Dragi sobrat, počivaj v miru po trudapolnem delu, ki Ti je bilo usojeno vse življenje, in lahka Ti bodi ameriška gruda!
Za društvo št. 27 JSKJ v Diamondville, Wyo.:
Frank Lumbert,
tajnik.
Chicago, 111.
Vsem članicam društva Zvezda št. 170 JSKJ. tem potom naznanjam, da se vrši naša prihodnja seja v četrtek 17. oktobra v navadnih prostorih. Seja je zelo važna, zato prosim članice, da se je udeležijo in da skupno delamo za napredek društva in Jednote. Imele bomo pa še nekaj posebnega na tej seji. Kaj, bodo vedele samo tiste, ki bodo navzoče. Ne pozabite torej 17. oktobra in pridite na sejo vse! Sestrski pozdrav in na svidenje!
Agnes Jurečič,
tajnica.
Ely, Minn.
Dne 8. oktobra je bil v mestecu Buhl, Minn., pokopan rojak George Rozman, član društva sv. Cirila in Metoda, št. 1 JSKJ. Bil je že blizu 80 let star. In Ely se je preselil v Buhi pred
meni, kakor priporoča glavni
odbor.
Člen X., točka 4, naj bi se glasila, kakor označeno v ini-
cijativnem predlogu (premeni-
lo naj bi se pa toliko, od “dvajsetletnic naprej in za nova društva v bližini”).
Člen XV., točka 1, ni bila zadosti pojasnjena in naj ostane po starem.
Inicijativni predlogi, stavljeni po glavnem odboru J. S. K. J., bodo koristni splošno za organizacijo, zato jih naše društvo priporoča v splošno podporo.
Za društvo sv. Štefana, št. 26 J. S. K. Jednote:
Josip Pogačar, tajnik. (Društveni pečat).
nekako 28 leti. V tem času je včasi prišel obiskat svojo prvotno naselbino Ely. Sobrat Joseph A. Mertel, tajnik društva št. 1 JSKJ, je bil odšel v Buhi, da je uredil vse potrebno glede pogreba in naročil venec pokojnemu društvenemu sobratu. — Naj v miru počiva!
J. J. Peshell.
Chicago, 111.
Članom društva Zvon, št. 70 JSKJ se tem potom naznanja, da se vrši redna društvena seja v soboto 19. oktobra ob osmi uri zvečer v navadnih prostorih.
Omenjeno društvo je na svoji mesečni seji dne 22. septembra razpravljalo o iniciativnih predlogih glavnega odbora, ter se je izreklo za vse štiri predloge. —■ Z bratskim pozdravom,
William B. Laurich, tajnik.
Detroit, Mich.
Navada je že, da začenjamo dopise pri delavskih razmerah, torej se hočem tudi jaz držati te navade, žal, da moram poročati, da delavske razmere pri nas niso posebne hvale vredne. Tovarne bolj slabo obratujejo in veliko delavcev je brez dela. Tolažimo pa se po ciganski navadi, da po dežju vedno pride žarko solnce.
V tem času smo precej zaposleni v spodnjih prostorih, da jih primerno okrasimo za zimsko sezono. Vreme imamo jesensko, nekaj ur lepo, nato pa zopet deževno. Pri tem nam uhajajo misli k lepim poletnim dnem, ko smo se zabavali v prosti naravi.
Zdaj ko nam zimska sezona trka na vrata, se domišljamo velike pomanjkljivosti ali vrzeli, ki zija med nami detroitskimi Slovenci. Res, velika vrzel je tu med nami. ker	nimamo	Še
svojega shajališča,	kjer bi	se
shajali in vsaj za	nekaj časa
pozabili vsakdanje trpljenje. Za enkrat se moramo k takim sestankom zbirati v tujih prostorih. Kljub vsemu gostoljubju, katero dobimo	drugod,	ni
tistega zadovoljstva in domačega čuta, kot bi ga imeli v naših lastnih prostorih.
V Detroitu nas biva lepo število Slovencev in mi že lahko nekaj storimo če se resno zavzamemo. Nam je tukaj resno potreben Slovenski Narodni Dom, in mi smo ga zmožni postaviti, če si zavihamo rokave in gremo na delo resno in odločno. Težkoč in stroškov bo seveda precej, toda to nas ne sme oplašiti. Slovenski narod je majhen, toda je žilav, delaven, varčen, vztrajen in požrtvovalen Mi smo sinovi in hčere tega naroda, in če stopimo v krog in se lotimo resnega dela, zgradili si bomo narodno svetišče, ki nam bo v ponos.
Slovenska društva v Detroitu so se že zavzela za to akcijo in izvolila zastopnike, katerih naloga naj bo med rojaki razglasiti to idejo. Ti zastopniki društev so že imeli eno sejo in na tej seji so zaključili, da se tukajšni rojaki skličejo na javni shod, kjer se bo zbranemu narodu povedalo in razložilo zakaj se gre in kaj Slovenci v Detroitu potrebujemo. Mislim, da se bo gotovo vsak strinjal, da potrebujemo Slovenski Narodni Dom.
Vsi tukajšni Slovenci so torej vabljeni, da se udeležijo tozadevnega shoda, ki se bo vršil v nedeljo 27. oktobra v “Slavulj’’ dvorani na 116 Six-Mile Road. Začetek točno ob deveti uri dopoldne.
Pričakujemo velike udeležbe od delničarjev in nedelničarjev. Vsi Slovenci in Slovenke, pridite na shod! Vsi, ki se čutimo sinove in hčere matere Slovenije, podajmo si roke v pravem narodnem smislu in pričnimo s prepotrebnim narodnim delom, ki bo v čast in ponos nam in naši mladini. Tam se bomo kot v hiši očetovi zbirali vsi, stari in mladi. Dom nam bo služil k izobrazbi in zaJjavi, ob enem pa bo naravno shajališče naše mladine, da se nam ne izgubi in nas
ne pozabi.
Torej vsi na veliki narodni shod 27. oktobra dopoldne v “Slavulj” dvorani na Six-Mile Road!
Zastopnik za društvo Triglav, št. 144 J. S. K. Jednote:
Peter Klobučar, 13509 Riopelle St., Detroit, Mich.
Claridge, Pa.
Naj podam še nekoliko pojasnila glede mojih cvetlic, omenjenih v zadnjem dopisu. Gojim jih mnogo vrst, bodisi zaradi lepega cvetja ali listja ali zaradi prijetnega vonja. Na lepi cvetlici se rado ustavi in odpočije vsako oko. Novejšim cvetlicam niti imen ne vem, samo to znam, da se mi dopa-dejo. Tako se je pripetilo g'e-de “koprivce,” katero sem omenjala v mojem zadnjem dopisu. Sobratu uredniku moram pojasniti, da tista koprivca s krasnobarvnim listjem ni prava pekoča kopriva, ampak vrtna rastlina, znana vrtnarjem pod imenom “coleus.” Bo mi že oprostil, če ne vem pravih botaničnih izrazov. Sicer se mi pa čudno zdi, da ima tako lepa rastlina tako čudno ime, da bi človeku jezik iz sklepa skoči’ pri izgovarjanju.
Pa tudi pekoče koprive, ki rastejo za plotovi, bi morale biti bolj spoštovane zaradi njih zdravilnih moči. Spominjam se resničnega dogodka, ki se je pripetil v mojem rojstnem kra ju v Gornjih Praporčah pri Lukovici. Neki kmet v omenjeni vasi je trpel na hudem revmatizmu, proti kateremu niso nobena zdravila nič izdala. Nekega dne mu reče žena, da se je naveličala hoditi v Domžale h konjederki po nasvete in mazila, ker itak vse skupaj nič ne pomaga. Priporoča mu pa kot zadnjo inštanco domače zdravilo, ki raste za hišo. Ko bo mrak, naj se sleče do golega, smukne za hišo in naj se male giblje in oteplje v velikem grmu kopriv, ki rastejo tam. V tem koprivnem grpiu da vidi zadnjo pomoč proti revmatizmu.
Mož je ženo začudeno pogle dal, misleč, da se šali z njim, toda njen obraz mu je povedal da resno misli. Nastal je mrak in revmatizem je postajal vedno hujši, pa si je mislil mož, da velja tudi koprive poskusiti, češ, hujše itak ne more biti, bolje je pa, lahko. Izgubi se torej za hišo in se prav objestno povalja v pekočih koprivah. Seveda ga je naenkrat začelo p<? vsem telesu žgati kot ogenj, in mož je vso noč pretarnal, kakšen bedak je, da posluša take babje vraže. V par urah je bil ves život poln mehurjev, iz katerih se je začela cediti voda. V nekaj dneh pa so se mehurji posušili in z njimi vred je izginil tudi ves revmatizem in se ni več vrnil. Grm kopriv pa je bil od takrat pri tisti hiši V časti skoro bolj kot sam rožmarin.
Mrs. A. Pratshek
goslovanskih koncertov na radiu newyorske postaje WABC, prirejenih v glavnem od kvarteta Jadran. Prvi koncert s slovenskim programom se je tudi priredil in koncert s hrvatskim programom je bil že označen, kakor tudi nadaljna serija. Prvega septembra pa sta se glavni postaji takozvanega Columbia Broadcasting System razšli in WABC je prevzela ves komercijalni program postaje WOR, vsled česar je nepričakovano program WABC postal tako prenatrpan, da se je moralo začasno izpustiti vse razun kontraktualno pogojenih trgovskih in reklamskih programov. Kvartetu Jadran pa je bilo rečeno. naj bode pripravljen nadaljevati serijo, čim program to dovoli.
Toliko v odgovor na razna vprašanja ljudi, ki so bili razočarani, ker niso slišali naznanjenih koncertov, čim bodo v bodočnosti koncerti nadaljevali, bo stvar naznanjena v časopisih. Izpustitev zadnjega koncerta je bila odrejena pre-kasno, da bi bilo časa obvestiti občinstvo.
Za kvartet “Jadran”:
Ivan Mladineo.
Listnica uredništva
Leadville, Colo
Članstvu društva sv. Jurija, št. 111 JSKJ naznanjam podpisani, da sem se preselil iz dosedanjega stanovanja v svojo lastno hišo in je moj sedanji naslov: 611 W. 2nd St. Vsi člani, bivajoči v tem mestu ali izven društvenega sedeža, naj izvolijo novi naslov vpoštevati, da ne bo kakšne zmešnjave.
Ker sem že ravno pri pisanju, že sedaj priporočam članstvu, naj se polnoštevilno udeleži decemberske seje, da ne bo potem kakšnega prerekanja glede izida volitev. Vsakega člana dolžnost je udeležiti se vsaj najbolj važne seje v letu, ki .ie decemberska, ko se voli novi odbor in delajo razni važni sklepi za drugo leto. — Pozdrav vsemu članstvu!
Anton Kaplan, tajnik društva št. lil J.,S. K.J. 611 W. 2nd St., Leadville, Colo.
-------O--------
GLEDE RADIO-KONCERTOV JUGOSLOVANSKE GLAZBE Prijavljena je bila serija ju-
Že večkrat je bilo pojasnjeno, da niora pod vsakim dopisom hit i priobčeno i m e dopisnika, toda nekateri radi pozabijo in ponovno izražajo željo, da se njih dopis priobči brez podpisa. Urednik tega ne niore dovoliti, ker ga tozadevno veže odlok glavnega odbora.
V različnih krajih se bodo to jesen vršile mestne volitve in nekateri dopisniki že pošiljajo priporočila za tega ali onega kandidata. Nova .Doba mora glasom pravil biti nestrankarski lisi in kot tak ne more priporočati nobenega kandidata za katerikoli politični urad. Priporočati sme članom, da se udeležujejo volitev in volijo za tiste kandidate, kateri so po njihovem mnenju najboljši in najsposobnejši. Urednik ne krši nevtralnosti, če med novicami omenja kdo so kandidati za en ali drugi urad, priporočati v izvolitev posamezni kov ali strankarskih skupin pa ne sme, če neče priti v navzkrižje s pravili.
*
Društveni uradniki naj se obračajo za različne tiskovine na glavni urad. Urednik-upravnik nima v zalogi nikakih tiskovin za društva.
H«
Vse, kar se tiče kakoršnega koli srečkanja, mora urednik iz dopisov izpustiti, ker je proti-postavno priobčati take reči v listu, ki se pošilja po pošti.
*
Razprave o iniciativnih predlogih glavnega odbora se zaključijo v smislu pravil 27. oktobra. Zadnje tozadevne razprave se bodo torej priobčile v Novi Dobi, ki izide 23. oktobra. Kar ne pride v uredništvo dovolj zgodaj za tisto izdajo, se ne bo moglo več priobčiti.
ČLANSTVU, °KI SE PRISELJUJE V CLEVELAND
na St. Clair Avenue:
Društvo sv. Janeza Krstnika,
št. 37, sprejema moške in ženske člane. Tajnik: Frank Kačar, 1231 Addison Rd. Zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave.
Društvo Ilirska Vila, št. 173, sprejema moške in ženske člane. Tajnik:	Joseph	Zupančič,
1409 E. 55th St. Zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave.
Društvo Jutranja Zvezda, št. 137, žensko društvo. Tajnica: Mary Bradač, 1153 E. 167th St. Zboruje vsaki tretji četrtek v mesecu v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave.
Društvo George Washington, št. 180, angleško poslujoče društvo za oba spola. Predsednik: Joseph Jaklič, 6514 Edna Ave. Društvo zboruje vsaki drugi torek v mesecu v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave.
Za okrožje Collinwood in Euclid:
Društvo sv. Janeza Krstnika,
št. 71, moški in ženski člani; tajnik:	Ivan Kapelj, 709 E.
155th St. Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
Društvo Napredek, št. 132, moški in ženski člani; tajnik: Frank Bajt, 20931 N. Vine St. Seje vsako drugo nedeljo v mesecu v Jugoslovanskem društvenem domu v Euclid, O.
Žensko društvo Marije Vne-bovzete, št. 103. Tajnica: Anna Walter, 16009 Waterloo Rd. Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
Društvo Betsy Ross, št. 186, angleško poslujoče društvo za oba spola. Tajnica: Elizabeth Haffner, 15407 Ridpath Ave. Seje vsako tretjo sredo v mesecu v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd.
Društvo Coilinwood Boosters, št. 188, angleško poslujoče društvo za oba spola. Tajnica: Mary Krainz, 722 E. 155th St. Seje vsak tretji četrtek v mesecu v Slovenskem Domu na Ilolmes Ave.
Društvo Euclid Circle, št. 189, angleško poslujoče društvo za oba spola. Tajnica:	Mary
F. Slopko, Box 3655, Beachland Station, Cleveland. Seje vsako drugo nedeljo v mesecu na 18504 Arrowhead Ave.
Za newbursko okrožje:
Društvo Krasni raj, št. 160. Moško in žensko članstvo; tajnik: Josip Lever, 10010 Prince Ave. Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
IZGUBLJEN NA LOVU
Bilo je lepega jesenskega dne, ko sem s puško v rokah koračil preko minnesotskih dobrav. Tisti čas so vsi dolgo-ušci pripravljeni na brezpogoj ni “potecin” in treba je za nji mi preko podrtih debel, suhega dračja, močvirja, skalovja in drugih gozdnih ljubeznivosti Bila nas je baš prava lovska družba. Na desni od mene jc koračil prijatelj Samsa, na levi Serjak, par sto čevljev proč pa je lomastil naš brivec Špenko Bili smo torej štirje, kot je evangelistov ali patriarhov, da si nismo bili podobni niti enim niti drugim.
Predno smo se razšli, smo se dogovorili glede signalov. En žvižg naj pomenja pozor., kat znači, da je dolgoušec v bližini Dva žvižga pomeni, da so krat koušci, to je junaški lovci preblizu skupaj, kar na lovu ni zdravo. Trije žvižgi pa so po menili medsebojno klicanje, če bi se namreč kateri izgubil, ozi roma prav grdo zašel.
Ko je bilo vse dogovorjeno je bil dan ukaz, da naj se junaška četa pomakne naprej in vprizbri ofenzivo na kosmate dolgoušce.. Kmalu smo se vsi izgubili v ’ gostem vrbovem grmovju, med katerim smo si t’ težavo delali pot. Videli se nismo in vsak je bil zatopljen v svoje misli in neprilike. Naen-
Iz različnih držav se priseljuje zadnje čase mnogo članov in članic J. S. K. Jednote v Cleveland. Društvenega imenika, ki je priobčen le štirikrat na leto, mnogi nimajo pri rokah, zato ne vedo, h kateremu društvu v Clevelandftbi vzeli prestopni list. Slovenci v Clevelandu tvorijo sicer več kompaktnih skupin ali naselbin, ki pa so precej ločene. Društev J. S. K. Jednote je v Clevelandu (vštevši Euclid) 11, zato si vsak lahko izbira po okusu in pa po delu mesta, kjer stanuje, h kateremu vzame prestopni list. ’ V. Orientacijo tem so navedena tu clevelandska društva JSKJ s približnim in naravnim okrožjem.
Za okrožje, ki gravitira k Slovenskemu Narodnemu Domu
krat me predrami nekje od strani Samsatov “kanon.” Hitro se ozrem v tisto smer in opazim, da jo splašen zajček briše z veliko naglico proti meni. Samsa žvižga vsakovrstne signale, da se nisem prav nič izpoznal iz njih, pa tudi časa nisem imel razmišljati, kajti zajcu se je silno mudilo iz na še bližine.
Junaško vzdignem puško, merim in merim in nosim cev za dolgoušcem, strel zagrmi in ko se dim razkadi, je bil zajček že bogvekje v goščavi. “Ti ga boš, ja!” se je norčeval Samsa. Mene je to malo pogrelo, pa sem dejal, da je imel on prej priliko pokazati svojo strelsko zmožnost, in takrat zajček še ni bil tako splašen in uren. Pri tej najini debati sva sploh pozabila, da imava še dva tovari ša. Začneva ju klicati in žvižgati, toda od nikoder ni ■ bilo odziva. Lepa reč, razgubili sme se.
Pa se dogovoriva s tovarišem, da greva izgubljena lovca iskat. Eden naj gre naprej, drugi nazaj. Jaz sem si izbral pot naprej, Samsa pa nazaj. Hodim precej dolgo in dajem vse mogoče signale, žvižgam in streljam, pa ne zajcem v pogubo, ampak zračnim bogovom v čast in Šerjaku in Špenkotu v svarilo. Toda nobenega glasu od nikoder. Spuščam se vedno globe je v goščavo, tako da sem kmalu hodil tako, kot pravijo, da so naši davni pradedi, z veje rta vejo. Splašen zajec je skočil pred menoj, toda vsled gostega vejevja sploh nisem mogel nameriti puške na strel.
Kaj takega vsakega poštenega lovca razjezi in tudi meni je bilo dovolj tega brezplodnega stikanja po goščavi, torej som se odločil, da se vrnem nazaj na mesto, kjer se je pričela naša lovska ofenziva. Toda menda me je zmešal gozdni škrat, cajti kraja, kamor sem bil namenjen, nisem mogel najti. Hoditi sem moral že par ur, kajti želodec se je začel že prav izzivajoče oglašati, toda o mojih lovskih tovariših ni bilo slu-la, ne duha. Moja južina je bi-a spravljena na Špenkotovem 7ordu in ta je bil bogvekje.
Imel sem še par ducatov nabojev, ko sem se ves utrujen vsedel na hrastov štor. da se malo odpočijem in si skušam ustvariti kakšen pameten načrt za nadaljno iskanje. Iz tega premišljevanja me zdrami nekak šum, in ko se ozrem, opazim lepega zajca, ki mirno na zadnjih nogah sedi in me debelo gleda. Brž pomerim nanj, pa mrcina kosmata se mi v tistem hipu skrije za drevesno deblo. Zopet ga zagledam in zopet se mi skrije. Trikrat meje tako prevaril, kar me je to liko razjadilo, da sem sklenil, da. ga moram dobiti. Zasledujem in iščem ga okoli in končno ga. opazim skritega pod veliko travo. Grem bližje in dolgoušec še vedno potuhnjeno čepi pod travo. Da bi ga s palico udaril, je bilo malo predaleč, za streljati pa preblizu. Vendar mi ni kazalo druzega, zato namerim skoro dolgoušcu na uho, in sprožim. Ko se dim razkadi, vidim na mestu samo zajčjo glavo, vse ostalo pa je bilo odfrčalo neznano kam, menda v zajčja nebesa. Jezen zalučam še zajčjo glavo v goščavo in jo mahnem naprej.
Zopet sem hodil ne vem koliko časa in ne da bi vedel kam. Pridem do malega potočka, kjer sedem na parobek, da so malo odpočijem. Lepo je bilo tam, a še lepše bi bilo, da je bil želodec tiho. Toda v gozdu je navadno želodec zelo glasen in samovoljen; nič si ne da dopovedati.
Ko sem baš mislil, da sem podoben tistim izgubljenim dušam, ki jih ni tukaj, ne tam, za slišim petelinje petje in kravji zvonec. Zame se je to prijetnejše glasilo kot naj lepša godba in koncert. Kar težko sem (Dalie na 0. strani).
—r-
^iMiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTmuiiirriiMiiiiiiiiiiiiiiifimiiiiiiriTuiiHiiiiijt.
lil
POTRESNA POVEST
Spisal Franjo M aselj-Podlim,barski
IZG’URI JEN NA LOVU
j policiji, tirala.
ki ja dva lopova že are-
(Nadaljevanje)
Vzdihnila je ter se dvignila na postelji. Spanec jo je silno žgal v oči.
“Ko bi bil pa Peregrin ali Anžič ali pa Baronček?” Položila je prst na nos in zvesto vlekla na uho ter uprla oči v gluho temo. Po glasu ni mogla razločiti, kdo bi bil. “Eden te treh je in pognala bi rada cigana.”—
Vstala je in šla po prstih k oknu. Srce ji je tolklo kakor cerkvena ura. Toda častilec njenih lepot je stal v taki temi, da ga ni mogla spoznati. Globoko se je zamislila ob velik izkušnjavi. “Ko bi bil Peregrin, bi ga vprašala, kam pojde jutri k maši, ko bi bil Anžič, bi mu povedala, po čem so prasci v štajerski, kakor mi je naročal davi trojanski poštar ... za Barončka mi pa res nič ni mar.”
Po teh besedah je začutila votle bučanje pod seboj. “Oh, Anžič je z godalom!” je vzkliknila ter si pomela od spanja omotene oči. “Kako to buči in hrka, da se kar hiša trese. Saj res, jutri je moj god in meni je prišel gost. Kar odprem, dasi je velika nedelja.”
Nekaj časa je premišljevala, ali bi res odprla ali ne. Potem je natančneje pogledala na trato pod češpljo. — “Godala pa le ne vidim; ali ga je pogoltnil, kali!”
V tem se je potreslo, da jo je vrglo od okna. — “Pa je le norček Anžič, da tako neznansko hrka. Oh, kaj bodo rekli naš oče?”
Vrtoglavila je nazaj k oknu in ga odprla, hoteč prositi godca, naj utihne. Strmela je v temo in glej—pod oknom ni nikogar več, od kozolca pa se pelje voz brez konja in na njem se zvira in razmahava pošast.
“Izkušnjava, izkušnjava!” je zaklicala pogumna deva skozi okno. In križaje se, je jela izkušnjavo zagovarjati, rekoč: “Beži, pošast, v svojo temno past! Nesnaga si, nesnaga boš, pa duše moje nq doboš!” Dala je palec desnice med kazalec in sredinec in pokazala proti kozolcu. S tem je bil izkušnjavec odbit in jenjalo je tresenje, utihnilo bučanje.
Izza ogla hiše je stopil Cijazovec in poklical hčer. Očetov glas jo je dodobra predramil. Brž se je oblekla in hitela iz hiše na trato. Spotoma se je obljubila na božjo pot k Novi štifty in je pridejala svoji obljubi, da pojde tja na nedeljo, ko ne bo tam shoda in bo na potu brez druščine, torej brez izkušnjave.
Cijazovca sta stala z Jančkom na trati. Lenka se jim je pridružila. Ko jim .je kmalu zatem skoraj pred nosom padel dimnik njih hiše na tla, so pričeli glasno moliti. Tako jih je našel Tone, ki je pritekel domov, ko je bil obvestil Smoleta o Reziki in Polonici. Goreče je molil ž njimi. Ni si mogel kaj, da ne bi včasi zvesteje pogledal na grešnico Lenko, ki je V molitvi rezko naglašala odstavek:	In ne vpelji nas v
skušnjavo!
Ko so odmolil, je Cijazovec vprašal hčer, če so na dilah razpokane stene, ali če se je naredila kakšna druga škoda.
“Na dilah ni škode, ampak glejte, pod kozolcem nam je napravil škodo!”
“Kdo?”
“No„ vem, kdo je bil. Morda zmaj, antikrist ali Bog ve kaj? Okoli oglov je iztikal, in ko je tako zabobnelo, se je speljal od našega kozolca na vozu in brez konja. Le poglejte, da našega vozička ni več pod kozolcem; na njem se je peljal, to sem natanko videla z okna.”
Tone je debelo gledal na sestro, kakor bi hotel reči: Avša, tebi se menda blede. Rekel pa ni ničesar.
“Na mojem vozičku se je peljal?’ je vprašal Cijazovec, gledaje proti kozolcu. Ko je pogrešil voziček, se je jel hudovati:	“Naj se poln voz pogubljenih duš zvrne na vraga, če ga
je res on ukradel. Kako to, da se rogač tako ob nas zadeva!
“Jože, Lista dva tolarja, ki si ju spravil v omarico, pa le na gnoj vrzi!” je svetovala Cijazovka. “Tisto je izkušnjavčev
dar.”	_	~
“Jaz se ju ne dotaknem, nocoj že ne. Naj bosta, kjer
hočeta! Tcrej tista dva goldinarja mi je pustil, pa za tak pripraven voziček. Saj so me sami žeblji veljali dva goldinaija in kolarju sem plačal osem goldinarjev in ves les sem dal sam. Kaj pa kovač? . . . Berdija mi pa pusti dva goldinarja! Ne ve menda hudir, kako dragi so kolarji in kovači v Gabrovcu in po čem je železnina. V peklu je nemara vse ceneje.”
Zdajci je Lenka zapazila, da na zvoniku gabrovške cerkve ni več strehe. Že drugi sunek jo je bil snel in spravil na tla. Vsi so v strahu strmeli proti cerkvi.
“Oh, ali niso to tista čudna znamenja, ki so ,o njih govorili gospod župnik na sredopostno nedeljo v pridigi, da se bodo pokazala na nebu in na zemlji, preden napoči sodni dan! Kristjani, kristjani!” je javkala Cijazovka, krileč z lokami. “Viž, kaj je naredila gospodu župniku peklenska pošast zato, ker nas v pridigi tako lepo svare pred njo!”
“Takšen pripraven voziček, pa mi ga pošast ukrade!” je mrmral gospodar ter se praskal po tilniku. Naj si kosti polomi
na njem, škode ne boj”
Tudi on je iz teh čudnih znamenj sklepal na konec sveta, to pa ga ni oviralo, poskrbeti še o posvetnih stvareh. Ukazal je Lenki, naj prinese drv ter zakuri na zelniku, ker to noč ne gre več v hišo. Toneta je prosil, naj gre pogledat, kako se godi stricu.
Različne misli so se križale Tonetu po glavi, ko je korakal po stezi preko njive. Kakšna strašna in čudna noč je to! Ljudje prerokujejo konec vsega življenja in tudi sam se je zelo prestrašil, ali zdaj se mu dozdeva, da mu je šele nocoj prišel razsvit življenja, katerega je že davno čutil v svojih tajnih mislih. Devica rajske milobe je stopila pred njegovo oko, ni se je še nagledal dosti in glej—ljudje že napovedujejo konec sveta! V ušesih mu zvoni Lenkino govoričenje, kako abotni go tukaj ljudje. Ako natanko ne vidijo, kaj tiči za kakšnim pojavom, precej ga smatrajo za nadnaravnega. On jih je nocoj tako silno preplašil. Posmejal se je, ko se je domislil, kako se bodo ljudje prijemali za glavo, ko zvedo resnico. Svojim domačim ljudem bi bil rad povedal, kako je bilo s tisto pošastjo in kje je zdaj voziček, pa ni hotel, ker si je mislil: čim plašneje bodo gledali h kozolcu, tem varnejši je zaklad, ki leži pod njim.
i Nadaljevanje iz 5. strani) verjel, da je res.
Brzo splezam po brdu v smeri odkoder sem čul tiste čarobne kravje in petelinje glasove in kmalu, pridem na lepo ravnico, v ozadju katere opazim poslopja samotnega farmerja-Mahnem jo naravnost proti hiši, toda še predno morem priti do nje, pridejo mi nasproti trije veliki volčjaki, ki so tako resno kabali svoje bele zobe, da nisem upal napraviti koraka naprej. K sreči se je pojavil gospodar, ki je pse potolažil.
Povem možu v kakšnem položaju se nahajam in ga vpra-
Po daljšem bolehanju je umrla v Trbovljah soproga zlatarja in bivšega občinskega gerenta g. Mihe Korena, gospa Julija Koren.
šam, kako daleč je do tega in tega prostora. Prijazni Finec mi odgovori, da do označenega kraja je 25 milj. No, šem si mislil, lepega vraga sem napravil, zdaj imam celih 55 milj do Chisholma, to je do doma.
Ko premišljujem kaj mi je toriti, mi farmer pravi, naj počakam do osme ure zvečer, pa se bom lahko peljal z njim, Pojde tudi v tisto smer na de« lo, ker je bil strojnik pri neki parm lopati.
Jaz se za ponudbo lepo zahvalim in pripomnim, da jo bcm ubral v tisto smer kar peš, in če me doide, naj bo tako dober, da me naloži na svoj avtomobil. Težke so mi bile že noge, vendar sem vztrajno korakal kakšnih pet milj. Pred mano na ravni cesti se pojavi avtomobil, kateremu pa nisem posvetil posebne pozornosti. Ko pride do mene, se ustavi in iz njega poskačejo moji trije lovski tovariši.
Prvi pozdrav je bil, da so mi vse križem pesti pod nos molili, češ, koliko iskanja in skrbi sem jim napravil. Skoro vse sem jim bil, samo pošten lovec ne. Pravzaprav jim nisem zameril, kajti iskati me od devete ure zjutraj pa do pete ure popoldne, in to še z avtomobilom, tudi ni šala.
Meni je začelo to zmerjanje presedati, pa sem jim rekel, če so me iskali zato, da me zdaj oštevajo, bi jim sploh ne bilo treba priti. Pa sem kljub temu lepo skobacal v avtomobil in se lotil južine, ki me je tam čakala. Tovariši so me po malem še naprej oštevali, toda jaz sem jim le malo odgovarjal, ker sem vedel, da sem sam kriv te neprilike, pa tudi ker sem bil preveč zaposlen z južino. Kdor je kdaj ves dan hodil po gozdu brez grižljaja v ustih, si lahko predstavlja, da je bila južina slajša od same nebeške mane.
Končno so pa vseeno lepi ti spomini na minnesotske gozde in zajce, posebno ko jih motrim z obrežja Erie jezera, iz Clevelanda.
Frank Tekautz.  o------------
Za jugoslovanske elektrarne se najbolj zanimajo Švicarji. Kakor znano imajo že več elektrarn in hidrotehničnih podjetij v rokah, te dni pa poročajo iz Beograda, da so kupili tudi Zemunsko elektrarno d. d., ki je bila doslej popolnoma v jugoslovanskih rokah. Švicarji so plačali delnice, ki so bile izstavljene na 100 dinarjev nomi-nale in so z valorizacijo dosegle vrednost 500 dinarjev, po 800 dinarjev*, komad. Baje nameravajo Švicarji kupiti tudi električni central v Stari Pazo-vi in Sremski Mitroviči.
Po uradnih podatkih je zdaj v Jugoslaviji 145 srednjih šol in sicer v Srbiji in črni gori 61. na Hrvatskem in Slavoniji 37, v Sloveniji 12. v Bosni in Hercegovini 11, v Dalmaciji 8, v Vojvodini 16. Srednješolskih dijakov .je bilo lani 86.000, profesorjev 3253, od teh 847 nekvalificiranih. Med nekvalificiranimi je 171 Rusov. Od teh jih je 109 v Srbiji in Črni gori. Poleg gimnazij in realnih gimnazij je v Jugoslaviji še 140 meščanskih šol, 43 učiteljišč, 10 trgovskih srednjih šol in 3 kmetijske srednje šole.,
Te dni so pri Beli Reki pričeli z delom za največji tunel na Balkanu, ki bo dolg 3840 metrov. Stroški za zgradbo tunela so preračunani na 45 milijonov dinarjev. Iz informiranih krogov se zatrjuje, da bo zgradba trajala tri leta, Ta ogromni tunel bo na novi jadranski progi Beograd-Lazarevac - Kraljevo-Peč-Kotor.
slcega kapitla odkril zanimiv j dokument iz leta 1397., v knte-rcm se navaja, da je na Cospi-nem otoku v Solinu bila ne samo cerkev sv. Marije, v kateri so našli grob kraljice Jelene,: ampak tudi cerkev sv. Stjcpa-j na, v kateri so po sporočilni splitskega historika Tome Ar-hidijakona bili pokopani “mag-nificus rex Cresimirus cum plu-ribus aliis regibus et regini? Croatorum.” Ilrvatsko arheološko društvo je že pričelo z odkopavanjem, ki ga bo kot strokovnjak nadaljeval danski arheolog Dyggve. ki .je evropskemu znanstvenemu svetu znan po svojih raziskavanjih v Solinu.
Konci septembra sc je vršil v Sofiji vseslovanski turistični kongres. Na kongres so bila pozvana vsa tujsko-prometna in planinska društva iz Jugoslavije, češkoslovaške, Poljske in Bolgarije. Na kongresu se .je razpravljalo o vzajemni propagandi ter o organizaciji medsebojnih eksurzi.j. Iz Jugoslavije se je udefežila kongresa večja delegacija pod vodstvom načelnika oddelka za turizem v ministrstvu trgovine dr. Žižka. Iz Slovenije so se udeležili kongresa zastopniki Zveze za tujski promet in SPI).
V Vinkovcih se mnogo govori o porodu siamskih dvojčkov, ki pa so živeli samo eno uro. Dne 10. septembra je porodila žena seljaka Matije Lichta v selu Geriču, 4 km od Vinkovcev, dvojčka, ki sta bila zraščena na prsih. Ostali udje so bili razviti normalno in tudi glavi sta se gibali svobodno. Gre za predčasen porod, zaradi česar sta bila novorojenčka tako slaba, da sta eno uro po rojstvu umrla.
'ISKOVINE
GLASOVI Z RODNE GRUDE
V Trstu živi mesar Ermano Martingano. Star je 45 let, močan in zdrav. Ves Trst ga pozna, ker je tekom dveh let že enajstkrat dovolil, da so mu vzeli kri in jo vbrizgali slabotnim bolnikom. Nekaj jih je na ta način rešil gotove smrti. Večinoma sploh ni zahteval plačila.
Nedavno se je vrnil iz Amerike na Sušak S. P. Prinesel je s seboj precej denarja in to so izvohali tudi štirje podjetni lopovi, ki so sklenili ocifaniti ga. Poslužili so se starega trika s kaseto, češ, da je v nji štiri milijone dolarjev. Rekli so Američanu, naj položi v kasa-to pol milijona dolarjev, da tako mimogrede zasluži milijon j dolarjev. Starec je šel na lim, bila pa je naravnost sreča zanj, da v banki ni mogel dvigniti -več kot 150,000 dinarjev. Denar je položil v misterijozno blagajno, seveda pa ni videl niti beliča več. Končno je mož uvidel, da je nasedel premetenim sleparjem in prijavil je zadevo -
T
od najmanjše do največje za
^ DRUŠTVA
in posameznike izdeluje lično moderna slovenska linijska tiskarna.
Ameriška Domovina
61 1 7 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND, OHIO
m naroda
.NAJSTAREJŠI SLOVENSKI UNEVtf*
V AMERIKI.
J« najbolj razširjen list v Amerik i; dotutša b(J,ji nje svetovne novosti, DJ
izvirna poročila iz s£il,hoC(e f vine; mnogo šale in Pre\ inanov najboljših picateli
Pošljite $1-00
in pričeli ga borao poiN* Vsa pisma naslovit* °* ,
GLAS NARODJ
21« W. 18th St., New York,
15
<o.
tu
Kon
N
Selji
'torij
Kakor poročajo iz Šibenika,
ge je trgatev v vinogradih tamkajšnje pokrajine že pričela. Letošnja trgatev je tako po kvaliteti mnogo boljša kakor je bila lanska. Grozdje vsebuje izredno mnogo sladkorja. Največjo skrb pa sedaj vinogradnikom povzroča pomanjkanje vinske posode, ker imajo še mnogo nerazprodanega lanskega vina. Zato prihajajo kmetje dnevno na šibeniško tržišče z velikimi količinami grozdja, ki ga prodajajo za vsako ceno. V zadnjili dneh se prodaja najboljše grozdje po 1 dinar za ki logram.
Trpvista i železnino in pogrebni zavod
Edini kal. pogrebnik v Evelethu, Mimi., se Vam priporoča v vseh ozirih za točno in ceno postrežbo. Ne hodite v druga mesta, ampak podpirajte domačo trgovino!
HELPS HARDWARE
312 Grant Ave., Eveleth, Minn.
(Telefon po dnevi: 58, ponoči: 140-fi07)
ZXXXXZZZXXXZ
Joseph
JAVNI NOTAH
v Ely, Minnesoft
#
OPRAVLJA NO IN SCORED -VSE v noTAT> SKO STRO^ SPADAJO^
posle
aXXXXZIXZXZ IX _____,
ho
»rt! ; "Hiai hilc, * Dai
teett Wesi
r(ii
P°ltio
dot
K H
ANTON _ ZBAŠNIK
Slovenski Javni Notar	p	V
5400 Butler Street	Pittsburg	J
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vr8{e, e[|lJ) ^ vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi	av
stari kraj. Pišite ali pridite osebno.	J	lfo{

N a) večja in najstarejša Bloveneks »’.»tarska trgovina v	^
Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in raa< in izdelkov dobite pri nas.	Vku
FRANK ČERNE
j	SGJ3 St. Clair Ave. in 93# E. 79th St.. Cleraln*^
ZASTAVE, REG ALIJE
in vse druge društvene potrebščine. Pišite po vzorce in Cnjdio)' L ®V; jaka, sobrata in večletnega trgovca (Agency lor Sparton
IVAN PAJK, 24 Main St., Conemaugh,
 Ja
   «d!t
t	\
Glavna privlačna sila, t*
Ci'
ki nam dovaja dnevno vloge na Sr^	U.
INTEREST ACCOUNT, je poleg ^
poslovanja	^1
POPOLNA VARNOST
• b®
pri nas naloženega denarja.	>
Obresti po 4J/£%, mesečno obresto i J
4 S'
fSAKSER STATE ^ !}>
82 Cortlandt Street NEW YORK, N.	Y.	,	%
--------------------
RUDOLF PERDAN	S
SLOVENSKI JAVNI NOTAR	-	k	^
:	m »tf * t
Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notar*	e j
spadajoče posle.	«	(tf*1 >
»33 E. 185th St.	Cie*«**®«1’	£
• -=£/<
^ ...........  '	'	jgt^	ji eI>r
Še dva skupna izleta priredimo t° S Jesenski in Božični Izlet	^ '
Z ozirom	na	razna	vprašanja naših rojakov’ P®* j iy
priredimo to	leto	še dva	skupna potovanja v stari	pjf	K
novejšem, največjem in najhitrejem parniku francos* drube “ILE	1>E FRANCE”	.	0^
JESENSKI IZLET 18. OKTOBRA,	1929	j	'tr,
BOŽIČNI IZLET 8. DECEMBRA,	^	11
Kakor vedno,	so	nam tudi za te izlete dodeljene 11	^
in kdor si želi zasigurati dober prostor, naj se Pr-lV Jf ’ kf
in pošlje aro.	jtd-	,
Za pojasnila glede potnih listov. Return Permit0'	,k	1
na domačo	_	.1/	(h, ^<1
Uš Sakser State BaP ^
iSlg/	82	Cortlandt Street
NEW YORK, N.	Y.	J	'
l -------------------- ‘	I	°
i
JM
Mavzolej hrvatskih kraljev odkrit. Gimnazijski profesor Lovro Katic je v arhivu split-
V skopski C;'ni gori se je zadnji čas pojavilo večje število medvedov, ki so prišli s
Šar-planine in povzročajo kmetom precej škode. Nedavno noč jih je v koruzi čakal mladenič Azemovič iz Staniševca. Ko so se sredi noči približali štirje medvedje, je izprožil in enega ranil v šapo. Tropa je pobegnila, kmalu nato pa se je pojavil velik, star medved. Preden je mogel Azemovič ustreliti, se je besni medved približal in fanta že potipal s šapo po obrazu. V naglem odskoku je Aze-moviču le uspelo, da .je medveda podrl s strelom. Kožo je prinesel prodajat v Skoplje in je obenem naprosil oblasti, naj pomagajo medvede pregnati.
-------o-------
Ustanavljajte nova krajevna društva!
ČITAJTE TA OGLAS
• Jugoslovanska Kat. Jednota išče organizatorje, I m n ogo or g ant za tor j e v!
Organizatorji naj se javijo na glavni urad iz vseh slovenskih naselbin, kjer še ni društev J. S. K. Jednote ali kjer so pogoji za ustanovitev nadaljnih slovensko ali angleško poslujočih društev.
Nihče ne more delati zastonj, zato plača J. S. K. Jednota organizatorju $25.00 za vsako novoustanovljeno društvo.
Za vsa podrobna navodila naj pišejo prospektivni organizatorji na glavnega tajnika J. S. K. Jednote, to je na naslov:
JOSEPH P1SHLER, Ely, Minnesota.
...	i
NAPRODAJ JE HIŠA
v napredni naselbini Johnstown, Pa., na vogalu 801-803 Broad St. Moderno urej<,IKI» skupno 18 sob (dve za trgovino). Proda se po nizki [•eni radi odhoda iz mesta. /:\ podrobnosti vprašajte lastnika:	Frank
(labrenja, 721 Myron Ave., Cleveland, O.