76 številka,
MPA re
Martbrs

24 -pftfinbra 1915.
Letnik VEL
Naročnina listu: —
Celo leto . . K10— Pol leta . . .	„ 5*—
Četrt leta . . „ 2-50 Mesečno. . . „ P—
Zunaj Avstrije :---
Celo leto . .	„ 15-—
Posamezne številke —	10 vinarjev. —
Inserati ali oznanila
se računajo po 12 via od 6 redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik — popust.
„Straža“ izhaja v pon» deljek in petek popoldne
Rokopisi se ne vračajo»
j Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo, j
Štiri meséi itali j a uskih is e uspehov.
V izhodni Galiciji ruska ofenziva preneha 1«. — Ob Ikri in Styru srditi ruski napadi. — Naše čete zavzele zopet postojanke na zah ‘dnem bregu lieve in Styra. — Izhodno od Vilne velik del ruske armade v kleščah. — Naš i Ivavalerija Rusom za hrbtom. - Na srbskem bojišču nič
novoga. — Balkan se pripravlja.
Balkan se pripravlja.
Balkan se na vseh koncih in krajih pripravlja na krvavi ples. Bolgarija bo svojo mobilizacijo že skoro izvršila, Rumunija pa že itak ima nad eno leto oboroženi mir in čaka ter čaka, da bi udarila. Grčija je tudi pod orožjem in je radi lepšega razglasila, da se bodo vršili na njenem macedonskem ozemlju manevri. Srbija je v škripcih. Od severa korakajo v Srbijo avstrijske in nemške čete, a ona mora zdaj svojo armado postaviti tudi ob bolgarsko mejo.
Kakor je na vaškem plesišču obrnjen pogled v-seh plesalcev na najboljšo in brhko plesalko, tako se sedaj na Balkanu in v Evropi sploh vse ozira po — Bolgariji. Gotova stvar je: Bolgari ja bo de na Balkanu odločila velik o* igro med četve-rosporazumom in Avstrijo ter njeno zaveznico.
Informacije, ki jih imamo iz zanesljivega vira, naglašajo, da je Bolgarija četverosporazumu popolnoma hrbet obrnila, ker je spoznala, da so vse številne note in obljube, ki jih je četveropiorazum dajal Bolgariji glede odstopa srbskega in grškega makedonskega ozemlja, le pesek v oči. Zahrbtno je četverospo-razum skoro gotovo hujskal Srbijo in Grčijo, oziroma tudi Rumunijo, da ne privolijo v bolgarske zahteve. Bolgarija je spoznala, da sta edino Avstrija in njena zaveznica njeni pravi in odkriti prijateljici. In zategadelj je stopila v) naš tabor.
Vprašanje je samo : Na katero stran bo udarila glavna bolgarska armad a? V tem oziru sta dve možnosti:	Bolgarska armada
maršira z glavno silo v gornjo Sto.ro Srbijo in tako poda roko v Moravsko dolino korakajočim avstrijskim, in zavezniškim četam, da iste potem skupno udarijo dalje proti jugu ; mogoče in zelo verjetno je pa tudi, da se bo Bolgarija z glavno močjo zavarovala
zoper Grčijo in četverospbrazumove čete, ki bi utegnile priti Grkom in Srbom na pomoč.
Grčijh se še ni odločila. Eno je na Grškem gotovo : Kralj i n g e n e r a 1 i t e t a j e z a n a s, Venizelos in ljudstvo pa za četverosporaizum. Odločitev je za Grško zelo težavna. Ge udari proti Bolgariji, je to zanjo zelo nevarna igra, če pa se pridruži nam, pa ima četverosporazumovo brodovje in armado za svojim hrbtom. Položaj je torej za Grčijo tak, da bo najbrž ostala n e v tr a l n a,
Rumunija še cinca. Rusija in četverosporaz-um daje Rumuniji velike obljube: del Besarabije, Bukovino do Cernovic, Sedmograško, Banat in Bog ve kaj še vse. A rumunski politiki dobro vedo, da je težko kaj dati, kar še darovalec niti v rokah nima. — Sicer pa je Rumunija na avstrijski, k a k or tudi n a b o 1 g a r s k i meji zbrala velike množine vojaštva ter se tam močno utrdila. Poznavalci zakulisne politike so mnenja, da bo Humanija za sedaj še ostala. nevtralna. K a-k o do 1 go" t o' i) odo o d To c i t i 'd o g o die i, k i se bodo prihodnje dni r la z v i 1 i na, razburkanem Balkanu.
*
* *
Kocka je padla !
„(Grazer Volksblatt“ piše:
Bolgarija je odredila dne 21. t. m. splošno mobilizacijo. Tudi rezervisti, ki se nahajajo v inozemstvu, so poklicani pod orožje1.
Bolgarska vlada je prišla do prepričanja,, da ne dobi diplomati čn im potom j uiž n o4m ace d epske g a o-zemlja, ki Je bilo v bukaireštapski mirovni pogjodbi razdeljeno med Srbijo in G hči j o in da je tedaj prisiljena nastopiti druga pota. Sporazumila se je najpo-prej s Turčijo, katera ji je odstopila zahtevano ozemlje in v tem trenutku je bila Bolgarija izgubljena za četverosporozum, ki si je na vse kri pije prizadeval,
da bi jo pridobil za vojsko prot, Turčiji. Da je odločitev Bolgarije velevažna, je najbolj razvidno :zza prve balkanske vojske, v kateri ge je pokazalo, da se mora prištevati bolgarsko armado med najboljše na Balkanu. Po drugi balkanski vojski, koje i zid ie bil za Bolgarijo zelo poniževalen, je bplgarjska vlada -storila vse, da izpopolni in organizira. svojo ajrmado. Gotovo m dvomil nobeden uepr.siro; ski presojevalec, da so bili bolgarski pol. in gospodarski interesi na strani Avstrije in Nemčije. Že davno, so bile raztrgane moralične in politične vezi, ki so v prošli minulosti vezale Bolgarijo z Rus'jo. Nepremostljiv prepad med Bolgarijo '!n Rusijo je pa nastal v drugi taalkan-s»ri vojski, ki je nastala vsled ruških spletkari j na Balkanu, kajti Rusija ni hotela trpotj na Balkanu nove ojačene Bolgarijo, mameč Rusi.il pddPo^no in poslušno	Posledica druge balkanškje vojske je
bila uisouepdlna za Bolgarijo, ki je prišla skoraj ob ves plen svojih sijajnih zmag, ’Makedonija se je porazdelila med Grčijo in Srbijo in Bolgarija, obdh.Ha od vseh strani od sovražnikov, je bilja gjoboko ponižana, Kaj takega se seveda ne more nikoli pozabiti. Zelo veliko je pa bilo začudenje, ko se je slišalo, da se bolgarska vlada pogaja s četver ospo razumom glet-^ii.e„.saarleležb:e...Bolgar;je .tfo .strani četverosporazuma. Tozadevna pogajanja med Bolgarijo in četverosporar z umom so se pa vršila bržčas iz vzroka,,, ker se je moral bolgarski kralj nekoliko ozirati na Rusiji prijazno stranko, ki je imela v Bolgariji še vedno veliko upliva, češ, da se pozneje ne bo moglo Bolgariji predbacivati, da ni storila to, kar bi bila lahko storila. Bolgarija je zahtevala od četverosporazuma, da se ji z,a plačilo odstopi macedonsfco ozemlje, če se u-deleži ob strani četverosporazuma svetovne vojske. Čeprav Grčija in Srbija nistia hoteli o kakem odstopu ničesar vedeti, še kljub temu ni pretrgala. Bolgarija svojih pogajanj, baš iz vzroka, ker se ni hotela izpostaviti neprijetnim posledicam, prečko da ni bilo potrebno z ozirom na njene omejene denarne in vojaške moči. Sedaj pa, ko je pokazala Bolgarija tudi svoim najveejim prijateljem Rusije, da mirovnim in diplomafčnim potom ne more doseči legai, česar si želi s 1 e h e r n i, B o 1 g a\ r , d a bi dobila Bolgarija zadoščenje za svoje ponižanje v drugi balkan-; ski vojski ter da bi se izpolnile bolgarske narodne
LISTEK.
Balkanske armade.
Organizatorji in učitelji bolgarske vojske so bili Rusi. Ruski generali in višji častniki |90 delo va Ji v mladi armadi ter so igrali v njej več let izključno vodilno vlogo. Ko je izbruhnila srtasko-bolgarska voj,-, na leta 1886, je ruska vlada vse svoje častnike odpoklicala, in mlada armada je bila čez noč brez voditeljev, postavljena na lastne' noge. Toda Bolgari so pokazali, da so se v malo letih mnogo naučili. Mladi stotniki so prefvzieli poveljstvo polkov, vojni minister je postal major, poročniki so komandirali bataljonom, toda vojaške vrline zapovednika kneza Aleksandra Ruteni »erga in njegovega častniškega zbora so daleč nadkriiile zmedenost srbskega vodstva in Bolgarija je zmagala. Tako si je bolgarska armada že s Svojim prvim nastopam pridobila dobro ime in poznejša leta, so pokazala, da so njene vrline reis odlične, Bolgar so ostali učenci Rusov. Oficirski naraščaj je študiral na ruskih vojaških šolah. Se le pod sedanjim kraljem Ferdinandom se je : ; sto,nov,ila bolgarska Častniška a-kademija in mlajši Čast iški zbor se je nekoliko oprostil ruskega duha. Izborne vrline je pokazala bolgarska; armada v balkanski vojni, zlasti v borbi proti
Turkom je svet občudoval naraivnost ognjeviti ofenzivni duh bolgarskega vojaka-. Od balkanske vojne sem so se razmere pri armadah balkanskih držafvic znatno spremenile, tako zlasti glede števila vojaštva, kakor tudi glede opreme. Preteklo leto svetovne vojne so porabile vse nevtralne države,, da ojačijo svcjjo vojno pripravljenost in o bolgarski armadi smo že o-petovano slišali, da se nahaja v stanju najpopolnejše pripravljenosti.
Leta 1912 je Štela bolgarska armada v strokovnih seznamih 190.000 mož in 1080 topov. Balkanska vojna je pokazala, da je bila ta cenitev mnogo premajhna in da je imela Bolgarija daleč nad % milijona mož na razpolago. Sedaj je tudii število njenega prebivalstva naraslo, m sicer na 4,800.000. Nemški strokovnjak Rottmann računa, da razpolaga Bolgarija s 480.000 vojaki, kar je gotovo zelo skromno računano, ako pomislimo, da %na Bolgarija uvedeno za moške med 20. in 46. letom splošno vojaško dolžnost, in da se torej v slučaju mobilizacije nahaja skoraj 10% prebivalstva pod orožjem. Àko upoštevamo, kako uporabljajo države v sedanji vjeliki vojni svoje vojaške rezervoarje, potem monymo priti do zaključka, da Stele bolgarska armada danes najmanj dobrega pol milijona mož. Posebno formacijo tvori takozvano „o-polčenje“ (naša črna vojska).
Pehota je oborožena z 8 mm manlihercami, rav-i no tako kavalerija. Normalni topovski tip ima kaliber 7.5 om. brzostrelne havbice so kalibra 12} cm, gorski
tonovi imajo 7.5 centimetrov. Artilerija je deloma nemškega, deloma francoskega izdelka. Strojne puške so večinoma angleško delo. Po balkanskih vojnah, zlasti pa preteklo leto, je nabavila Brjlgarija mnogo novega orožja in zlasti artilerija se je gotovo ■spopol-nila v smislu izkušenj, ki so jih pridobile vojujoče se države na evropejskih bojiščih. Ali je mogla Bolgarija nabaviti tudi kaj modernih težkih topov, se ne ve. Ze pri obleganju Od ripa se je pokazalo, da je v tem oziru zaostala in verjetno je, da je skušala ta nedostatak kolikor mogoče popraviti.
Bolgarija razpolaga ludi s par vojnimi ladjami, ki služijo seveda le v obrambo obali. Jedro bolgarskega brodovja tvori 6 torpedovk, križarke ni nobene. V tem oziru jo Rumunija znatno nadkriljuje, ker ima eno oklopno križarko, 5 oklopnih topniČark ter okrog 20 torpedovk.
Ker se računa, da razpolaga danes Grška z najmanj 400.000 vojaki in ker ima Srbija po noveiših cenitvah še kakih 250,000 mož, Rumunija pa 600,000, znaša torej celokupna balkanska sila, ld bi si jo bila, četverozveza rada pridobila, 1 $00.000 do 1,800,000 mož. Konstelacija na, Balkanu nam kaže, da se bodo te armade vzajemno kompenzirale in da bo torej uspeh na oni strani, ki lahko vrže svoj meč na balkansko tehtnico. Ta meč je v rokah avstrijskih in nemških vojskovodij.
težnje v Makedoniji, se .je odloqla ob rivala st ur za zadnji korak, podrla je za sebi vse mostove, k^ s j jo vezaji s öeüverosporaziiamom. Helge,r' •> je tx čet verosporazum izgubljena. Kocka je padla!
Veliko navdušenje v Bolgariji.
Razglas splošne mobilizacije je izzvial velica . \ sko, skoro nepopisno navdušenje bolgarskega prev -valstva. Mobilizacija se vrši-izredno hitro in precizno. Vse to kaže, da se je bolgarska vojaška uprava že del| Sasa pridno pripravljala na vojsko, Tudi v civilnih uradih in posebno iaa želez 4 ah is cestah vlada izboren red. Dne 2,1. septembra popoldne se je že opažalo na sofijskih ulicah mnogo o ;zme i in. tejtvgenee v čednih vojaških uniformali. Vsak je pospešil korake, da čim preje prhle do zbir tešča s o h polkov. Po celem mestu vlada izredno živahno gibanje. V večernih urah je bilo več slavnostnih obhodov po sofijskih ulicah. Pred kraljevo palačo i gpabteam ministrskega ‘predsednika ter avstrijskim In nemškim poslaništvom je prišlo do vifiiarn h prire 'itev. -Tisočere ljudske množice so klicale:	Živijo kralj!
S 1 a va Bolgarski! 'Živela Avst r i j a i N e m Č i j a ! S i a va b o 1 g a n o k-i a r m a d i ! Pojdimo reševat naše brate v sr b s k i sužnjosti! Med ljudmi, ki so se udelei 1 slovesnih pouličnih sprevodov se je opažalo izredno vel ko število macedonskih bolgarskih beguncev. Mnogo bol-garsko-maoedonških zastav in narod..ih znakov je bilo v sprevodih. Tudiz dežele prihajajo v 6'ofijo brzojavna poročila o veljali slav pstniii prireditvah v p r i 1 o g vojske.
Velik pomen bolgarske mobilizacije.
Berqlinski Usiti povtäarjaio veliko važnost bolgarske mobilizacije, ki je naperjena proti Srbiji kat največji zahrbtni sovražnici Bolgarije izza druge bankarske vojske hi so mnenja, da Lo poseg Bolgarije v sedanjo svetovno vojsko odločujoč za vojni položaj na, Balkanu. Bolgari,Ja bo uničila, ob Daruamelali zadnje upe Anglije, Francije in Rusije.
Diplomatien! hoj v Sofiji.
„Az Est“ poroča dne 20. septembra iz Sofije: Diplomatični boj, ki se vrši sedaj v Sofiji, je odločilnega pomena. Pogajanja se vrte okoli treh točk. Prva točka se tiče tega, da naj Bolgariji zagotovljeno ! ozemlje zasede kaka tuja država, kar oznhčuje glasi- j lo Radoslavova „Narodni Prava“ kot nesprejemljivo. I Drugo točko tvori zahteva, da naj ostaneta Srbija in Grčija tudi Še vnaprej sosedinji, kar bi bilo mogoče le tedaj, ee Srbi in .Grki - obdrže ozemlje, na. katerem prebivajo Bolgari. V tretji vrsti prihaja v poštev načrt, da naj Srbija in Grčija ne ostaneta zvezani po ozemlju, na katerem prebivajo Bolgari, ampak naj tvori njiju mejo albansko ozemlje približno na meji (Mirice.
Mejaštvo Srbije in Grčije na bolgarskem ozemlju se smatra . po nabiranju vseh bolgarskih strank kot zasramovanje Bolgarije. Na možnost grško-srbs-ke meje na albanskem ozemlju ne verjame nikdo. A resnost obljub četverosporazuma zmanjšuje, dejstvo, da tako na Srbskem, kakor na Grškem glasno protestirajo proti vsakemu odstopu ozemlja.
Četver,osporazum nastopa z velikim pritiskom, in urgira odločitev, vendar se Bolgarija ne da siliti, ampak hoče spraviti najprej; pod streho svojo zadevo s Turčijo., Do sedaj, še ni bilo objavljeno nobeno u-rajdjtp poročilo o turško-bolgarskem. dogovoru.
Ferdinandova politika jasna in dobro pr e» včlanjena.
Iz Sofije se poroča: Bolgarski kralj Ferdinand je sprejel v avdijenci vodje, bolgarskih opozieijonel-nih »strank, katerim je rekel sledeče: „Politika, katero vi priporočate, je zelo, zeig velikega, vprašanja. M o J* a politi k a je jasna in dobro prev-d a r j e n a.“
Radoslavov o resnosti položaja.
Bolgarski ministrski predsednik Radoslavov se je izrazil n apr am vodilnim bolgarskim političnim o-sebam, cla je sedanji položaj skrajno resen. Bolgarija mora jamčiti za oboroženo nepristranost. To še pa ne ; omenja, da bi bila,, pretrgana podajanja s cetre-ros orazumom. Tudi z Romunijo sé nadaljujejo po-. gajanja. Napram Srbiji je pa krepak nastop neobho-dno potreben. Pribito je, da bolgarska armada ne bo korakala proti Turčiji ter da sini; atizira, velika večina bolgarskega naroda z Avstrijo in Nemčijo. Tudi • onozicijonelni bolgarski krogi so dandanes prepričani. da je za Bolgarijo velikanske važnosti, če se tesno pridruži Avstriji in Nemčiji. Vlada se ne bo u-maknila in tudi ne cincala. Vlacla samostojne in neodvisne Bolgarije se ne boji žugamj četverosporazuma. Bolgarija noče biti priprega za Setverosporazum.
Vse bolgarske stranke zedinjene.'
Veliko pozornost vzbuja elapek v glasilu rusofilske bolgarske stranke m peresa poslale?.n Borisa Vazov, ki pravi, da je za Bolgarijo odbija ura, ko se morajo nehati vsi prepiri med Sfera kami in s' mora.
jo vsi, ki želijo dobrobit svoje domovih/e, podati rove i ; se s poln m zaupanjem zbrati cjkrog diade. Kak;v hitro bo razvita z,astavai Bolgarije .in njene -armade', morajo izginiti vse zastave strank. Narodno združenje vsem i >. Ig; ..rov bo mogoče doseči le tedaj.,, če bodo v e. .o celoto združe..e vse bolgarske stranke.
Bolgarski poslanik v Nišu pri bolgarskem kralju.
• Bolgarskega poslanika v Nišu, Ceprašikova, ki je pred nekaj dnevi ilošel v Sofijo, je sprejel car Ferdinand in ministrski predsednik Radoslavov. — Kakor poroča sofijski list „Diro“, se je vršil ministrski svet, katerega se je udeležil poslanik Caprešikov. Bolgarski ministrski svet je baje sklenil zelo važne ul re. e.
B >iga?sM velmožje.
v sedanjih z godovi sko-velevaž/ih časih potrebuje Bolgar ja resnih politikov. Dogodki, ki se Bodo o : greli -i J. . uppri od, ,,e dni, Golo a/ rž začrtali bodočo sreč- u ali besroč usodo boi vaskli narodov. Možje, ki sedaj vodijo usodo Bolgarije, somi ulstrski predsednik Radoslavo/, general S v o v , vojni ml.ister S e ko v , i.adeln k general ego, štaba B o j a d j i e v in ge, .eral F i 5 è v/.
Vasil Radasi Ivov je star 60 1/t L: © ul po ’ o klicu odvetnik. Mož je p,ri bo gorskem Dudstvu 'zrete no priljubljen. Kmet h ga zov-e endstav: o „Lfedo Vte sT“. Radiosi a-vov je. čisto priproste an; \ JjosIJ, mr dobrosrčne oči, veliko belo brado in ob o/ o wljcte Mož e zelo redkobeseden, njegove izjavio so krat' e, n lobropremišinene. Kralj ima Riados| ve; • zelo red ih je več dni med tednom v -njegovi družbi. .'Glavni p r o g r a, m Radoslavova. j e :	S p * a vi H t '
vse Bolgare n a Balkan u p o d b o ] garst o c a r s t v o.
General Savov je izza zadnje talka; ste vojske predobro znan kot izbclren vojskovodja^ Sikcjiiogojtovo bo tudi sedaj postavljen na čelo olgars'1 e aranti« Savov je, kakor vsi Bolgari., zelo demokrat enega na-ziranjai. Ob svojih prehodih v Sofiji se mnogokrat pridruži celo priprostim ljudem in se ž j mi pogovarja. Savov je kot izboren poznavatelj vojaških . razmer -ečkraj; prerokoval, da bo Rudija tepena in da Italijani s svojo zahrbtnostjo ne bodo imeli (srede. Savov je mied častniki in vojaštvom izredao priljubi,©«.
Vojni minister Sokov ie novi mož, D : je naj mlajši .general bolgarske armarle,.stap kom 1 51 let. Slavi ko.t dober organizator
Generalštab d šef in bivši vojni min'ister Boja-djiev, ki se je v balkanski vojski posebno odlikoval s svojo hrabrostjo, se odlikuje kot odločien a zelo lju’ beznjiv vojak.
■ Mogoče";torli je ‘ da bo imel pri vodstvu bolgarske armade v sedanji vrbski veliko besedo general F-ičev. Ta sloviti strateg je s svojo ženi]alnosijo priboril v bolgarsko4uršik:i vojski svojemu navodu nesmrtno slavo in sebe ovekovečil z velikimi vojnimi čini.
Na teh možeh torej slopi bodoča usoda Bolgari-
je.
Vojaška cenzura v Bolgariji.
Bolgarska, vlada je odredila preventivno cenzuro za časopisje in tisk .sploh. Cenzuro bodo izvrševala vojaška poveljstva. Vsaka objava oklicev, izjav in brošur je prepovedana. Kclor .se ne ravna po teh vladnih odredbah,. se strogo kaznuje z obsodbo vojaškega sodišča.
2O.OQ0 Bolgarov na Ogrskem.
■Budimpeštanski bolgarski generalni konzulat izjavlja, da se nahaja na Ogrskem okrog 20.000 Bolgarov, ki so vpoklicani pod orožje in so že odpotovali V Bolgarijo. Samo y Budimpešti se je nahajalo tri. tisoč Bolgarov, ki še spadajo v armado. V Avstriji je baje do 12.000 Bolgarov.
Položaj v Rumimi ji.
Po dopisu „Az Està.“ v Rumuniji ne goje posebno velikih, simpatij, do naše monarhije, kakor tudi ne nasproti Rusiji, vf?č pa* do Francije. V Rumuniji pravijo, 'če bi zasedli ‘Besarabijo, bi bili to le darovi Dunaj cev ter bi se.Raisija, nad njim vsled tega znala strašno maščevati. Poročila našega generalnega štab; prinašajo rumunski listi skrajšana in natisnjena z zelo majhnimi črkami v, kakšnem kotu, poročila četverosporazuma pa izobešajo in so natisnjena, z debelimi črkami na prvi sram. Politično in splošno mnenje v Rumuniji je, da naj se pridobi čim več ozemlja. Za slučaj padca Dardanel upajo Eumuni, 'da se bo njihova trgovina vendarle mogla neovirano razvijati in da bo Rusija Dardanele internacijonalizira-la. Rumunijo skrbi le to, kaj naj stori, če pride do vojske med Bolgarijo in 'Srbijo. Ce se to zgodi, potem bi bila vsa rumunska prehodna, trgovina, ki gre danes, skozi Bolgarijo, ustavljena in rumunska trgovina j o, o!noma odrezana od ostale svetovne trgovine. — Olieijozni list „Vittorul“ poroča, daj se je ru-munski minister za javna dela, začel pogajati z Bolgarijo o medsebojni pogodbi glede prevoza raznega blaga preko obeh dežel.
Nove zahteve Rumimi je.
Dunajski list „Abend“ poroča iz Bukarešte z dne 22. septembra:
Rumunska pogajanja so, kakor se zdi, došla zopet do mrtve točke. Pred nekaterimi dnevi v Bukarešto došli petrograjski rumunski poslanik je namreč zopet odpotoval v Rusijo. Rumunska vlada mu je izročila listo novih rumunskih zahtev do četverosporazuma.
...Rumunija se utrjuje oh bolgarski meji.
Mije javlja „Vossische Zeitung“ : Rumuni so začeli ob železnici na meji graditi strelske jarke, žične ovire in voleje jame. Vendar pa .je ljudstvo mirno in t ošteti in brzojavni promet z Rumunijo še ni ustavljen.	p
Strelski jarki in volčje jame.
Iz Sofije se poroča, da je rumunsko armadno vodstvo v vseh obmejnih krajih zbralo velike vojaške čete. D o m n e v a s e, daje bi I a v Rumuniji mobilizacija že pred tedni do dobra Izvršena. Ob železnicah delajo zadnji čas strelske jarke, volčje jame in žiftnrte o dre. Obmejno prebivalstvo je mirno in je prepričano, da so rumunske vojaške priprave le za, to pripravljene, Će bi so-V r a ž n i k u d r 1 v deželo, a da R u m u n i -j (a ne bo nikogar napadi a.
Ruska vlada odpoklicala brodo v je.
Rusko vojno ministrstvo je vsled rumunskega protesta odpoklicalo rusko vojno brodovje iz rumun-skili voda.
Rusija v Črnem morju ustavila par©plovbo.
fz !'te kare te se poroča: Ker so se. pojavili} v Črnem morju nemški podmorski čolni, je Rus ja ustavila v Or..eni morju ves ladijski prometi Vsa ruska pristanišča v Črnem morju so zaprta.
Rumunija bo zopet izvažala žito.
Uradni. „Vittorul“ javlja:	Kakor izvemo, se je
v četrtek, dne 23. septembra, zopet začela z izvozom žita. Na rumunskih-postajah na mejnih točkah proti Avstriji, je zaenkrat 2000 vagonov žita. Strokovno glasilo rumunskih poljedelcev'„(Agrarni“ zahteva., naj se odpravijo dosedanje pristojbine za izvoz Žita.	.	..J:,
Srbska armada razdeljena v (Iva dela.
Iz Sofije se poroča: Potniki iz Cari! roda pripovedujejo, da je odpoklicala Srbija številne čete iz, donavske bojne črte in jih poslala na srbsko-bolgar-sko mejo.
*
* *
Sporazum med. kraljem in Venizelosom.
Med Venizelosom in kraljem je z ozirom nasedanji napeti položaj na Balkanu prišlo, kakor poroča berolinski „„Lokalanzeiger“, do popolnega sporazuma. A k o Bolgarija u d ar i p o Sr b i j i,f se Grčija n e s m. a t r a poklican o, da bi pose -g la v bo r h o, k e r Jone vežejo v t e m oziru prav n i kake ‘p o g o 'd b e ire o b v e z n o -s t i s S r b i j o.
Krški manevri.
„Kölnische. Zeitung“ poroča jz Soluna.- da se .bodo v kratkem vršili v ozemlju Kočane, Seresa in Soluna veliki grški manevri.
Galipoli — Egipt.
Carigrajski listi, izražajo svoje veliko zadovoljstvo, ker je pričela avstrijsko-nentšfca armada z ofen-: živo proti Srbiji ter pričakujejo od te ofenzive važnih j üspeho.v jza..nadaljnji razvoj vojnih podvzčtij v tej ! svetovni vojski. Listi izražajo svoje prepričanje, da ! bo ‘potem, ko bo premagana Srbija, prav lahko mogo-I pognati angleško-lrancoske, čete, Ki s.e nahajajo na I polotoku Galipoli, v morje ter pričeti z vojsko proti j Egiptu.
Bolgarski general Kovačev o vojnem položaju.
■ V razgovoru s koresj ondienfom turškega lista j „Tasvir i Efkiar“1 je bolgarski general Kovačev izja-j vil, da smatra Dardanele kot neza.vzemljive - in to ra-j di topograličnega položaja Galipolskega polotokaj in l drugič radi hrabrosti turške armade, ki raž olaga z lastnostmi, ki manjkajo anglešlco-irnjncoski armadi. General Kovačev meni, da bodo Angleži in Francozi prisiljeni, sramotno opustiti dardanelsko eks edicijo.. Turško-bolg-arski odrošaji so po njegovem mnenju izredno prisrčni in postajajo vsak dan krepkejši. Danes se obrača sovraštvo vsakega, Bolgara proti Srbiji, ki si je prisvojila bolgarsko Macedonijo..
Rgstrijstso-spiisSio bojišče.
Po daljše m odmoru so se zopet začela večja Vojna podjetja na srbskem bojišču. Najprej je seveda1 prišlo do artilerijskega üelovfojnja;, ki Je bržkone pripravljalnega značaja. Iz. generalštabnih poročil se vidi,; da so se resnejše akcije vršile pri izlivu Drill e, pri Belgrade in p[ri Smederevu.. Ker so Srbi vporabili za obrambo Donave in 'Morave zelo močne artilerijske sile in so naše ter nemške baterije po razmeroma kratkem, če tujdi zelo hudem ob;* streljevanju mogle doseči hitre uspehe, smemo upati,, da bo naše prodiranje v Srbijo dobro uspelo.
Dogodki na srbskem bojišču.
Avstrijska uradna poročila.
D n e 2 0, s e p t e m b r a.
Avstrijske in nemške baterije so obstreljevale včeraj srbske postojanke na južnem bregu Save in Donave. Tudi trdnjava Belgrad se je nahajala pod našim o g n j e m. Blizu izliva Drine so n a-š e čete n a p a d 1 e i n uničile naprej potisnjene srbske oddelke.
Dne 2 1. s :e p t e m b r a,
Naša artilerija je mo Pil a srbska utrjeval-na dela ob s p o d n j i Drini. Sicer p,a nič novega,
D h e 2 2. septembra,
Ob Savi in ob spodnji Drini artilerijski boj i in manjše praske. Na mesti Požare v a o in :V oliko G r a d ište so naši zrakoplovci metali bombe.
C r n o g o r s k a artilerija je, obstre-1 j e v a 1 a .T e o d o (v Boki Kotorski),
Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl. Höler,
podmaräal.
Nemška uradna poročila. \	;
Dne. 2 1. septembra.
S severnega donavskega brega je pričela nemška, a r t i 1 e r i j a b o j n ai srbske postoj anke južno od reke pri Smederevu. Sovražnik je bil prepaden in njegovi topovi so morali umolkniti.
Dne 21., in 22. septembra.
Pri nemških četah se ni zgodilo nič novega.
Naša ofenziva preti Srbiji.
Predpriprave avstrijsko-neraških čet ob Savi in Donavi niso bile Srbom popolnoma rez,name, kar je razvidno iz tega, ker je bilo delovanje njihovih zrakoplovov v zadnjih dneh zelo živahno. Srbski zrakoplovi, povsem, francoskega izvora,, so pluli* vs:	dan
nad obmejnim ozjemljem, zlasti nad železnico progo proti Novemsadu, da dožienejo prevažanje in razvrstitev avstrijsko-nemških čet. Da je bil njihov, polet le boli poizviedOvalnega značaja,, jgovori dejstvo, da niso metali nobenih bomb na naše postojanke in se skrbno ogibali zrakoplovov. Tludi naši zrakoplovi S3 napravili opetovane polete na srbsko ozemlje, in sicer ofi izliva reke Drine notri do 'Žielezpiih vrat ter od Belgrada do Niša,
Srbska utrjevalna dela in drzno razvrščevanje njihovih čet ob izlivu reke Drine so dale našim na levi strani Drine se nahajajočim baterijam povod, da začnejo z obstreljevanj®™- 'Oddelki srbskih čet, ki sp bili, zaposleni z utrjevanjem ozemlja 'Mačve ob Drini, So bili, pregnani in granate naših topov so razdrle večinoma, vse Srbske utrdb©. Med tem so srbske baterije ob Savi in- Donavi vnovič ojačene s tenkimi Iranskimi toltovi, začela d^tirelilevafi aivfst^ijitc-nemšbe postojanke. Naši težki topovli so takoj začeli odgovarjati in v kratkem času se je pokazalo, da nad-kriljujiejo srblsko arderlo, kji je kmalu nato obmolknila.
Hudi artilerijski hoji oh srhski meji.
Listu ,„|Az Est“ se pproča iz Bukarešte z dne
22.	septembra,:	Danes je došlo v Bukarešto izvirno
poročilo, da se vrše ob spodnjem toku reke Drine in pri Belgrado hudi artilerijski boji. Tudi na severno-zahodni strami Srbije, v pokrajini Mačva, se vrši hud artilerijski ogenj med avstrij,skb-nemško in srbsko artilerijo.-
Iz Srbije v Solun.
Solunski list „Anghira“ jajvlja, da zadnje čase prihaja v Solun obilo srbskih beguncev, med njimi o-bilo imovitih driižin. Srbi so najeli cele gostilne in nabili na nje srbske napise. Tako so se v Solunu že pomnožili srbski špijoni in agenti, ki so organizirali
celo mrežo špijonaže, katero prede srbski tajni policist Neskovič, Srbska vlada podpira te špijone in je sploh menda Solun postalo mesto mednarodnih špijo-nov in agentov,

Na italijanskem bojišču se vrše večinoma artilerijski boji in manjše praske prednjih straž, Z bližajočo se zimo bo dobilo bojišče zopet drugo sliko, NJa koroškem obmejnem ozemlju bodo Italijani skoro gotovo radi mraza in snega opustili prodiranje. Možno pa je, da bodo svoje napade bržčas osredotočili odslej na tirolski in primorski bojni Črti.
Dog®4ki ma italijanskem
Bojišču.
Uradno se razglaša:!
Dne 20. septembra.
V	tirolskem obmejnem ozemlju poizkušajo Italijani mestoma Ib r e 2 u s p e š' n a p o !d j e t j a v v i s o k i h gorah, posebno na A -d a m e 11 e in v Dolomiti h. — Na koroški' bojni črti je položaj neizp.remen.jan. — Vi kotlini pri Bovcu se je umaknilo desno krilo sovražnih napadalnih čet iz našegabližnjegastrelske-g a o k r o ž j a v svoje stare postojanke nazaj. Naš letalec je metal bombe na kolodvor in na t a b o r A r s ij e r a.
Dne 21. septembra.
Na južnem T ji r o 1 s k tì m *so otvorili naši najtežji topovi ogenj n 8j p o sovražniku zasedene kraj e, (kakor tudi na njegove postojanke in baterije v prostoru pri S e r a v a 11 e — severno od Ale.
Pred našo obmejno postojanko na, Co-• s t e n i (Msoka planota F o 1 g a r i j a) so bili Italijani odbiti kakor vedro.
Sovražno d v o k r i 1 n o letalo je metalo na Iride n t zelo smešne letake izpod peresa italijanskega poročnika pt’Anrtunzia,
Na koroški bojni črti se ni nič važnega z-gotlilo	i
V	prostoru pri Bovo u je zdaj, ko so se popolnoma izjalovili v minulem tednu italijanski napadi, postalo zopet mirno. Le sovražna artilerija strelja dalje.
Na ostali h delih primorske bojne črte se je omejevalo včeraj bojevanje na ogenj iz topov in na manjša vojna podjetja v strelskih jarkih.
Dne 22. septembra.
Nasproti višinskim postojankam na Lavaro-nu je sovražna artilerija več ur pred začetkom dneva silovito streljala, ne da bi prišla n a p r e j.
Na ozemlju D o b e r d o 1 a je italijanska artilerija svoje delovanje pomnožila proti višini Monte Piano in ' na, ozemlje na o -beli straneh te gore. Splošni položaj je nespremenjen.
Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl. Holer,
podmaräal,
Štiri mesce ital Janških neu-?p hov.
Dne 23, t m. je minulo 4 mesce, kar naše čete uspešno odbijajo italiiaasike napade. Na celi črti od Svice do srnje Adrsije ni mogel sovražnik nikjer udreti v glavne obrambne postojanke, kii Si jih je naša armada v mirnem času pripravila. Izgube so paznika pa so bite v tem času naravnost velikanske. Na stoti soče italijanskih vojakov, je ppjdlo, na stotisoče je ranjenih, mnogo ujetih. Za več milijonov kron streliva je porabil sovražniki, Bo je obstreljeval naišie gore — a njegov uspeh je več kot skromen. Le nekaj malega. naše zemlje je prešlo v italijansko posest. Italijanski diplomati in vojskovodje so upali, da bo že v par tednih cela naša Črta prebita, Gorica, Trst, Pola, Celovec, T rii.de n t in Bolcan bodo italijan|ska mesta in da se bo italijanska armada v kr A, Cern, času valiti, proti Dunaju. Ne eno ne drugo se ni zgodilo, ampak Italijan si je svojo bučo ob trdnih skalah naših junakov do dobra razbij. Velikanfck» zgodovinske važnosti so 4 mesci junaške borbe naših čejj. Sla|va našjan junakom, braniteljem avstrijske; in slovenske zemlje!
Znaki nove bitke ob Soči.
Lahi so ob Soči dolgo, dolgo počivali od prizadetih udarcev, katere so jim zadali hrabri naši vojaki. Toda sedaj so menda začeli zopet poskušati svojo srečo! V petek, dne 17. t. m., se je vršitat ljuta kar* nonada pri Pla|veh in celo noč je bobnelo. A drugi dan je zabobnelo tudi z vso Ijptostjo na Doberdolski gorski planoti do morja, vmes pa so prasketale tudi\ strojne in druge puške. Topniški boj traja z vso lju-tostjo dalje. Prepričani smo,, da bodo tudi ta laška prizadevanja zaman. Naši junaki stojijo na straži trdno kakor zi|d in se ne umaknejo niti za ped. Bog jih čuvaj,	,
Naši topovi uničili tlel sovražnega generalnega
štaba.
Naši artilerijski opazovalci blizu Tržiča So o-pazili, da se pri neki hiši v Tržiču vrši posebno živahen promet. Vojaki, avtomobili in mnogi fini vozovi so vozili pred hišo. V hiši je bilo oči vidno kako višje italijansko (vojaška poveljstvo. Dne 18. septembra, točno ob 10. uri po noči, sp vse naše baterije začele to hišo silovito obstreljevati. Najprvo so frčale ekra-zitne bombe, potem pa šrapneli proti hiši. Že drugi naš strel je dobro zadel. Hiša je bila kmalu ena sama razvalina. Noč in oblačno nebo je preprečilo, da se ni moglo natančno opazovati učinek obstreljevanja,. Ob nastopu zore pa so opazovalci Videli, kako so sanitetni avtomobili neprestano vozili ranjence od te hiše.
Oklopni vlak zmagovalec.
Pred kratkim še je nek. naš oklopni vlak ob gornji Soči z vdtiko drznostjo polastil italijanske po-stoianke pri. nekem predoru. Tir je bil na mnogih mestai tako pokvarjen, da, si morali naši istega v nočni temi G ur popravljati. Ko je nate oklopni Vlak pod por veljstvoni mladega poročnika vozil proti predoru, je vsled razdrt© proge na nekem mestu skočil s tira, a vojaki so kmalu zopet spravili vlak v tračnice. Ko se je bližal predoru, kjer so imeli 'Italijani močno barikado, so naši z vlaka, z veliko silo obstreljevali Ital iane iz strojnih in navadnih pušk. Vlak je kmalu kljub srditemu sovražnemu ognju vdrl v tunel, kjer se je razvil boj na nož. Itali.,ani so se morali umakniti. Avstrijci so se polastili važne postojanke. Naši so inteli-samo enega ranjenca,, đočim so Lahi pustili pet in rinvili na licu mesta, ranjence pa so vlekli seboj. Uplenili smo eno strojno puško, več pušk in večjo zalogo streliva in sanitetnih potrebščin. Vojaki oklopnefea vlaka so priporočeni v o Ali ko vir % t j e,
Iredentist Fauno padel ob Soči. '
Iredentist Fauro, urednik listai „Idea Nazionale“, ki je bil eden najhujših vojnih hujskačev, je par del ob Soči kot častniK. Fauro je bil avstrijski vojaški begunec. Cenzura ni dovolila listom, da bi navedli njegovo pravo ime.	,
Tolmin.
Tolmin je jako lep, prijeten trg. Poleti je tam polno totavžišjčajrjev. Zjasti prihajajo iTiržačanii Trg ima krasno lego spedi gorovja, okolica je divna. Tolminska, občina je jaiko obsežna. Pod njo spadajo kraji: Čadrg, Dolje, Ljubin, Podmelec, Poljubili, Ravne-Žaib.če, \ oia(rje), Zatolmin, to so davčne občimei ; oddelki: Cabrile, Prapetno, SeliŠČe, Zadlaz-Žabče, Žabče, Prebivalstva je nad 6000. Tolmin sam šteje prebivalstva 4600. Tolmin ima štirirazredno šolo, tam je tudi pOfpravJjalnioa za ujč'tepšee. ,V Tolminu je okrajno glavarstvo, poštni in tira favni urad, okrajna, sodnija, davkarija, notar, odvetnik, občinski in okrajni zdravnik. V Tolminu je v|eč naših katoliško-na-rodnih društev, kutol Izobraževalno društvo tl, nadalje naredna čitalnica, ustanovljena leta 1882, hranilnica in posojilnica,, sadjairsjto društvo, proštpvolv no gasilno društvo, pevska in izobraževalna društva v Ljubin u, Poljubinu, Zatolminu, Volarjih. Tolmin je bii pač vedno zavetišče dobrega narodnega in prosvetnega. gibanja. Tolmin je jidclaljen ol Gorice 41 kilometrov. Podmelec preko i ljubin a 50 kilomejjrovi. V Podmeleu je železniška posteča,. Postaja v Sv, Luciji noši napis: Sv. Luicija-Tolimin. Zadnja leta je bilo v Tolminu obilo vojaštva. Gjolmteskla vi «l ina je polna lepote v krogu planin, v sredi se dviga v obliki stožca hrib, na, katerem je stal grad ponos .ih tolminskih grofov. Sedaj je v razvalinah, gumo zgodovina še priča, da je nekdaj moralo biti hudo za, kmeta, ker se je bil dvignil, nastal je „tolminski kmečki punt“, glavni puntarji so bili usmrčeni v Gorici na Travniku. Rajni tolminski rojak, profesor Simon Rut ir je spisa! zanimivo „Zgodovino Tolminskega“. V zgodovini Tolminskega sta igrala važno vliogo tudi Čedad in Oglej, Na omenjeni grad so hodili »a letovišče oglejski patriarhi. „Dantejeva jama“ . . , v njej je dobil vtiske za'svoj. „Rekel“, tu v groznih globe.Idi krnskega pogorja; sedaj divja italijanski pekel okoli Tolmina, ali zaman se trudi Italijan, da. bi zavzel „la piccola Parigi“.
Obstreljevanje Trbiža.
Z bojišča se poroča:	O napadu na Trbiž ne
more biti govora,, ker so naše postojanke daleč proč od Trbiža ne samo trdno v naših rokah, marveč se
laška pehota našim postojankam niti približati ne tipa. Za črto utrdb ležeči tort Hensel vsak Han dobro obstreljuje sovražne postojanke. Italijani so očividno le za obstreljevanje Trbiža pripeljali 2 ali 4 topove, ki streljajo posebno daleč. Obstreljevanje odprtega mesta in bolnišnic je v vojaškem pomenu popolnoma brez pomena in je le izbruh jeze vsled težkih porazov na karnijskem grebenu in v bovški kotlini.
Važnost koroškega bojišča.
Koroška je v sedanji vojni igrala razmeroma skromno, vlogo in od koroške meje ni bilo še nikake-a sienzačnegjal poročila. Morda bi radi tega kdo soil, da prihaja Koroška (v vojnem oziru ■ manj v poštev, kakor soško ozemlje ali Tirolsko, Geografična figuracija dežele bi skoro potrjevala to, saj so Alpe, kj meje proti Italiji, branik, čez teter e ga ne morejo Italijani. 'V resnici pa je koroško bojišče najmanj toliko važno, kakor ono ob Soči in obi tirolski meji — kajti ako bi se sovražnik polastil celovške kotline, bi nam zadal mnogo občutnejši udarec, kakor s forsiranjem soške črte, ali morda z zavzetjem Tridenta, dasi bi bili tudi taki sovražnikovi uspehi za nas težki. Ako bi vdrl sovražnik nai Koroško, M se nahajal že mnogo 'bližje središču naše drzajye ini bi jo ogrožal mnogo resneje, kakor pa V čisto ekscentrično ležeči Tirolski. Iz Celovca pot na Dunaj razmeroma ni več tako dolga in kar je še večjega pom|ena.:i razmere o-zemlja ne nudijo obrambi niti z daleka več ta,kih u-gödnosti, kakor na južno-zapadni meji Koroške. Potem treba še računati s tem, da široka, pomožnih virov vseh vrst polna korolška jezerska kotlina bi nudila sovražniku naravnost idealen prostor za zbirališče njegove armajde in s tem najboljša priliko, da od tam udari na n-as z ivso silo.
To vedo prav dobro Italijani, teato se trudijo i trdovratno, da bi se polastili tega vojaškega. Kanaana; zato njihova artilerija tako ljuto napada utrdbe pri Nabor j etu, na Predelu, pri Bovcu, kajti ti torti zapirajo obe cesti, ki vodita) z italijanske meje v Trbiž, Italijani segajo po ključu, ki naj jim odpre deželo Koroško. Potratili so toliko municije, da zgodo* vdna ne pozna kafi takega, ali dosegli niso doslej niti enega znatnejšega uspeha. Mrtvo kamenito zidovje utrdb bi bilo morda že padlo, ali za njim je pa živo zidovje, iz mesa in krvi, katero bi morali premagati, ali tu se je italijanska toča vedno odbila in tako to tudi v bodoče.
Takega mnenja je tudi koroško prebivalstvo, ispočetka vojne so se še dobili ljudje, ki so mislili, da bodo Italijani v malo dneh ob Vrbskem jezeru, ali poteklo je že več nego četrtletje., pa so še tam, kjer so bili !
700 mrtvih Italijanov na enem mestu.
S tirolske fronte se poroča, <3aj so po odbitju 1-/ talijanskega napada, na selcilo Kreutzberg našteli naši vojaki pred lastnimi postojankami več kqt 700 laških trupel. Se večje število Italijanov: je bilo seveda ria;njenih, 9 Častnikov in nad 100 Italijanov ujetih.
Italija sezida novo municijsko tovarno.
„Corriere della Sena“ poroča, da je kupila neka milanska akcijska družba zemljišče v Savoni, ki meri 2 fcv. km, na katerem bodo sezidali 98' poslopij za izdelavo municije. V tej tovarni bo zaposlenih ■ o-krog 3000 delavcev. Po vojski nameravajo to novo tovarno preurediti za kemično industrijo, da bi nai ta način postala Italija neodvisna od Nemčije,
Reklamne table na železnicah.
Italijanska vlada je dala; odstraniti vse, reklamne table na železnicah, ker se je bala, da so morda kažipoti z*a sovražno invazijo, ali pa kako drugače služijo v orijentacijo po Italiji. Že pred vojno so delale italijanski oblasti skrbi v rimski provinci angleške reklamne table, ali takrat so jih še, pustili, zdaj pa so odstranili vse.
r‘ Kraljica Jelena v glavnem stanu.
Italijanska kraljica Jelena se je dne 22. sept. odpeljala v italijanski glavni stan na obisk h kralju.
SBSfrljshs-piisHo bojišče.
Na rvjskem bojišču s» že kažejo znaki zgodnje zime. Zemlja že zmrzuje, ob se ve ivem krilu, pa je že po nekod zapadel! oneg.
V izhodni Galiciji so se Rus' ugnali ter so prenehali z ofenzivo. Naši stojijo ob) Strypi, Rusi pa ob Seretu.
Hudi boji so se razvili zadnja dni. v Vojhyniji, ob Ikvi in Styru. Rusi so proti Palm ovi armadi zbrali veliki;- premoč ter napadajo z izredno ljutostjo, da bi dobili zopet nazaj trdnjavi Ddbno M Duck. A vsi sovražni napadi so bili depedaj srečno odbiti, 'Kjer so dan za dnevom prihajale iz Poljema in v smeri iz Rovna nove ruske rezerve. je morah Puhalo levo kri-1° svot|e armade dne 22. septembra potegniti nazaj na zahodni breg, reke Styr, 'Tiubaij -pa so se naše čete v naravno močno utrjenih postojankah močno utalbori-le.
Položaj ruskih armad med DvinsSkoan in Bara., novicem je postal kritičen. Med Vilno,, Moltodečnim,
Lido in Minskim se nahaja velik dej ruskoga centra v kleščah naših armad, Ujnlkafije se delu te armade gotovo ne bo posrečilo, ker številne naše kava-lerijsike čete grozijo odrezati, Rusom aimitelno črto proti Minsku. Znlatno osiabljenje seiverne fro is — zdi se, da je bilo več korov premaknjenih v Volhynijo — pospešilo naišie napade, ki prav živahno napredujočo in to tako hitro, da to ruska armada, hudo ču i. Iz Vilne izmanevrirane ruske armade so v težkem položaju in bodo kmalu nehale biti kos „sijagni umikaljni strategiji“ nov (ega genierallfeima.
Pri D,vinska se vrše Imeli boj5, Nemci so na ju-žno-zathodni strani D,vinska zavzeli nekaj ruskih postojank.
Kako je z rusko proti, fenzivo?
Avstrijski vojni strokovnjak opisuje vojni položaj na severnem bojišču približno sledeče:
Na severu napada Hindenburg z vel.ko trdovratnostjo, Rusi se bore in branijo ne samo ob Dvini, ampak tudi ob Viliji in Njemenu. Od vejličine, poseb. no o hitrosti Bindenburgovfh iispnGov bo odvisna u-soda južnega dela vse ruske fronte.
Kaj zanimivo opisuje težave bojevanja, na močvirnatem ozemlju. V srednjem delu frotte so si Nemci osvojili Pinsk in se počasi približujejo transverzalni železnici ali s tem tudi ra;groznijemu predelu Pri-pjetskih močvirij, Le tisti, kli je doživel vojne dogodke na takih močvirnat h tlèli, si, nuore uslivar ti sliko, ki sta jim izpostavljeni ohe vojski v čentrrjmu. V minulem ietu je bila clankarju daha prilika, da je sodeloval % podobnih ali nikakor nič tako hudih krajih o-koli Lublina in "Grodna.:. v ofenzivi in na umitetnju. Vse Ono, kar se sicer odigrava za, fronto, kakor transport ranjencev, ki, najbolj delujte na psiho mase, sv dogaja tu med bordelli. Artilerija je pi).mura|tfa, da deluje samo s cest, kar znatno krci nje delokrog, sovražniku pa je dana prilika, za to'je ciljanje, ker so njegove pozicije že, pogrej- določene, Samo cesie in pota. nosijo kairjktor mo.čv mat h komunikacij. Podlage so jim lesene, amimi je los vsied \Pijkega prometta izglodan, nastajajo jarki, kjer si ljudje poredno pa konji 1 jaaijo nogo. N.ajhuge pa postaja, če se je suriraž,-niku posrećio, da je na kakem mestu razpršil čete. V mome dani paniki iščejo poedinci rešitve v begu, a-li čim so se oddaljili od ec. to, Leže v smrt. Kogar, so zajela močvirnata tla. ga re 'zpuščjo Več. lz> očetka se Človek- kakor prib!.« v zemljo. a čim večji sc, njegovi napori, da, hi se Iz1.ledei, tem gihllde se .pogreaa v gi-ozi ; s. o., i! o k >!‘, e. ki mu ue more pomagati. V obupu se1, ljudje pr jemJ.t jo drug drugega, in pogub-1,0jo. Pa tu. j pi (. hubnt mnogo bolje. Nikjer pitne vode, vsa okolica in kar izhaja iz njej ima duh in o’ kos kaluže. Nikdar nimaš suhejga ležišča, vedno si premočen. Ako hoče voj k priti do jedi, mora pomagali vleci vozove in kuhinje; ker žival ne mone poleg lastnega, bremena nest' ?io kaj druge,p;. Take razmere je preživel pistaiòli teh vrst v predelih, ki so še idealni v primeri z onimi od Sioi.ima do Rov na. kler se danes bije sredina fro te. Zato spremlja člankar z občudovanjem to,Ilo ofenzivo našega zave/prikh, kakor tudi umikanje Rusov v tem o Useku,. Na žalost pa bo treba še mnogo časa/ pretino bodo zmagala ta močvirja, Kajti ne le, da so si predeli že po naravi neprehodni, ampak Rusi spajajo vrhu tega' tudi. poe-dina barja in jezera, tako, da leži vse področje pod vodo.
,0 vsem položaju na ruskem bojišču piše člankar: Na največjem delu fronte se umikanje Rusov na-daljnje. Rejska, proSofeLziva a a jugu rii šp povsem jasna s strategičnega gledišča nalpram celokupnosti. Diploma,tiene ateije na Balkanu se skušajo podkrepiti z uspehi na bopšču. In da je uspeh te. akcije toliko za o n tea to, kol ko za Rush o samo skoro odiloči-ien za izid te vdjne, to priznavajo Vsi djihovi faktorji, ki vidijo ^odločitev te vojne na Dardanelah in same*, od^razmer na Balkanu je odvisno, ali se vfedrže, ad padejo.. Vedno bolj se množe dokazi, da se ta. svetovna kriza reši na balk^.ujlkem polotoku, istotako, kakor so se tam odigrali njeni prvi začetki.
Danes pa ne more hiti govora o kaki veliki rtu ski_ protiofenzivi radi razmer v vprašanju ruske mugiche in orožja. Celo njihova lastna poročila o ruski protiofenzivi, v' izhodni Galiciji priznavajo premoč av. sirijske in nemške arti-iarde. Ako se Rusiji izjalove nade na Dardanelah, potem listane ruskemu vodstva samo dovoz, potrebnega materijala iz 'Japonske in A-merike. Rezultati takega jneskrbijevanja z mui\ici„o bi se mogli pokazati še le na spomlad.
Del ruske armade ne more bežati.
Major Morath izvaja glede na položaj na, ruskem bojišču: V prostoru pri Lidi* in ob Njemenu je položaj tak, Ha je brez dvoma odrezan del ruske armade, ki se ne more več umakniti. Ruske čete so obkoljene ’od treh strani, s severa, z juga in z zahoda, Ce bi ne bilo ozemlje na jugu tako težajvno, kjer prodirajo Nemci, bi bila obkolitev še bolj napredovala.
Nikolajevič in Rennenkampf.
Pefrogra'ški „Invalid“ poroča, da je v Tiiflisu obolel veliki knez Nikolaj. Generalu Rennenkampfu je poveril car obrambo Petrograda in ga je imenoval za svojega pribočnika.
Ruski podmorski čoln se potopil.
V Izhodnem morju sie je potopil ruski podmorski čoln „Delphin“ z poveljnikom in moštvom vred.
Pred političnim preobratom v Rusiji?
Po zasebnih stockholmskih poročilih pričakujejo v kratkem vielik preobrat v ruski pqlitiki. Poučeni krogi trde, da dobi nomjinielno velikii knez prestolonaslednik naslov vladarja (pegerilja). Carica mati bo mesto obolele carice regentova svetovalka, njegovo mesto bo pa izpolnjeval dejansko ‘kak izkušen general; Polianov in Kuropatkin se imenu ihta, S tem poročilom je tudi v zv,ezi pozornost pavgroöujeäe dej st vo, ker so pričeli ruski list! nepričakovano slaviti'Ku-rupatkinove zasluge, in ker se čudijo, zakaj da se, Kuropatkin ne pritegne v aktivno službo. Ko se to izvede, nameravajo izvesti radikalne preosnove. Uvedejo strožja kazenska določila in ietneljito prcosnujejo najvlišja vojaška poveljstva. Pozornost vzbuja tudi zadeva nekdanjega vojnega minted ha 'S'uliom lanova, o katerega poslovanju naj bi bila razsodila komisij a sedmih članovi. Ko so pa glasovali, jie izjavila večina članov, naj se začajsno uvenie proti SuhomlinOvu disciplinama preiskava in naj se odgodi razsodba, dokler se ne uvede regontstvo.
; 1 Absolutizem v Rusiji.
Iz 'Odese se poroča: Odgoditvi dume sledi njen razpust, če pridobijo ruskega carja za načrt. Go-remykinovo mesto zavzame mož z železno roko z absolutistično vlado.
liis-fmiiö bojišče.
i Francoska nova • ofenziva — na papirju.
Francoski senator Henry Beranger, predsednik senatnega odseka za municijske zadeve, objavlja v listu „iTernps“ izjavo, da je sedaj zgodovinski trenutek, ko bosta Anglija in Francija * pričeli nevzdržljiv napad, ki bb osjvojil Flandersko, Belgijo, Luksemburško, Alzacijo in Lotarinško. Francija ima dovolj Čet in tudi orožje za: te čete je že kovano-.
Zračni napad na Stuttgart.
Dne 22. septembra, dopoldne ob 8, uri 15 min.„ je izvedel neki sovražni letalec z nemškim znakom napad na Stuttgart. Vrgel je več bomb. Ubite so bile štiri osebe, več vojakov in civilistov je bilo ranjenih. Letalec je bil ' obstreljevan in je ob 8. uri 10 m. odletel proti jugu;
tCecfti! bodo vpoklicani 43-5© letni?
Z Dunaja se pqrocä,:
Pried nukaj dnevi so nekateri poslanci bili navzoči pri važnem posvetovanju na Dunaju. Posvetovalo se je o jesenskih delih na poiliiu ter o potrebnih dou pustih za opravljanje jesenske setve iin sp rahljanje sadja in vina. Ob tej priliki so poslanci posebno na-glašaili napram zairtopulkemj \ (uide. dia je nujno potrebno, da, se vpoklic 43 do 50 letnih rajd.i nujnih jesenskih kmečkih del zavleče, dokler poljska dela ne bodo dovršena.
Poslanci so poljedelskega ministra Z onice rja, ministra z,a notranje ■ zadeve H e in o! da, ministrskega, predsednika Stiirgkha, dažielmobrambnegai ministra Georgrja in vojnesa ininijstra Krobatina do dobra poučili o sedanjem vePfcem pomanjkanju delavskih moči na kmetih. Grof Stürgkh je sedaj naznanil posliatn-cem, da, so na mjerodajnjh mioisitih upoštevali kmečke želje. Dežel nobrambovski m ödster le sporazumno z vojnim ministrstvom' odredil, da se niaj Vojakom (poljedelci, njih sinovi, delavci in viitirt<rj|) dovolil 1,4 dnevni, al: tritediqnski dopust za kmečko delo ali pa se jih (nujno potrebne posestnike) za tri mesce odpusti od vojaške službe. Naj se dotiòni oglasijo pri svojih poveljnikih 'ter prosijo za dopust. ' Sklicujejo so naj na svoj gospodarski položaj ter prošnje utemeljujejo gorej omenjenimi podatki.
43 d o '50 1 e t n i č r/ novo j n i k i R o d o v -poklicani v dveh rokih), in a| i c e r : 43— 46 I etni n a j b r ž 26. n o) v e m Ura, 47—50 1 e t-n i p a kaka d v a t e d na p oi zjji e j e.
Vsem Slovencem in Slovenkam! Žrebanje velike loterije Slovenske Straže se nepreklicno vrši v torek, dne 26. oktobra t. 1. Dober mesec imamo torej samo do žrebanja. Vsi naši darovi naj se zato v tem mescu z največjo požrtvovalnostjo osredotočijo na to loterijo, ki je namenjena, v podporo revnim otrokom, ter vdovam in sirotam padlih vojakov in invalidom. Cim lepši bo uspeh te loterije, več bodo dobili tudi naši slepci. Loterija obsega 1715 dobitkov v skupni vrednosti 20.000 K. Glavni dobitek v vrednosti 50,00 K. Srečka samo 1 K Ali je treba še kaj priporočilnih besedi? Sramota bi bila za Slovence, ako bi sami ne pojmili velikega pomena in plemenitega namena te loterije. Zato takoj pišite po srečke na loterijo Slovenska Straže v Ljubljano. Zahtevajte povsod ta-
koj srečke Slovenske Straže! Naberite takoj po kronicah med znanci in znankami za srečke in naročite na skupni naslov več srečk skupno. Kdor za dom i-ma srce — naj ima zanj tudi dejanja. Do dne 26. o-ktobra delajmo vsi za loterijo Slovenske Straže! Si-j-ajen uspeh loterije Slovenske SStraže naj briše narodu solze!
Uradni razglasi.
Eekviriranje fižola. Vlada je z ministrsko odredbo z dne 21. septembra sledeče odredila: Poljedelci smejo od graha, leče in fižola vseh vrst porabiti za lastno potrebo k večjemu eno četrtino.. Vsi drugi stročni pridelki se morajo prodati vojno-žitno-promet’nemu zavodu. Cena bo od sedaj in do novega pridelka leta 1916 sledeča,: grah ali leča 5i5 K, fižol vseh vrst, izvzet je slab (krmilni) fižol, 40 K, slab (krmilni) fižol za 30 K 100 kg.
Cene krompirja. Ministrska naredba z dne 19. decembra 1914 je določila najvišje cene za krompir, a je bila razveljavljena dne 29. julija 1915, ker za zgodnji krompir ni bila primerna. Ker je, zdaj glavna žetev krompirja in se moiki raču,nati z nevarnostjo, da bodo cene neopravičeno poskočile, bo danes izda-na nova ministrska naredba, določujoča najvišje cene m krompir. Določbe te nove naredbe se v več točkah razlikujejo od določb lanske nairedbe. Za mesec oktober in november je določena cena krompirja, namenjenega za hrano, na 8 K, pena krompirju, namenjenega za industrijske potrebe in živinsko pi.čo pa na 7 K. Cene pa bodo rasle in bodo znašale v mlaju prihodnjega leta 11 K, oziroma 10 K. Veletržci smejo ceni pribiti 40 v pri meinrskem stotu in vračunali se bodo tudi stroški za prevoz iz produkcijskih pokrajin v druge pokrajine. Tudi cene za nadrobno prodajo so v omenjeni naredbi urejene. Največ sme veljati krompir v nadrobni prodaji 40% več, kakor pri veletržcu. Naredba stopi 1. oktobra v veljavo.
Uravnava uporabe mesa. Ker se rabi za armado vedno večja množina mesa, namerava, vlada k dosedanjima dvema dnevoma, ob katerih se ne sme meso prodajati, dodati še enega, morebiti še celo dva taka dneva, tako da sie v bodoče ob treh, mogoče tudi, ob štirih dnevih na teden ne bo smelo prodajati mesa v mesnicah. Nadalje namerava vlada uravnati ne sa,mo v tostranski držajvni polovici, ampak tudi na Ogrskem vprašanje glede uravnave cen za meso in živino.
*	Plačevanje neposrednih davkov v 4. četrtletju 1915. C.
kr. finančno deželno ravnateljstvo nam poroča: Tekom 4. četrtletja 1915 postanejo neposredni davki na Štajerskem dotekli, o-ziroma plačili, v naslednjih obrokih: I. .Zemljiški, hišno-razredni in hišno-oiajemninški davek ter 5odstotni davek od najemnine o-nih poslopij, M so prosta hišntf-iiajemnijiskega davka in sicer: 10. mesečni obrok dne 31. oktobra 1915,	11. mesečni obrok dne
30. novembra 1915, 12. mesečni obrok! dne 31. decembra 1915. II. Obča pridobnina in pridobnina podjetij^ podvrženih javnemu polaganju računov: 4. četrtletni obrok dne 1. oktobra 1919. III. Bentnina in osebna dohodnina, v kolikor se ti davki ne pobirajo na račun državne blagajnice potom odbitka po osebah, .oziroma blagajnicah, ki izplačujejo davku podvržene prejemke in sicer 2.: polletni obrok dne 1. decembra 1915.
*	Nove izlcnzstiee za potovanje. Štajersko namestništvo, je izdalo za potovanje izt Štajersko na Kranjsko, Koroško, Gornje-in Nižie-Avstrijsko sledečo novo naredbo: Za potovanje iz Štajerske v omenjene dežele in sicer za navadni dnevni obmejni promet med Štajersko in imenovanimi deželami zadostuje, češ izda župan ali njegov namestnik popolnoma zanesljivim in njemu znanim osebam njegove občine do preklica takozvano „krajevno dovoljenje za prestop meje.“ To dovoljenje ,mora biti potrjeno še tudi od orožni&tva. Tozadevne tiskovine so županstva že prejela. Tiskane so na rudečom papirju. Prestopki zoper to navedbo se kaznujejo z denarna globo do 2000 K, oziroma z zaporom do šest mescev. Pripomni se, da se razume pod označbo „krajevni obmejni promet“ potovanje iz Štajerske v obmejne občine na Kranjsko, Koroško, Gornje- in Nižje-A-vstnijsko.
Poštni promet s tiskovinami yi nepristranske države. Poštno ravnateljstvo naznajnja, da je odšle,; naprej zopet dovoljeno zasebnikom, pošiljati časopise in tiskovine v nepristranske države, Če se dotične po-šiljatve osebno .izročijo na poštnih uradih. Ne odpošljejo se pa. Če se jih eucstavro vrže v poštni nabiralnik. Nadalje je od slučaja do slučaja dovoljeno pošiljati v nepristranske države naznanila o smrti — parto — in druge družbinske vesti, če dotične pošil-jatve ne vsebujejo nobenega; suma pnlkfritih poročil.
Poštni zavoji za naše vojake v ruskem ujetništvu. Osrednja, poizvedoval niča Rudečega križa za naše vojake v ujetništvu, Dunaj, I., Tasomirgpttstr. štev. 6, opozarja,, tifa, naj tisti, ki nameravajo poslati našim vojakom, ki se nahajajo v ruskem ujetništvu, poštne zavoje s toplo zimsko obleko, storijo to v najkrajšem času, kajti vselej preteče delj časa, predno pridejo poštne pošTjaiLe v roke naslovljencev. Taki poštni zavoji morajo biti zaviti v platno, teža posameznega zavojj,a ne sme znašati več kakor 5 kg, zavojem ne sme biti pridjanega. nobenega pisma, ne časopisov in sploh nič pismenega ali tiskanega. Opozarja se, da zajToji ne smejo biti zaviti v Časopise. Poštni zavoji so poštnine prosti in se jih sme oddati na, Vsakem poštnem uradu.
*	Kaj se sme pošiljati v poštnih zavojih na bojišče. Voj-
no ministrstvo objavi.),! glede rta pošiljanje poštnih zavojev na bojišča sledeča določila:	Od 13. sentembra naprej je zopet do-
voljen promet s poštnimi zavoji na boiišča in sicer le po 'skupinah. Ne prevzame se nobenega jamstva glede časa, zakaj bojne pošte morejo le od slučaja do slučatoi prejemati in odpošiljati kakor to dopuščajo vojna podvzetja. 'Nedovoljeno je pošiljati jedila in druge predilette, ki bi se utegnili pokvariti in bi bili za
naslovljielncä herafbni. Pošiljali je dovoljeno le samo obleko in vojno opravo, s modlih, cigarete, tobak, pipe in vžigala brez bencina. Poštni zavoji z drugimi predmeti kakor z označenimi, se ne odpošjljejo naslovljencu, temveč se Vrnejo odpošiljaitelju na njegove stroške. Poštni uradi so upravičeni in tudi dolžni, da take zavoje, namenjene za bojišče, dajo pred odpošdljateljem odpreti, tali jih pa po sprejemu za poizkušnjo sami odprejo.
* Enotni oskrbni prispevek za vojne ujetnike pri dein. O. kr. okrajno glavarstvo naznanja občinskim predstojnišitjvom: Glasom odlokom c. kr. ministrstva za poljedelstvo z dne 2. septembra 1915, štev. 38142, je |c. in kr. vojno ministrstvo namestek za preskrbuvanje v državna in kmetijska dela od;dar/.h vojnih ujetnikov od dne 1. ■ septembra 1915 počenši določilo na 1 K za vsakega moža in vsak dan za popolno hrano (vštevši kruhj. Morebitne večje stroške za prehraniteu mora delodajalec sam -utrpeti, pri tem se samoobsebi razume, da mora biti hrana vojnih ujetnikov vsikdar, posebno pa tedaj, ako se uporabljalo pri težkem delu, izdatna. Delodajalci, kateri niso s to pogodbeno pve-uaredbo zadovoljni, morajo vojne ujetnike od dne 1. sept. 1015 proti takojšnji priglasitvi pri pristojnem vojaškem poveljstvu odpraviti v dotično taborišče; Za vojaško spremljevalno moštvo pa je plačevati za dotično kronovino določene prispevke za hrano. Glasom ukaza vojaškega poveljstva štev. 177 z dne 25. avgusta 1915 se je predrugačila pristojbina za hrano in kruh za vojne ujetnike pri kmečkih; žetvenih in jef-nih delila za avgusj! 1915 v smislu odloka vojnega aninisjrstva, odd. II, štev. 25722 z leta 1915, tako-le: za .dobo od 1. do ,7. avgusta na 115.02 v, za dobo od 8. do 14. avgusta na 116.55 v, za dobo od IS. do 21. avgusta na 113.90 v, za dobo od 22. do 31. avgusta jia 112.17 v. Za pri zasebnih podjetnikih nahajajoče se vojne ujetnike ne velja glede povračila stroškov odlok vojnega ministrstva, ker morajo le-ti podjetniki iz lastnega skrbeti za prehranitev. Enotno plačevanje prispeVkov služi v to, da se iz ene sJrani omogoči olajšava obračuna, z drugo strani pa, da se delodajalce poduči o tem, na kateri oskrbni prispevek da se jim je enkrat za vselej zanašati.
*	Premenjalno upombljenje vojnih ujetnikov. C. kr. okr,
glavarstva razglašajo : Glasom odtoka c. kr. ministrstva za poljedelstvo z dne 16. avgusta 1915, štev. 35164, je e. in kr. vojno ministrstvo dovolilo, da se smejo v svrhu večjega izkoriščevanja delovne sile kaki občini kot kmetijski delavci prideljeni vojni u-jetniki, premenjalno vporabljati tako pri kmečkih posestnikih kakor tudi v gospodarskih veleobraiib! ene in iste občine. Potemtakem se morajo vojni ujetniki, ki so se občini prvotno pridelili samo za kmečka posestva, uporabljali! tudi v drugih v občini ležečih gospodarskih obratih, ako kmečki posestniki časih ne morejo vojne ujetnike zaradi primanjkujočih iprimernih del docela uporabliad za delo. Vsakokratna pridelitev 'vojnih ujetnikov kakemu določenemu delodajalcu izvršuje občinski predstojnik,; oziroma. občinski urad. Pritožbe zaradi prlid’elitve vojnih ujetnikov je najkrajšim potom naznanili okrajnemu glavarstvu, ki bode o tem razsodilo in občino obvestilo o razsodbi. Razsodba okrajnega glavarstva o pridelitvi vojnih ujetnikov je končnovfeljavna. Imetniki nekmetijskih gospodarskih obratov );veleobratov) morajo plačati: a) oni znesek, katerega je pristojno vojaško poveljstvo mesečno določilo kot vsakdanjo oskrbnino za vojne ujetnike m razven tega b) za, vsakega vojnega ujetnika in vsak Jjelavnik 6 (šest) vinarjev za c. kr. vojaški era^r. Plačila ie oddajati^ od 10 do 10 dai po preteklem roku občinski (blagiajniObčinski pied-stoiniki, oziroma občinski uradi:, imajo dolžnost, imeti najnatančneje v razvidnosti pridelate;' vojnih uj,stoikov posameznim delodajalcem in v slučaju uporabljani]a vojnih ujetnikov pri nekmečkih posestnikih, skrbeti za pravočasno vplačevanje pod a) navedenih pristojbin. Zaračunanje teh ,pJ//”I1 s c. in kr. vojaškim erarjera se mora izvrševati v ,smislu določil o. in kr. vojnega ministrstva iz dne 10. avgusta 1915, katerd ibo občinam šele naznanilo pristojno vojaško poveljstvo.	„	.. ,
*	Volni ujetniki s civilnim pokrivalom, vojaško poveljstvo na Dunaju ie c. kr. mirli Itrstvu za poljedelstvo javilo, da vojni ujetniki, ki se uporabljajo koti delavci, izmenjrj ajo dele svoje uniforme, posebno pokrivala, s civilnimi oblačili. Ker se s takln, početjem pospešujejo poskušeni pobegi, je tozadevno u-kreniti, da oni delodajalci, kateri imajo vojne ujetnike pri delu, skrbijo, da se zabranljo takšne zlorabe.
I
Mmorske novica
Tržiški dekan don Kren ni 1)11 ustreljen. ,,L’ eco 'del Litorale“ poroča: Danes sme izvedeli od_ sestre tržiškega dekana, preč. gp Krena, da Italijani niso ustrelili njenega brata, ki je marveč živ, zdrav in vlairen v Cervinjanu. Sestra, ki stanuje v bližini Gradca, nam je pokazala pismo* katero ji je lastno-
ročno pisal don Kren.	.
Nevarno je obolel v Ljubljani g. Josip Pavlica, veleposestnik in biv'ši župan v Rihenberku. Sedaj se zdravi v deželni bolnišnici.
Osebna vest. Cesar 'je, podelil sodnemu pisarniškemu nadoTeiaj u g. Jožefu Zar li vi Tolminu ob priliki upokojitve zlat zaslužni križec s vrono.
Obstreljevanje Gorice. V tonde dre 14. t. m. so okoli Gorjiee močno striditali. Podgora, in okolica je bila pod ognjem. Spomnili so se pa tudi Gorioe, tam okoli semerjšča, kjer je bolnica, Rudečetga križa, je ropotalo, šrapnelske krogle so treskale tudi na italijansko šolo v ulici Sv. livarja. Trotoar ob poslopju ženskega učiteljišča je prl&eei razbit od granat, 'Ali ta dan bodo IjtN -jami dobro pomrJ'!1,. uispe/šno streljanje
naše artilerije. ..	; .	g , ...
V ozemlju kobariško-bovškem, katero je bilo naše vojne vodstvo prepustilo Italijanom, so ti v zadnjem času izpraznili tri kraje ter poslali prebivalce v vas Gajžla pri Sv. Petru Slovenskem v Benečiji.
Trgatev na Goriškem. Že pred nekaj časom se je poročalo, da bo trgatev na Goriškem letos prezgodnjim Žal je res tako. Pobrali so, kar je bilo, vi,nu pač se bo poznalo, kdaj je bila ; trgatev. V tem, mescu bi bilo poižlalhtnelo. -■ Kakor povedano, j« nekaterih krajih, kjer so razmere tako ka|zale, da je bilo treba trgati predčasno, oziroma kjer imiajjo navado trgati poprej kakor v drugih krajih., Drugje pa še niso trgali, marveč bodo, kakor vsako leto, ob navadnem času. V Sentina,vru nad Solkanom na desnem bregu Soče so trgali grozdje komaj 50 korakov od strelskih jarkov in natrgali so prav obilo. >— Vino bode letos drago, že zdaj plačujejo mošt po 1.10 K 1 liter.
Trgatev v Vipavski dolini. Iz Velikih Žabelj pišejo: V pondeljek, dne 13. t. m., se jje pričela v Vipavski dolini trgatev. Grozdje je lepo in za dane sedlarje raizmere bo letina precej dobra. 'Mošt ima povprečno letos okrog 3 stopinje več sladkorja kakor lani. Izrazite cene dosedaj vinu še ni. V posameznih slučajih je bil prodan hektoliter po 50—60 K. Kupci pridite, dokler je čas!
Istrsko vino je država rekvirirala. Tržašklo naniestnistvq je dne 16. septembra, izdalo uradno odredbo, po kateri se vse .vino, pridelano leta 1915 v koperskem, poreškem in pazinjskem okraju, zapleni v svrho 'dobave četam in prebivalstvu- v Istri.
Hrvatska umetnika na italijanski fronti. Te dni odideta hrvatska umetnika kipar profesor Robert Frangež in slikar profesor Oton Ivekjovič z dovoljenjem armadnega poveljstva in hrvatske deželne vlade na italijansko fronto v svrho študij, na podlagi katerih ovekovečita junaške čine naših vrlih čet.
Tolminsko okrajno sodišče , posluje v Cerknem; bavi se z vsemi pripadajočimi izadejvami, iz-vzemši sp,orne pravne in zemljeknjižne zadieve..
Imenovanje. Inženir Rihard Klemenčič v Zar dru je imenovan za višjega inženirja,.
Raznoterosti.
Bogoslovje v Mariboru. V tukajšnji bogoslov-nici se prične šolsko leto s 1. oktobrom. Priglašenih je toliko slušateljev, da se bodo predavanja vršila redno v vseh letnikih. K predavanjem bodo prihajali tudi nekateri bogoslovci iz frančiškanskega reda.
Novi biskup senjske in mođruške škofije. Za škofovsko stolico v Senju je imenovan katehet dr. J. Marušič. Novi vladika je še mlad. Rojen je bil dne 1. januarja 1869 v Prapmtniku blizu Reke. Ko je dovršil bogoslovne nauke na ; zagrebškem vseučilišču, je bil nastavljen kot katehet na nižji realni gimnaziji v Senju. Leta 1899 je napravil na vseučilišču v Budimpešti doktorski izpit ter bil nato premeščen na gimnazijo v Gospiču na Hrvaškem, kjer je ostal do svojega imenovanja za senjskega škofa. Dr. Marušič se odlikuje pio temeljiti izobrazbi, pai tudi po vzornem duhovskem življenju.
Duhovniške vesti s Koroškega. Prestavljeni so čč. gg.: Frano Posautz, kaplan v Trgu, v Celovec; Ignacij Muri, kaplan na Jezerskem, v Pliberk; Ivan Hornböck, kapla,n v Spodnjem Draivogradu, kot administrator na Jezersko.
Razpisana učiteljska mesta. Na štirirazredni ljudski Šoli v Zidanem 'Mostu in na šestrazredni dekliški šoli v Trto vij a,h-Vodah ste razpisani po eno mesto definitivne učiteljice. Prošnje do 15. oktobra. Obe šoli sta v, II. krajevnem razredu.
Za ravnatelja izpraševalce komisije za ljudske in meščanske šole na Kranjskem je imenovan naš, rojak deželni šolski nadzorni! dr. Janko Bezjaik.
54.518 učiteljev služi v nemški armadi. Odlikovanih jih je bilo 6095, za easiiike je bilo povišanih 2781, železni križ I. in II. razreda je prejelo 3161.
Premestitev učiteljišča. N up višja šolska oblast ie sklenila, diai se premesti moško učiteljišče iz Arba-nasov pri Zadru v Makarsko.
Z južne železnice. Acljunkta južne železnice in nadporočnika v rezervi, Vargazon in DeršiČ, sta imenovana za železniške postajenačelnike na zasedenem Rusko-Poljskem. Vargazon se je nahajal od pričetka vojske n'a, bojišču in sicer v zadnjem času na italijanskem bojišču.
Iz poštne službe. Poštni ofioijal v Bruciai Anton Schwarz je premeščen jv Maribor. Poštna prak-ikantinja Celestina Kores je imenovana za poštno o-ficijantinjo v Brežicah.
Smrt avstrijskega generala v ruskem ujetništvu. Po poročilu iz Livova je umrl v ruskem ujetništvu v Trojzku avstrijski generalni major Kornelij Blaim, ki je prišel v bojih pri Lvovu v rusko vojno ujetništvo.
Obveznost verstvenili vaj — zakonita. Državno sodišče je nedavno razsodilo, da je tudi brezverstve-ni oče 'dolžan pošiljati otroka k verstvienim .vajam. V razpravi je bil ta-le slučaj: Trgovski zastopnik Gustav Suchanek iz Kraljevih Vinohradov je bil pri o-krajnem šolskem svetu obsojen na denarno globo 2 K, ker kljub večkratnim opominom ni pustil otroka k verstvenim vajam, V rekurzu na deželni šolski svet se je Suchanek pritoževal, da je obsodba nepostavna, češ, da smatra to za silo proti svobodi vesti in vere, ki je vsakemu državljanu M pestavi zajamčena. Dež. šolski svet je priziv zavrnil, nakar se ie Suchanek pritožil na Idržavno sodišče. Obravnavo je vodil predsednik dr. pl. Grabmayer, Zastopnik haučnega ministrstva,, dr. Leon Schiedlbauer, je izvajal, da je napačno mnenje, da se s siljenjem k udeležbi verskih vaj krši v državnem temeljnem zakonu zajamčena; pravica. Po državnem ljuđskošols'kem zakonu je pouk vi Verona,uku prav tako obvezen, kakor pouk v drugih predmetih. V prejdmetu „verouk“ pa ni umevati samo pouka v tem predmetu v ožjem zmislu, — marveč ta predmet vsebuje tudi versko vzgojo. K verski vzgoji pa spada tudi udeležba pri verstvenili vajah. Ker torej verstvene vaje tvorijo bistven del predmeta hlverouk“, je bila šolska oblast upravičena, dajati tozadevne ukaze. Nadalje je pripomniti, da, je treba otroke navajati k „šolskemu obiskovanju.'“ Šolsko ■ obiskovanje pa niso samo učne ure po določenem načrtu, ampak vse uredbe šole. Pri verstvenili vajah ne gre za izsiljenje kakega, cerkvenega! dejanja, ampak za vzgojevalno dolžnost, ki je nalezena šoli in starišem. Tej dolžnosti in tozadevnim odredbam državne oblasti se stariši z izgovorom* da ne pripadajo nobenemu veroizpovedovanju, ne morejo odtegniti, — Kar se tiče 'druge točke pritožbe, da se je s siljenjem
k udeležbi ver siv e n ih vaj kršila svoboda, vesti, se nasproti temu povdarja, da ni vsaka vest (osebno prepričanje) po zakonu varovana. Splošno se ta svoboda vesti ne more izvajati; sicer, bi se vsajktlo lahko izognil zakonu, češ, ta ali ona zakonita odredba je proti njegovi vesti (plačevanje davkov, vojaška služba i. t. d.) Državno sodišče se je izdajanju vladnega zastopnika pridružilo in razsodilo, da z odločbo prašker ga deželnega Šolskega sveta v državnem temeljnem zakonu zajamčena pravica svobode vere in vesti m bila kršena.
Osebni promet Gradec—Trst. Med Gradcem in ■Trstom in v nasprotni smeri vozijo sedaj sledeči br-zovlaki in osebni ali poštni vlaki: Gradec—Trst: br-zovlak štev. 1 (odhod iz Gradca ob 1.16 popoldne, in prihod v Trst 'ob 9.10 zvečer), ßrzoylak štev. 5 (odhod iz Gradca ob 1.50 po noči, prihod v Trst ob 0.1 a predpoldne). Osebni vlak štev. 85 (odhod iz Gradca ob 5.47 zjutraj, prihod v Trst ob 5.35 popoldne). 0-sebni vlak štev. 33 (odhod iz Gradca ob 9 zvečer in prihod v Trst ob 10.30 predpoldne). - Trst-Gradec. Brzovlak štev. 2 (odhod iz Trsta ob 8 predpoldne, prihod ,v Gradec ob 3.51 popoldne). Brzovlak štev. 6 (odhod iz Trsta ob 8.45 zvečer, prihod v_ Gradec ob 4.24 zjutraj). Osebni vlak štev. 32 (odhod iz Trsta ob 10.15 predpoldne, prihod v Gradec ob 10 zvečer). O-sebni vlak štev. 34 (odhod iz Trsta; ob 6.10 zvečer, prihod v Gradec ob 7.9 zjutraj).
Trgovska pisma. Trgovcem se priporoča, da zasebnih pisem, ki nimajo nobene trgovske vsebine, ne devljejo v zavitke, na katerih je -natisnjena njihova tvrdka, ampak se naj poslužujejo svqjih trgovskih pisemskih ovitkov le samo v takih slučajih, če je vsebina dotičnega trgovskega pisma strogo trgovskega značaja, kajti pisma, kj so strogo trgovskega značaja, se mnogo hitreje odpravljajo, kakor pia navadna zasebna pisma.
Hmelj. Na hmeljskem jtrgu v Žalcu se je poprodalo, ozir. pokupilo v pretečenem tednu vsak dan do. 150 bal hmelja iz Žalca ini okolice za ceno po 110 do 135 K za 50 kg. Tudi Snijega, in zlasti štajerskega hmelja so že spravili precejšnjo množino na trg. Pa štajerskem hmelju ni bilo nobenega popraševjv.ija. Na Angleškem je bila letošnja hmeiljska letina skrajno islatva. Tudi iz Amerike prihajajo poročila, ki pravijo, da se je letos v Ameriki pridelalo za polovico hmelja manj, l<pkor v lanskem* .letu. V Savinjski! dolini se je razvila živahna hmeljska trgovina. .Velik del letošnjega hmelia je že poprodan.j Prvotne cene 100 K za hmelj prvovrstne kakovosiP so poskočile na 120 E za 100 kg.
Požari v ogrskih mlinih. V zadnjem času se je pripetilo izredno veli ko požarov v raznih, zlast i velikih mlinih na Ogrskem. Ker se; domneva, da so zlobne, roke na delu, je zaprosila zvezta, ogrskih mlinarjev vlado,, da bi vojaštvo stražilo mline.
Grozna nesreča v angleškem rudniku. Iz Londona se poroča., da je 300 angleških rudokopov vsled požara zaprtih v premogovniku v Ex.lialtu, Dosedaj so že izvlekli 10 trupel.
Velike povodnji v Indiji. Izstopila jo vsled velikanskih nalivov reka Ganges. 18.000 hiš se je po rušilo in 80.000 oseb je brez strehe.
Dopisi«
Maribor. Pouk na tdka/jšnji redki se bo vršjT v letošnjem šolskem letuj v poslopju muzeja, Elizabetina cesta štev. 16, in sicey ob ponde|jkih, jorkih in sredah od 8. do 1. ure, ob četrtkih, pietkih ‘Ju sobotah pa od 2. do 7. ure zvečer. Otvoritvena služba, božja se bo vršila dne 26. septembra,
Maribor. Mizarski mojster Jože! Kolarič v Mariboru je bil kaznovan zaradi krive, prisege od tukajšnjega okrožnega, sodišča, na, štiri mesce ječe.
* Maribor. Dne 19. septembra t, 1. je umrl tukaj sprevodnik južne železnice Simon Bračič v 78. le-iu svoje starosti.
Celje. Pri zdravniku dr. Antonu Schwabu v Celju je vstopil izvrsten zobotehnik Schöngut, kar je pozdravljati pri sedanjem, velikem pomanjkanju zobo-tehnikov.
Celje. Med ranjenci, ki so dospeli v Celje, so konstatirali včeraj nov slučaj kolere.
Kostrivnica je obhajala, v nedeljo dne 29. avgusta 1915 cesarjev rojstni dan na jako slovesen način. 'Pod sodstvom učjteljioe gospe d ge Kovačičeve in s sodelovanjem damošnjjiih p,, t. LimUrirašov se je uprizorila slovesnost, ki bo ostala domoljubnim Kostriv-čanom v trajnem spominu. Cisti dobiček v znesku 67 K 26 v se j,e odp;dsM c. kr!. vojnoijjkrbov.Pilihemu u-radu za Štajersko v Gra/drji. Vsem, ki so pomogli k temu lepemu uspehu, bodi na. tem miestn izrečena i.a5-lepša zahvala!
, Nazarje v Savinjski dolini. Dne 8. septembra, na praznik rojstva M. D. je praznoval vlč. g. Ivan Rojec, dekan tolminski, bivši župnik mirenski, v Na-zarju v Savinjski dolini 25'Jetnico, svojega mašniške-ga posvečenja. Ker ni mogoče ysled vojnih nevarnosti praznovati ,nobenih slavnosti na Goriškem, iz-( bral si je vlč. g. jubilant na povabilo dragih mu Mi-rencev, članov in delavcev Čevljarske zadruge, prijazno romarsko cerkev Nazarje, ki tako lepo gleda na bližnji Verbovec, kjer Čevljarska, zadruga tako plodonosno izvršuje svoj obrt, kakor se je godilo že to pred vojsko v Mirnu ob vznožju prijaznega hriba* in romarske cerkve žalostne M. B. na Gradu. - Ob tej slavnosti so hoteli člani, delavci in delavke Čevljarske zadruge pokazati svojo ljubezen in naklonjenost do svojega načelnika, ki jim je v največjih težavah in bridkostih pridobil trajni zaslužek in druge dobrote. Okoli 300 delavcev in delavk je pristopilo i-sti dan k sv. zakramentom, ki so goreče molili ob tej slovesni priliki za onega, ki. je za nje toliko delal in
trpel. Cč. oo. frančiškani so svojo lepo cerkev krasno ozaljšali in več zastav in mlajev v-bližini je pričalo o nenavadni slovesnosti. Razume se, da niso pustili mirenski mladeniči mizarskih zvonov pri miru, ampak so nanje prav pridno brenklja,li. V spremstvu čč. gg. duhovnikov, med njimi vlč. g. dekan Berlot iz Kanala, redovnikov, članov Čevljarske zadruge, je imel vlč. g. jubilar slovesni vhod v natlačeno cerkev vernikov, kjer ga je sprejelo prekrasno petje mirenskih pevcev plod vodstvom g. Antona Vuk, delovodje Čevljarske zadruge. Slavnostni govor je imel vlč. g. p. gvardijan Kerubin Tušek, ki je slikal čast in oblast duhovniške časti v izrazitih in krepkih besedah, da je ganil mnogoštevilne poslušalce do solz. Ko mu je priporočal v pobožno molitev sv- Očeta, presvitie-ga cesarja, prevzvišen ega kneza nadškofa goriškega, prijatelje duhovnike in reclolvhike, vernike iz Solkana, Bilj, Mirne in Tolmina, v krajih, kjer divja zdaj najhujša vojska., ki potrebujejo sedaj v nevarnia časih vojske pomoči od Vsemogočnega. Slovesno sveto mašo je daroVn! vlč. g. jubilar ob asistenci čč. gg. duhovnikov in redovnikov, med katero so mirenski pevci krasno peli. — Popoldne je imel Č. g. dekan primeren govor na Mirenee, kateremu je sledil slovesen blagoslov, nakar je sledila na prostem nedolžna zabava s petjem ter so dobili vsi delavci Čevljarske zadruge malo južino. Slavnost je bila res krasna. Udeležili so se je vsi Mirenci, Biljenci, Orehovci in vsi zaposlenci jv Čevljarski zadrugi, ki so prišli iz Goriškega. Osdbr.o so prišli prijatelji slavljenčevi g. dekan Berlot iz Kanala, brata dr. Josip in Karol Dermastija iz Ljubljane, stud. iur. Godnič, dr. Hoh-
nj.ee, profesor iz Maribora.. Posebno smo. bili veseli mi Mirenci, ker smo imeli lepo slovesnost ter se n!a;m je zdelo, da smo v domači mirenski cerkvi. Tuldi domačinom, ki so prišli iz cele okolice, je redka sloves-: nest ugajala. Naša srčna želja, je bila, isti dan: Bog živi preč? g. dekana Ivanih, Rojec, našega bivšega župnika minerskega, načelnika Cevljalrske zadruge in deželnega poslanca, v trdnem zdravju, v jekleni delavnosti za ča,st božpo, za blagor svojega ljudstva do zlate maše!! — Hvaležni Mirenci.
Eaija poročila iella b pefeh dne 21 septembra.
Kaj ho z Rumunijo?
Romunski vojaški ur dni list objavlja rok za prebirat je najstrrejšib Maikov rezervistov ter rok za naborni letnik 1916. V bližnjih dneh bo vpisan let,A: 1917 med naborne zavezance.
'Manevri romunske armade, ki so bili določeni na dne 18. septembra, soj preloženi na nedoločen čas. Dozdevno polurni Ina noti v dnevnikih utemeljuje to odredbo z motivacijo, češ, celokupni položaj na Balkanu bi se utegnii vsled premikanja rumunskih čet poslabšati, čeprav bi se ta premikanja nimunsKih čet vršila le zgolj iz manevierskih vzrokov. Rumunsko časopisje je vobče mnenja, da je resnična navedena izjava rumunske vlade.
Grška izjava.
Grška vlada je izdala dne 23. septembra sledečo izjavo: Vlada mirno zasleduje razvoj dogodkov in bo z ozirom na obstoječe razmere vse potrebno odredila, da bo za v,sak slučaj pripravljena. Med kraljem, Venizelosom ih generalnim Štabom vlada popolno soglasje.-
Objava torško-b Jgarske pogodbe.
Du a'sscl listi poročajo iz Sofije :
Dne 22. sept. je b‘ia objavljena turško-bolgarska pogodba, kar je napravilo v celi Bolgariji velik uti». Bolgt.ijrski de‘ega ti so sie. podali v DiVvbtko, kjer so se iz vrš Le fnrmalncsö predaje novega ozemlja. O-drin-sko predmestje Kar.agiač, ki pripada Bolgariji, se bo zvalo v bodoče Novi' Odrin, — Bolgarske oblasti v novem ozemlju prič: .eo: poslovati 23, septembra,
Z.bo/šcai se poroča:
Poserea mir z Rudjo?
Ruski pisatelj Maksim 'Gotici jje iinei) dre 22, septembra pred rupbo vsoučf.^ b mlad;,-o govor, v katerem se je odi Cno JOvaemal za misel, naj Rusija sklene poseben mir z Avstrijo ijo 'Nemčijo. Ru.ske o-U1 a sit i so proti Gorki ju sedaj naperijo ovadbo radi veleizdaje.
Car vpokla uje č no vojsko.
Iz Potrogriida poročajo: Car je izdal manifest, s katerim kliče pod orožje črnovojnike, ki še niso služili vojake. Manifest pravi: Sovražnik je vdrl v deželo, za to je treba ojačiti armado z novimi mladimi silami.
Trinajst kavalerijskih divizij Rusom za hrbtom.
V	prostoru, med Vilno in Dvjn^kom se je n e naći cm, a, poja\pio 13 avstrijskih in nie,mšf.cih divizij, katere drvijo z vel iko naglico prot) ruski Tronti in imajo namen ruski armadi, ki s© v smeri izr Vilne umika proti Minsku;, odrezati umik alno črto. Za kavalerijo voz: mnogo avtomobilov) z najboljšimi našimi četami in strojnimi puškami. Ce s,e na^m ta man,ever posreči, preti ruski armadi v tem prostoru uničenje.
Najnovejše avstrijsko uradn o porodilo.
Uradno se razglaša:
Dunaj, 23. septembra» Rusko bojišče.
Na bojni črti v i z h o d in i Galiciji je pretekel dan popolnoma mirno, Vršil) so se le bcjji prednjih čet. fOb I k v i in S t y r u je prišlo pa nekaterih me,s)'h do srditih boi e v. Tako so južno-lizhodno od kraja N e v o - P o c z a j e y k r v a v o o d b i 1 i d v a r u s k a napad a. Sovražni infanteria ski polk, ki je po noči blizu izlliva I k Is :e prodrl čez S-)) y r , je moral vsled našega protinapada pod yelikimi iziguba-nii se umakniti na izhodni breg reke.
Naši oddelki,, kis o s e dosedaj n a-bajali izhodno od L u 0 k a , so se u m a k h n i 1 i na iz h odni breg reke S It ,y r.
Italijansko bojišče.
V	t i r o 1 s ktOtm obimejnem ozemlju se je? vršilo več manjših bojev. Napadi slaibejših italijanskih oddelkov v ozemlju T o n a 1 e .potem severno in izhodno od' kraja C o r t i n a , so bili o d b f t L 'Težka sovražna artilerija zopet obstreljuje gorski planoti V i e-I, g e r e n t a in L a v a r o n e. Naša hrabra posadka na Monte C o s t, o !n u , kil j,e branila skozi več mescev to goro zoper sovražnika, ki je bil' devetkrat številnejši, kakor naše čete, jte dapes) zjutraj na vse zgodaj z a p u stil a to p| o s t ojjmj ni k o. Ar# lerijski boji na ozemlju D o> 1 o m i t o v se nad al» ß-jo z veliko srditostjo.
Na koroški bojni Črti je skušial predvčeraj zvečer oddelek al pince v predreti na Monte P e r a 1 b a. Oddelek je bil odbit z, velikimi izgubami.
Na primorski bojni č r iti se je omejilo naše dielovianje na a r! t |i I «J Ir i j s k i ogenj in na nekaj uspešnih podjetij boja za postaja,Oke, Dan e s j e če t r time see voj ak o proti I t a 1 i;j R V tem mescu se ni sovražnik odločil do nobenega vojnega podvzet.ja iv velikem obsegu, a,mpak je napadal le posamezna ozemlja s četami, brojeČimi več irifanterij-skih divizij, toda vse' zastonj/. N a( š a bi o j n a Č e t a je s: 1 e j k o p r e j trdno v naših rokah. Srbsko bojišče.
Nobenih bistvenih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega Štaba:	pl. Höfer,
podmaršal,
Naj novejše nemško uradno poročilo.
i Severovzhodno bojišče.
Berolin, 23. septembra.
Armadna s k up ina maršala p 1 e m . H i n d e n b u r g a. Južaozahodno od kraja Lenne-vaden se še borba ni odločila. Pri našem protinapadu Smo ujeli 15,0 Rusov. Tudi zahodno od Dvin.ska se nam je posrečilo udreti v naprej potisnjeno rusko postojanko. 17 častnikov, 2105 mož in 4 strojne puške je kot plen padlo y naše roke. Protinapade na črte, ki smo jih južno-zahodno od Dvinska odvzeli Rusom, smo odbili. Ruski odpor severno od OSmyana do izhodno od Subotnika (ob reki Gavija) je strt. Naše čete zasledujejo umikajočega se sovražnika, kateri je izgubil čez 1,000 ujetnikov. Desno krilo se še bori severno od Novega Grodeka,
Armadna skupina maršala bav. princa Leopolda. Zahodno od Valovke smo zavzeli rusko postojanko; pri tem smo ujeli 3 .častnike, 380 mož ter uplenili 2 strojni plušjki. Dalje proti jugu je položaj nespremenjen.
Armadna skupina maršala plem, M a c k e n s e n a. Severovzhodno in izhodno od Logi šina se boji nadaljujejo.
Južno-izhodno bojišče.
Položaj je nespremenjen. i
Vlaganje ziujskili jabulic
(Ta spis je pz-iobčil „S 1 a v e n s k i Sadja r1*, ki izhaja v Ljubljani in ga sadjerejcem toplo priporočamo.;
1.	Vlagaj namizna jabolka zai kupčijo vedno le le v take posode, ki so v trgovini že vpeljane in sice v zaboje in sode. Veliki zaboj drži 400 do 500 jabolk, ki tehtajo okoli 50 kg. Zaboj je znotraj merjen 83 cm dolg, 35 cm širok, 38 cm globok. Debelost dii] 13 mm. Prazen zaboj s pokrovom vred tehta 10—12 kg. Mali zaboj za 200 do 230 j'abolk ima 25 do 30 kg teže. Zaboj je znotraj merjen 66 cm dolg, 30 cm širok, 31 cm globok. Debelost diljj 13 mm. Prazen zaboj s pokrovom vred tehta 7—8 kg. Poštni zaboj za 12— 10 prav debelih izbranih jabolk, (kabinetno sadje) je znotraj merjen 39 cm dolg, 33 cm širok, 10 cm globok. Dilje za stranice so po 6 do 7 mm, za dno in po-džov pa po 5' mm debele. V veliki in mali zaboj vlar gaj namizna jabolka I. vrste, v poštni zaboj pa samo izbrana (kabinetna) jabolka;. Veliki sod drži okrog 100 kg jabolk in je 90 cm visok; v premeru čez dno meri 51 cm, v obsegu čez sredo pa 190 cm. Mali sod drži okrog 50 kg jabolk in je 73 cm visok ter ima v premeru čez dno 41 cm, v obsegu čez sredo pa 150 cm. v gode nalagaj namizna jabolka II. vrste.
2.	V eno in isto posodo -vlagaj vedno jabolka e-ne vrste in enake debelosti!
3.	Vsako posodo obloži p rad vlaganjem s papir, jem! Nli dnu posode in na vrh pod pokrovom deni po potrebi nekoliko lesne volne ali otave, ki jo pa za-krij s papirjem, da ne pride v dotiko ,s sadjem! Pr posebno dragocenih sadovih pa vloži lesno vol ••■o tudi med posamezne plašiti! Izbrana, kabinetna, jabolka zavijaj v bel ali barvast sv,len papir!;
4.	Vloži sadje v posodo tako, da se pri prevažanju ne more gaji it: noben sad!
Jabolka napolni v zaboje in sode tako, da bodo segala nekoliko čez rob posode in jih potem, ko jih pokriješ s papirjem in lesno volno, pritisnil s pokrovom (dnom) v posodo, da se čvrsto stisnejo in da jih pokrov (dno), ko je pribit, drži kakor vzmet.
Pri vlaganju jabolk v sode mor'aš imeti na vsa1 način primerno- močno stiskalnico, s katero potiskaš, dno v zvrbom naložene sode. Z rokami se to ne da izvršiti.
Zaboje in sode v opisani velikosti izdejuje So darska zadruga v Cešnjicji, p. Selca na Gorenjskem..
Vse druge potrebščine za vlaganje sadja, kakor papir za sode in zaboje (Packpapier), leteno in papirno volno ima v zalogi A. Lösohnigg, Gradec, Griesgasse 4.
Sode in zaboje razpošiljajo tovarne navadno razdrte (torej samo pravilno prirezane di.le in. doge': in mora sadni trgovec sam preskrbeti, da se sestavijo.
Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali gg.: župnik Martin Meško 10 K (mesto venca na grob f g. kanonika Jak. Kavčiča), dekan Henrik Verk 10 K, kaplan Ferd. Žgank 10 K, župnik Josip Lassbacher 20 K, kaplan Anton Bukošek 20 K. Bog plati! Opomba. Na različna vprašanja naznanja predsed-ništvo, da, bode dijaška kuhinja v Mariboru redno delovala tudi v bodočem šolskem letu. Zato prosimo vse podpornike in prijateljev, da nam ostanejo vedno zvesti!
V znamenju zmage zlatega klasa. Štajerska c, kr. na-mestnija nam piše:	Da se izogne zmotam in zavlačevanju pri
na roditvah klasovih znakov, smo prošeni, da izrecno povdarimo, da je nasloviti, kakor je razvidno iz lepakov in dopisov oficijelnoga vojnopomožnega mesta štajerskega namestništva, brez izjeme vsa naročila in vprašanja glede klasovih znakov in klasovih dni na Štajerskem na namestništvo, oficijelna vojna pomoč, Gradec, Grad, polnadstropje; to mesto namestništva je prevzelo skupno naročilo za celo Štajersko.
Nevi brevirji z lavantinskim propri jem, Id Sijih gg. duhovniki naročili pri tiskarni sv. Cirila, pride io, ako ne bo ovir na železnici, te dui in, se bodo potom ■ gg. naročnikom takoj doposlali Le miniaturne izdaje še ne moremo oskrbeti, ker za to izdajo še ni propri ja in se vsled ra,izmer v tiskarni v doglednem času gotovo ne bo mogel tiskata
P. n. posojilnice se opozarjajo, da takoj pregledajo, ali še imajo zadosti bskovin, kuvertov in p ost e b n o hranilnih knjižic v zalogi. ‘Ako bi jim hranilne knjižice pošle po zimi ali spomladi, n a j j i h že z d a j naročijo, ker se ne ve, ali bo tiskarna od novembra -naprej mogla sploh prevzeti kako delo radi pomanjkanja delavcev, — Tiskarna sv. Črnila.
Poštne vojne znamke prve izdaje še veljavne. Poštno ravnateljstvo naznanja, da so poštne vojne še vedno veljavne in je torej napačno naziranie, češ, označene poštne, znamke so postale s l. bepfembrom t. 1. neveljavne.
,	«.	-o a »	«	©	«
pme.it im.
PeSpolk štev. 87:
Ujeto moštvo:
Adamič Štefan, častniški sluga (Busija);
Brodnik IJenrik, poddesetnik, Konjice (Chabarovsk, Bus.),;
ČernivSek Frano, nadomestni rezervist, Celje okolica, ujet (Charkov, Busija); Coiner Anton, nadomestni rezervist, Brežice (Rusija); OoJner Matija, pešec. Sv. Andraž, Sl. gor. (Rusija);
Groši Janez, nadomestni rezervist, Brežice (Obojan, Rus.);
Janežič Štefan, četovodja, Ptuj, (Nižnii-Novgorod, Rusija);
Knez Tomaž, pešec, Slovenj gradeč, (Rusija); Kullich Janez, nadomestni rezervist, Celje a>esto (Voroneš, Rusija);
Lesnik Jernej, nadomestni rezervist, Ptuj okolica, (Rus.); Lužar Matevž, nadomestni rezervist, Celje okolica (Voroneš, R.);
Marovšek Karol, pešec, Dobrna (Voroneš, Rusija); Mastnak Jožef, nadomestni rezervist. Šmartno v Rožni dolini; Medvešek Franc, nadomestni rezervist, Brežice (Rusija);
Obojnik Matija, pešec, Ljubno (Rusija); Ogrizek Franc, nadomestni rezervist (Barnaul, Rusija); Ojsteršek Jožef, pešec, Celje okolica (Pensa, Rusija);.
Pertot Ernest, nadomestni rezervist (Rusija); Pislak Jur., nadomestni rezervist (Voroneš, Rusija); Podkoritnik Franc, pod-
lovec, Podpečan Jakob, nadomestni rezervist (Nižnij-Novgorod) ; Pušenjak Ferdinand, pešec, Ljutomer (Rusija);
Ribič .Jožef, pešec (Charkov);
Struz Franc, pešecv Ribnica (Rusija);
Toman Franc, nadomestni rezèrvisi, Velika Pirešica (Rusija); Turnšek Anton, pešec, Braslovče (Moskva);
Umek Lovro, pešec, Brežice (Bogorod, Rusija);
Žnidarič Mariin. nadomestili rezervist, Brežice (Pensa); Žohar Jernej, nadomestni rezervist, Teharje (Rusija).
Padlo moštvo:
Belec Em., desetnik, Ljutomer; Boriali Avgust, častniški sluga. Konjice; Borštner Anton, pešec;
Čelik Janez, pešec;
Dob lila Franc, pešec; Drenik Jožef, pešec, Brežice;
Heiliing Janez, desetnik;
Kobalt Matija, pešec; Kukanja Anton, pešec;
Podlesnik Franc, pešec, Brežice:	Premrl Alojzij, pešec;
Pušenjak Franc, pešec;
Remih Maks, desetnik, Brežice; Ropič Mihael, pešec;
Selič Jakob, desetnik, Sv. Krištof, Celje; Smole Simon, pOddesetoik; Šmor. Rudolf, pešec; Štraus Frand, poddesetnik;
Toman Ferdinand, pešec; Tomane Lovro, pešec, Ptuj, Triller Ivan, enoletni prostovoljec;
Verden Franc, pešec;
Železnik Franc, pešec; Zorko Franc, četovodja, Ljutomer
Domobranski pešpolk štev. 26:
Ujeti častniki:
Jošt Evgen, stotnik, ujet (Omsk, Rusija).
Mrtvo moštvo:
Fabian Martin, pešec, Celje, mrtev.
Razni:
Častniki:
Lubec Božidar, poročnik, 22. pešpolk, mrtev;
Pekoč Pavel, praporščak, 4. pešpolk, mrtev;
Ptak Julijan, kadet, 36. pešpolk, r;
Rojs Alojzij, kadet, 14. pešpolk, r;
Schrey Adolf, k(adet iz Maribora, r;
Segor Janez, kadet, 14. pešpolk, r;
Vaš Ljudovik, poročnik, 68. pešpolk, r;
Zabranski Jožef, stotnik, 3. pešpolk, mrtev.
Zbegan B., kadet, 52. pešpolk, r.
Mrtvo moštvo:
Družovec Vincenc, dragonec, Senena, Maribor, mrtev:
Domanjko Jožef, pešec, Radgona, mrtev;
Gobec Anton, topničar, Žrežice, mntev;
Justinjak Franc, pešec, Slov. Bistrica, mrtev;
Tevž Anton iz Celja, lovec, poljski lovski bataljon št. 30, padel dne 9. julija;
Vodenik Janez, nad. rez., trdil. art. bat. št. 8, mrtev;
Verdnik Ignacij, pešec 7. pešpolka, Sp. Dravograd, mrtev.
Jožef Založnik iz Konjic, lovec, poljski lovski batjaljon št. 30, padel dne 9. julija;
Domobranski pešpolk štev. 4:
Padlo moštvo:
Bezjak Jožef, pešec, Maribor, dne 12. decembra; Bratec Avgust, pešec, Maribor, djne 25. januarja;
Ceyra (?) Blaž, častniški' sluga, Sv. Jurij, Celje, dne 11. septembra ;
Dobnik Jožef, nadomestni rezervist, Slovenjgradec, dne 26. marca; Dragar Janez, pešec, Loka, dne 25. marca;
Gmeinski Anton, četovodja, Slovenjgradec, dne 20, okt.;
Juri Peter, nadomestni renexvist, Sv. Jurij, dne 14. nov.;
Kautičnik Anton, pešec, Šoštanj, dne 23. marca; Kelc M., pešec, Ptuj, dne 11. septembra; Klembaž Janez, nadomestni rezervist, Ribnica, dne'20. oktobra; Klučar Jakob, četovodja, 10. junija; Knez Anton, pešec, Celje, dne 24. marca; Kociper Fran, pešec, Ptuj ; Korotančnik Filip, pešec, Slovenjgradec, dne 20, oktobra; Končnik Anton, pešec, Bistrica (dne 22. februarja; Fran Kranjc II, pešec, Slovenjgradec ; ' 'iKrajiič Leopold, nadomestni rezervist, Mislinja; Krumpl Franc, pešec, Sv. Viid;
Lipovšek Martin, pešec, Žusein; Lopič Mihael, pešec, Slovenjgradec ;
Margus Karol, pešec, Konjice:
Plazet Jakob, pešec, Sv, Primož; Posterpinjak Matija, nadomestni rezervist, Slovenjgradec. dne 21. januarja; Pušnik M., pešec, Šosfani, dne 28. aprila;
Račnik Valentin, pešec, Slovenjgradec, dne 13. dec.;
Tojhier Mihael, nadomestni rezervist;. Ternovec Jožef, pešec, Ljutomer, dne 19. decembra; Tomanič Janez, pešec, Ptuj;
I Tomažič Anton, pešec. Spodnji Porčie, dne 23. oktobra;
Virant Anton, četovodja, Celje, dne 23. marca; Vedernjak Anton, desetnik, Sv. Peter pri Mariboru,1.
Ujeto moštvo:
Benedičič Franc, pešec; Bergbaus Anton, pešec, Ptuj (v Barnaul, Rusija);
Golob Valentin, narednik, Spodnja Polskava;
Lerch Franc, pešec, Slovenj gladeč ;
O bliz ar Franc, pešec, Velenje; Orozel Janez, St. Ilj (Pensa, Rusija):
Praznik Hubert, pešec, Brezno:
Rižnik Rudolf, četovodja, Slovenjgradec;
Simraih Janez, pešec, Mislinja:
Theissl Janez, nadomestni rezervist, Slovenjgradec;
Zupančič Jožef, hornist, Maribor (Pensa, Rusija).
Pešpolk štev. 15:
Mrtvo m o š t v o:
Balant Jurij, pešec, Slovenjgradec; Bobovnik Jak., pešec;
(Jakš Mihael, pešec, Celje; Geszak Alojz, pešec, Brežice;
Geister Jurij, pešec, Konjice; Golouh Jak., pešec, Laško: Gunzik Afaion, pešec, Laško;
Harnik Janez, pešec; Slovenjgradec;
Kohrar Jožef, pešec, Brežice; Korner Janez, pešec, Sv. Marjeta; Krepel Mihael, pešec, Konjice ;	Kukovič Martin, pe-
I šec, Dramlje; Kus Janez, pešec;
Majcen Janez, pešec, Ptuj; Mesojedi)ik Jožef, poddesetnik;
Polil Franc, pešec, Celje; Pogorčulšnik Janez, pešec, Slo-venj'građec; Podplaihik Vincenc, pešec, Ptuj; Pozerpniak Jož., pešec, Sloverfjgrajdec; ■ Preside jJanez, poddesetnik; Pribernik Florijan, pešec;
Reister Mihael, pešec;
Szerr (?) Matija, pešec; Ljutomer;
Tretiak Jakob, pešec, Slovenjgradec;
Urlep Franc, pešec, Kozje;
Zabavnik Matija, pešec, Ptuj.
Razni:
Pri imenih brez označbe ali mrtev ali ujet, se gre za ranjence.
Podgoršek Jožef, pešec, pešpolk štev. 35, Brežice, mrtev;
Predanič Janez, pešec, domobranski pešpolk štev. 35, mrtev;
Podbregar Vhlenitin, pešec, Celje, ujet, Niš;
Pauletič Jožefa poddesetnik, domobranski pešpolk štev. 5,
ujet;
Slosar Ferdo, pešec, domobranski pešpolk štev.'5, mrtev;
Turnšek Janez, pešec, pešpolk štev. 35, Zusem, mrtev;
Topol Jožef, pešpolk štev. 28, ujet, Bielow, Tula, Rusija;
Pešpolk štev. 47:
Ranjeni častniki:
Kern Lovro, kadet v rezervi;
Švigelj Karol, kadet v rezervi.
Padlo moštjf o:
Bedenik Julij, pešec, Radvanje;
Denk Jožef, pešec;
Fraciacomo Matej, pešec; Franz Anton, pešec;
Grabner Jožef, pešec;
Haas Janez, pešec, Radgona;
Jauk Janez, pešec;
Köck Fane, stažmojster; Korošec Anton, pešec, Maribor; Kranjc Andrej, pešec, Maribor;
Ledenik Anton, pešec, Maribor; Lenhard Mihael, pešec; Liver Alfred, pešec; Lorenčič Rudolf, pešec, Maribor;
Minko Jakob, pešec;
J - Ihaaner Anton, poddesetnik;
Rauer Ljudo.vik, pešec, Maribor;
Soršak Marko, pešec, Maribor; Sudy Andrej, pešec; Talhofer Valentin, pešec.
Domobranski pešpolk štev. 26:
Ranjeni častniki:
Travnik Anton, praporščak.
Padlo moštfvo:
Attems D. grof, enoletni prostovoljec;
Baier Florijan, pešec, Radgona; Bratuša Aleš, pešec, Maribor;
Černelič Mirko, pešec, Brežice; Činžer Anton, pešec, Brežice ;
Geratič Jakob, pešec, GornjSai Radgona;
Jerič Janez, pešec;
Koch Anion, pešec; Koter Matija, pešec, Celje;
Lorber Jožef, pešec, Slov. Bistrica;
Mar Tomaž, pešec, Trnovci;
Niggas Bogomir, pešec ;
Petìnger Alojzij, pešec;
Satler Jožef, pešec; Schweinzer Jožef, pešec; Šegula Simon, pešec, Ptuj; Škorjanc Peter, poddesetnik, Sv. Peter; Sommer Franc, pešec; Soršak Franc, pešec, Poličane.
Lovski bataljon štev. 7:
Ranjeni častniki:
Mayerhofer Anton, kadet;
Ranti Karol, poročnik v rezervi; Rosner Karol, kadet. Padlo moštvo:
Blažič J., love,c; Bodner Matija, pešec; Breznik Jožef,
pešec ;
Dacar Janez, lovec; Dolenc Jernej, lovec;
Gačnik Franc, lovec; Godec Janez, lovec; Gorišek Fianc, lovec; Groblar Franc, četovodja;
Hlepeč Anton, pešec;
Jaklič Aniton, lovec;
Klakovčar Janez, četovodja, Brežice; Klančar Anton, lovec; Koller Jožef, lovec; Kolenc Janez, lovec; Konda Martin, lovec; Kump Janez, lovec; Kušelj Jožef, lovec;
Levstik Franc, pešec.
Ujeto moštvo:
Ferjan Andrej, lovec; Fritz Tomaž, nadomestni rezervist; Kmet Franc, lovec; Kovač Anton, lovec; Kovač Ernst, lovec; Kovačič Anten, lovec; Kovačič Janez, lovec
Pešpolk štev. 47:
Padlo moštVvo:
Ferlič Janez,, pešec; Fritz Anton, pešec;
Geisler Franc, pešec, Maribor; Gradišer Ernest, pešec; Guggi Franc, pešec;
Han Božidar, pešec, Maribor; Hohenslner Janez, pešec; Jagersbacher Janez, pešec;
Kašman Alojzij, pešec, Maribor; Korošec Martin, pešec, Sv. Ilj; Krainer Jožef, pešec;
Lampi Roman, pešec; Leskovar Matija, pešec, Slovenska Bistrica ;
Radi.Bernhard, pešec; Rehling Andrej, pešec;
Sangilla Alojzij, pešec, Maribor; Schönbacher Alojzij, pešec, Lajteršperg; Schuster Franc, pešec, Štern Franc, pešec, Maribor; Stiegelbauer Franc, pešec; Stiegler Alojzij, pešec; Stölzl Peter, pešec; Valentin Anton, pešec, Vuzenica; Witzler Franc, pešec;
Zach Franc, pešec; Zaff Em., pešec, Maribor.
Domobranski pešpolk štev. 26:
Padlo moštvo:
Abram Franc, nadomestni /ezervist:
Belak Janez, pešec, Ptuj;
Deng Jožef, poddesetnik;
Fabian Martin, rezervist, Celje; FalenJi Ferdinand, pešec; Förstner Franc, pešec;
Glas Franc, pešec;
Harrer Janez, pešec;
Jmeršek Simon, pešec;
Kainz Anton, nadomestni rezervist; Kaiser Rudolf, pešec, Maribor; Knecht Jakob, pešec; Kundner Anton, pešec;
Lupšina Janez, pešec, Bizeljsko;
Pild Janez, pešec, okolica Celje; Pvomitzer Jožef, pešec; Pullman Anton, pešec;
Sever Jožef, pešec, okolica Ptuj; Schlamberger Jurij, pešec, Spodnja Novavas; Schmelzer Ferdo, pešec; Sever Franc, pešec ;
Tomažič Janez,' pešec; Trstak Alojzij, pešec, Ormož. Domobranski pešpolk štev. 4:
Padlo moštvo:
Čeh Janez, poddesetnik;
Emeršič Franc, pešec;
G'rolegger Jurii, pešec, Slatina;
Hirsch Ignacij, pešec; Hrovat Jožef, pešec, Slovenjgradec; Kuhle j Jernej, pešec;
Lešnik Štefan, Sv. MWjeta na Dravskem polu; Lopič Mihael, pešec, Slovenjgradec; Lukman Ivan, pešec, Sv. Jurij ob I Taboru;
Maze Jožef, pešec, Topolšica;
Perus Janez, pešec, Vuzenica; Pukl Alojzij, pešec, Šoštanj ;
Trap leg. Oprešnik Janez, pešec, Slovenjgradec;
Werdiuek Jožef, pešec, Sv. Primož.
Ujeto moštvo:
Brišnik Katrol, nadomestni/ rezervist, Šoštanj (ujet Petro-pavlovsk( ;
Golob Franc, pešec, Sv. Jurij; Grubelnik Friderik, nadomestni rezervist;
Kozlić Jožef, pešec, Slovenjgradec;
Meh Martin, pešec;
Punčih Henrik, pešec, Konjice;
Schwab Rok, nadomestni rezervist, Mislinja;
Tacer Ignacij, pešec, Brezno;
Urbanci Janez, pešec;
Vadi Bolfenk, pešec.

Odgovorni uradnik; Eranjo Seboi,
poltrite
MM Mm BF, iFBSOeS-Basti, grglarnine !a spasili kč! po vsaki csbL
Tudi na obroke. - Basir. eeeBi zastonj. - Gramofoni 20—200 K
Niklasta ramont.-ara K 3*5® Pristna srebrna ura K 7'— Original omega ara K 3d-— Kuhinjska ura	K	10*—
Budilka uiklaata K 8*— j Poročni prstani	K	2*— j
Srebrno verižice K 2'— s Večletno jamstvo.
Nasi. DMinger
Tiieol Feiirsitah
mt la očsiip
mmm, Bosposbo size
Kupnjom zlatnino In srebro.
Kolenc Celje Graška cesta 22.



»podnješia]. ljudska posojilnica v Marinoni
r, s. s m*, m.
<S
Wf«»«»®»?***** wIama	«d ******* It t» *&«b*Ä*: tttta&ta po 4*/**/*. proti Ute|M>»l ®^5#wS S® 4*/«*/». Ofcmti »	8
JHU. ®H1IIK flwÖS i, jeknsaje ia L jstfijs	lota. inuüw tagiilo® te spire|®)tsej« ket tota donar, .sa &a fei s* ajsfc obs*«te*tì«jè feaj ITSkte®,
Za wilag^# 90 pofci n fata» tama&M foloÈaièe (»7,OTS) .;as? na^àa^». Steste 4*rak fitta ftejäaiaa mm.
DasaIIIo oa «ÌbIaIa änaw» «* 4««: » *ktfifc« proti fsfilanl važnosti fo S*/«7« nt TknJVfco qfefe f® ®%7« w» **■» is mMw.*• JrOSOJlia S® MS|afP 8V«V* äs na «Ä fesÄ ?e «*£. MadsOj» ìxbmoNo *» «»taro «rodaoatnä pgsrj®?. Dos$om ®n tomato, samSk
gnmai fwsjfls««» v w*p> ito p«ti p«w»iW gstarik atesta»*, U ft Eilte w» fnaegaja 7 toro**, Fratino ns vknjižbo dota focqjOnita feesgtatae, srtasafea pata ta Mta 1T«<9j9ma «****» » vsetao nroio is tatetek od 8. fes U. »s «tefsMb» ta mka ««batet tó a. fi» 13. are fiopsldse isnodl grmđto. ? tmtoSt vseh «s stp»§mm
u rasan® m w ^ donar.
UrtlsStetlllSB Ä« divHtaüin iS frotaj* sm|aau$» vode M«Ä od S. do 18. ar* topotata» is od S. do 5. ar» fafotaaa.
jrUJOBIUMI »« unjajv	p^. P«so;tlalc» Imm tadl s» raspola®® đ®sss®5® krexBM «MmIéIIm. “*P£
Stolna ulica St. 6 luted Gladnim trgom Ih stolno cerkvijo)
Krepkega dečka a primerno šolsko izobrazbo, ter pridnega trgovskega pomočnika, sprejme takoj večja trgovina z mešanim blagom na Dolenjskem. Ponudbe pod 344 poste restante Škocjan, Dolenjsko
Kot pemočnloa-začetnloa želi priti v trgovino mešanega blaga dekle srednje starosti z učnim spričo vale m Najraje na deželo. Naslov v upravništvo pod „Pomočnica“ štev. .’55.
ŽeleiiM blagajno kupi žepni urad Bele vode, p. Šoštanj
Pomanjkanje zebeteknikov je postalo «*Jo občuteo, ker so skoro vsi vpoklicani v vojaško službo Zatoraj bo naše cenjen« čitatelje gotovo veselo iznenadilo, da je us topil pri Dr. Anton Schwab - u, zobozdravniku v Celju izvrsten zo-botebnik Schöngut, ki je delal v prvih velikomestnih zobotetmičnih atelijejih.
Učenca poštenih star.šev sprejme takoj v svojo trgovino g. Miloš Oset, trgovina z mešanim blagom na Muti, Štajersko.
Suhe gobe, fižol, finski kamen
ter sploh vse deželne pridelke, kakor tudi prazne dobro ohranjene vreče kupi veletrgovina Anton
VOLNO
ovčjo oprano in neoprano kupim vsako množino po najvišji ceni proti takojšnjemu plačilu, ter plačam vožnjo sam. Večjo množino pošljem potnika o-sebno prevzeti.
Veletrgovina R. StermecM,
Celje štev. 19, Štajersko.
Krznarski učenec sa proti eopolni o tebi takoj sprejme. K. Granita, Maribor Gosposka ulica 7
Kovač, za vsako delo, želi pri ko vaški vdovi v delo stopiti, M. Novak, Sv. Andraž, p, Velenje.
Kupujem
seno, slamo, fižol in sploh vse poljske pridelke
p@ waif Hilli senati
Ant. Birkmai@r
Nartbor, Hellste cesta 29 (Meiungerstr.)
Naročajte in razširjajte „Stražo4*! -
PüsH Bures M
urar, sslatomer in očalar,
Tigritiofj® testa 39. Pni erar od lian. Motali
Prva in največja delavnica za cerkvena dela na slovenskem
jugu
K» Tratnik
Specialist v izdelovanj« cerkvenega orodja ia posode
Marcir Pf arrhofS'3
se priporočam prečastiti duhovščini zà naročila vsakovrstnih monštrauc, kelihov, lestencev, svečnikov itd. Staro cerkveno orodje popravljam, pozlatim in posrebrim v ognju. — Za vsako delo jamčim. —
Mnnrrn we»i trn o im’Vi niaom nPi TaKlimUCTfl.
Knjigarna? umetnina I« muaitolli©*
Goričar S Leskovšek
= Celle -
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikanske izbere dopisnic XX po raznih cenah. XX
Za g©sti§8ili§iii©s
Papirnate servi jele vsled novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah.
Sar yfej Ure!
¥ Mollili izbiri In no nizkih ummh.
Srebrne ure za fante od 7 E Srebrne are damske od 8 K Srebrne verižice od K Z 40 Sreb. verižice damske K 3*60 damske nre od 26 K
uro se jamči!
ure. Schafhansen.
Zenith, Omega, Eterno
Odala : Za kratkovidne nova, zboljšana stekla.
Edina štajerska steklarska narodna trgovina
Na debelo!	Na drobno?
•	• o
•	• •
CELJE
Pozor kmetovalci!
Kupujem volno, vinski kamen vosek in suhe gobe.
Ivan Ravnikar, Celja,
veletrgovina.
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celin
miistroma zastrupiš z stanga» mmmm
FRANC STRUPI
Graška cesta
priporoča po najtežjih cenah svojo bogato zalog® steklem ist por«» celanasie posod®, svetilk, ogledal, vsakovrsten* šip in okvirjev m, podobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in siavbah.
KajsoltdnejSa in točna postrežba.

MmMmmwwo*
Obrastale hranile® vS«m p@ 11 0 i2 b
od dneva vloga d® dneva vsdiga.
Rentni, davek piada posojilnica nmsL
4
Del® pomila
na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne mm
za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne.
- Posojilnica daje tudi domače hranilnike. -
v lastni hiši (Hotel ,Prl belem volu*) v Celju, Graška cesta	l.nadstr.
lodatateli ia založnik: Konaoml „Straža.
‘Tisk liskama «, Obcfia m Maribora.