URN_NBN_SI_DOC-C373IYYZ

LJUDSKE KNJIŽNICE V CELJSKEM OKRAJU Ako hočemo spoznati razvoij, de­ javnost in pirobleine ljudskih knjiž­ nic celjskega okraja, je potrebno imeti pred očmi tudi obsežnost okraja in njegoivo pokrajinsko raz­ delitev. Celjski okraj šiteje nad 200.000 prebivalcev. Razdeljen je na sedem občin, med katerimi je najpomembnejša celjska občima, ki predstavlja okraju Celje kulturno, politično, gospodarsko in družbe­ no središče. Razen dveh občim, ki rima je glavni gospodarski vir kmetijska proizvodnja, je drugim občinam osnova za njihov razvoj industrijska proizvodnja. Gospo­ darska moč posameznih občin se seveda odraža potemtakem tudi v razvijanju in 'delovanju negospo­ darskih ustanov, med katere spa­ da 'tudi šolska in kulturna pro­ sveta. Ljudske knjižnice celjskega okra­ ja so bile skoraj vse usitamorvLjene takoj po osvoboditvi. Ljudska pro- sveta Slovenije se je prva po voj­ ni intenzivno bavilla z ustanavlja­ njem ljudskih knjižnic, ki so kma­ lu zaživele. Njihov knjižni fond je bili sestavljen v pretežni večini iz dairoivamiih knjig in iz del, ki so jih vse knjižnice, predvsem večje, obvezno morale nabavljati oid za­ ložb v določenih izvodih, ne glede na to, ati so bile knjige v tolikih primerkih knjižnici potrebne ali ne. Sredstva za nabaivo knjig so knjižnice prejemale deloma od okrožnega oziroma okrajnega ljud­ skega odboru in sindikalnega sve­ ta. Ta neproračunana, dirigirana nabavna politika in darovanje naj­ različnejših knjig je imelo za po­ sledico, da so neštete knjižnice še danes založene s čtivom, ki vse­ binsko ne ustreza našemu času in leži mrtev po pollicah. Knjižnice so vodili ljudje najrazličnejših po­ klicev, zato je ljudska prosveta sa­ ma in s pomočjo okrajev organi­ zirala več knjižničarskih tečajev, da bi vodje knjižnic pridobili več znianja za uspešnejše delo v knjiž­ nicah.